NAŠA KRONIKA PIŠE ANTE GABER JANUAR 1938. 1. škof ljubljanski dr. Gregorij Rozman je objavil na slednjo poslanico: »Na novo leto 1938. želim nam katoliškim Slovencem edinosti, da bi se, trdno med seboj povezani, v novem letu skupnemu cilju vsaj za korak približali. Slovenci imamo to slabo lastnost, da si svoje itak malo številne sile cepimo s tem, da ustanavljamo brez potrebe preveč raznih organizacij in društev v isti namen. Manjka nam požrtvovalnosti s širokim razgledom na skupni cilj. In zaupanja v vodstvo imamo premalo, pa skupno vod stvo premalo upošteva njegove predloge in načrte. Pa se z manj dobrim načrtom doseže večji uspeh, ako se ga oklenejo vse razpoložljive sile in ga v sporazumni lju bezni in navdušenosti izvedejo, kakor če se razcepimo po raznih .najboljših' načrtih v male skupinice. Sovražniki božji so navzlic globokim medsebojnim raz likam ustanovili enotno fronto. Papež nas ponovno, zlasti v pismu mednarodnemu kongresu Kristusa Kralja v Po znanju, opominja in roti, naj zapostavimo vse različnosti, pa se združimo v močno edinstveno fronto zoper odkrito in prikrito brezboštvo. V novem letu si podajmo roke in sklenimo svoje vrste — to je zahteva časa. V časovnih zahtevah in potrebah pa se javlja volja božja sama.« V Mostah je ustanovljena nova župnija z župno cerkvijo sv. Družine. Škof dr. Gregorij Rozman je dopoldne umestil župnika Miho Jenka z veliko slovesnostjo v prisotnosti župana dr. Jura Adlešiča, velikega zbora duhovščine z arhidiakonom dr. Tomažem Klinarjem, raznih moščanskih organizacij in množice vernikov. V imenu odbora za usta novitev župnije je pozdravil ustanovitelja škofa dr. Roz mana in župana dr. Adlešiča urednik Kremžar. Dva fanta sta v imenu župljanov pozdravila novega župnika in mu izročila hleb kruha in sodček vina, okrašenega z nagelji in narodnimi trakovi, dekle pa mu je izročilo lončeno posodo, polno prsti z domačega pokopališča. Med cerkve nimi vrati je škof izročil župniku ključe cerkve. Pri prvi maši so bili navzoči tudi vsi ljubljanski župniki. Po oprav ljeni službi božji je župnik Miha Jenko sprejemal čestitke prosvetnih, dobrodelnih, verskih in stanovskih organizacij iz Most, nakar je povabil duhovne sobrate in zastopnike oblasti in korporacij na kosilo. — Nov sodni izvršilni red je stopil v veljavo, »Službene novine« pa objavljajo novo uredbo o podpiranju brezposelnih. 2. V mrliško knjigo nove župnije sv. Družine v Mostah je bil prvi vpisan Jaklič Franc, učitelj v p., bivši državni in deželni poslanec in pisatelj. Franc Jaklič je pod psev donimom »Podgoričan« napisal več povesti za »Dom in svet«, »Mladiko« in »Slovenske večernice«. Ker je umrl na Silvestrovo, je bil zadnji Moščan, katerega ime je za pisano v mrliški knjigi župnije sv. Petra, ker je bil pa danes pokopan, je pa tudi prvi v mrliški knjigi župnije sv. Družine. — Zaradi lepega vremena na Novega leta dan in na današnjo nedeljo se je iz Ljubljane peljalo okrog 15.000 izletnikov na Gorenjsko in tudi na druge strani, da so se oglasile tudi pritožbe zaradi pomanjkanja vago nov. Smučarji so zadovoljni s sončno zimo. 3. Toplo sončno vreme je postalo nekoliko hladnejše, da je bila danes najvišja temperatura —4° C. 4. Toplota je ponoči padla na - 15" C v mestu, na barju —19° C, na aerodromu celo - 20'5» C, a v Planici —22° C. To je najnižja temperatura od 1. 1929. in mrzli val nad Južno Evropo javljajo z vseh strani: iz Bolgarije —32° C, v romunskem Galacu je zmrznilo več ljudi. V Zavrhu pod Šmarno goro so srne prišle prav do hiš. — Važna razstava del Janeza in Jurija Šubica v Narodni galeriji in Jakopi čevem paviljonu je navzlic velikemu pomenu in vsestran ske reklame slabo obiskana. — Zavod za pospeševanje obrti ZTOI razpisuje risarski tečaj za notranjo arhitek turo, ki naj traja do poletja. — Protituberkulozna zveza v Ljubljani je razpisala 10 nagrad po 100 din za gojence višjih razredov srednjih šol za sestavke o protituberku- lozni borbi med ljudstvom. Sestavki naj obsegajo le pol drugo tiskano stran. Za gojence meščanskih in obrtno- nadaljevalnih šol je pa razpisala 25 nagrad po 100 din za zemljevide okoliša dispanzerjev po navodilih zdravni kov protijetičnih dispanzerjev. — Bivši trgovec Ernest Sark se je v nekem prenočišču v Florijanski ulici zastrupil z veronalom zaradi bolezni v grlu. — Obhodi »treh kra ljev« so prepovedani, ker so se ljudje pritoževali zaradi neprestanega nadlegovanja, prav tako so bili pa »trije kralji« večkrat središče razgrajanj. (i. Vojska je šla v sprevodu po badnjak v tivolski gozd. — Božično obdarovanje mestnih revežev na ta način, da jim je mestni socialni urad razdelil darove brez udeležbe javnosti. S tem je mestna uprava vpeljala nov način, ker se je prej marsikdo sramoval daril zaradi svoje revščine in jim je sedaj poslala darove na dom. Občina je darovala za okrog 75.000 din daril. — Mraz je še hujši ter je bilo ob 7. pri pošti —10° C, na aerodromu pa —21° C, a ob 19. je mraz že tako ponehal, da je bilo pred pošto samo še —9° C. V Škofji Loki je bilo —18» C, v Žireh —22» C, v Planici pa —23» C. 7. Zjutraj ob 7. je bilo spet —15° C. Zaradi mraza je imel ekspresni vlak iz Beograda 200 minut zamude, brzo- vlak 90 minut, a brzovlak z Jesenic 70 minut zamude. Proti večeru je mraz spet popustil, da je bilo pri pošti —12.5» C in je jel naletavati sneg. — Brezposelni obrtniki množe delavske vrste, posebno mnogo delavcev je pa brez zaslužka, ker so Strojne tovarne in livarne v težki krizi. Sodišče je danes poravnalno postopanje odgodilo na 22. januar. — V okrilju Prosvetne zveze je v beli avorani hotela Uniona predaval župan dr. Juro Adlešič «0 bedi bele Ljubljane«. Z obširnim in podrobnim statističnim gradivom je dokazal nevzdržne razmere po delavskih sta novanjih, ki niso zdrava in sploh niso dostojna za stano vanje delovnih ljudi. Nad tri četrtine prebivalcev se gnete v pretesnih stanovanjih. 21 % domačinov stanuje v sta novanjih, kjer pride na osebo manj kot 5 m2 prostora, pri priseljencih pa celo 33 %. Za idealno rešitev tega vpra šanja je predlagal vsaki delavski družini lastno zemljo, na njej pa lastni dom. Z lastnim gospodarstvom naj dru žina ob brezposelnosti pridela vsaj najnujnejši živež. Za družine, ki tega ne zmorejo, moramo postaviti skupne domove z dostojnimi, majhnimi stanovanji, kjer bo po skrbljeno tudi za vzgojo otrok, da se odpravi vedno bolj pogosto otroško beračenje, ki je posebna nevarnost za prihodnje dni. 8. Premiera Strindbergove »Gospodične Julije« in če- hovovega »Snubača«. 9. V proslavo rojstnega dneva Nj. Vel. kraljice Marije je bil zvečer velik ples v oficirskem domu. — Zadnji dan razstave del bratov Šubicev. — Topli val je preko Francije in Švice predrl tudi do naših krajev, da imamo 8° C. toplote. 10. Bivši član mestnega sveta dr. Josip Klepec se je preselil v Mokronog. — Zvečer je prišla skupina Fran cozov, med njimi več arhitektov, ki sodelujejo pri nate čaju za spomenik kralju Petru I. in Aleksandru I. v Mar- seillu. — Koncert Učiteljskega pevskega zbora. 11. Mestna socialna akcija zbira obleko in obutev za uboge. — V drami literarni večer pesnika Josefa Hore in romanopisca Karla Novega, ki so ga priredile Jugosl. Češkoslovaška liga, češka obec in Penklub. Prvič po vojni so z njima spet nastopili češki književniki v našem mestu. KRONIKA 253 12. Pojavlja se močno zavzemanje za razširjenje po slopja glavne pošte. — Smučarski vlaki so sicer vpeljani, vendar je pa premalo smučarskih vagonov. 13. Ljubljanski fotoamater in član ljubljanskega Foto- kluba Marjan Pfeifer je pri dunajskem mednarodnem na tečaju »Idee und Form« dobil I. nagrado med 5500 tekmo valci z blizu 22.000 poslanimi deli. Dunajski strokovni mesečnik »Die Galerie« objavlja reprodukcijo njegove sli ke »Mozaik« in obširen članek o njem, kjer splošno hvali slovenske fotoamaterje. — Seja za poglobitev glavnega ko lodvora je bila na magistratu. Sprejeti so bili sklepi, da se izdelajo generalni načrti za rešitev ljubljanskega že lezniškega vozla ter naj bi to delo prevzela posebna teh nična sekcija pri železniški upravi. Člani te komisije naj tvorijo širši delovni krog, ki se sestane od časa do časa. Osnuje naj se ožji tehnični odbor, ki bo dajal smernice in spodbude tehnični edinici za izdelavo projektov. V tem odboru so člani za mestni svet univ. prof. ing. Hro- vat in ing. arh. Tomažič, za mestni tehnični oddelek ing. Poženel in ing. Mačkovšek, za bansko upravo ing. Porenta in ing. Černivec, za Udruženje jugoslov. inženjerjev in arhitektov ing. Dimnik, za ZTOI dr. Pless, železniška uprava pa pozneje določi svoje člane v ta ožji odbor, ki mu predseduje član mestnega sveta univ. prof. Hrovat Alojzij, a predsednik vsega odbora za poglobitev je član mestnega sveta in predsednik gradbenega odbora univ. prof. dr. Fran Štele. Komisija poudarja, da se zaradi nujnosti zgraditve novih kurilniških naprav, ki bi bil zanje najprikladnejši prostor v smeri proti Zalogu, čim prej zagotovi zemljišče, prav tako pa tudi za novi premi- kalni kolodvor. Poglobitev kolodvora zahteva tudi Zagreb. 14. Povsod so predpustne veselice in plesi. Zjutraj ob 4. se je v baru »Emone« na ruski novoletni veselici Dru štva ruskih intelektualcev in manuelnih delavcev vnela obleka mlade Rusinje. Težjih posledic ni bilo. — Umrl je dr. med. in dr. phil. Alfred Šerko, bivši rektor in pro- rektor ljubljanskega vseučilišča, večkratni dekan in pro- dekan medicinske fakultete in častni predsednik »Aka demskega pevskega zbora. Prof. dr. Alfred Šerko je bil eden najsvetlejših značajev in mož, ki je sovražil laž in nad vse ljubil resnico in pogum. Temeljit znanstvenik, odličen zdravnik-psihiater ter kulturni delavec. Vneto je sodeloval pri akciji za izpopolnitev naše univerze in so deloval sploh pri vseh večjih vseučiliških akcijah. Mnogo si je prizadeval za zgraditev prepotrebne nove bolnišnice v našem mestu. 15. V sejni dvorani mestnega magistrata je bil ustanovni občni zbor po novem zakonu o pooblaščenih inženirjih ljubljanske Inženjerske zbornice. Inženjerska zbornica ob stoja sicer že do leta 1919. kot naslednica še pred sve tovno vojno ustanovljene zbornice v Trstu. Po novem zakonu je preosnovana in nova Inženjerska zbornica po stala ena izmed najvažnejših gospodarskih institucij. V novi odbor je bilo izvoljenih 14 članov s predsednikom ing. Pirkmajerjem in podpredsednikom univ. prof. Lo- betom. — V Jakopičevem paviljonu je bila odprta raz stava načrtov iz mestnega natečaja za trnovsko otroško zavetišče in za spomenik padlim vojakom, ki ga posta vimo na pokopališču pri Sv. Križu. 16. Pogreba dr. Alfreda šerka so se udeležili tudi ban dr. Natlačen, ki je zastopal tudi prosvetnega ministra, in župan dr. Adlešič ter drugi ugledni pogrebci. Pred uni verzo je govoril rektor dr. Kušej, a na pokopališču na Viču je svojemu častnemu predsedniku Akademski pevski zbor zapel še njegovo najljubšo pesem »Srce je žalostno«. 17. Minister prometa dr. Spaho je v finančnem odboru izjavil, da so načrti za železnico »Črnomelj—Vrbovsko« že izdelani. — Na zborovanju katoliškega delavstva v De lavski zbornici, ki sta ga sklicali Zveza združenih delav cev in Zveza zasebnih in trgovskih nameščencev, je bil glavni govornik minister dr. Miha Krek, ki je poudarjal velika prizadevanja vlade za delavska vprašanja. 18. Na trg so prinesli že prve zvončke. — Odbor za od kup Prešernove rojstne hiše se je obrnil na vso slovensko javnost, zlasti pa na slovensko šolsko mladino, za pri spevke, potrebne za nakup pesnikovega rojstnega doma, ki bo preurejen v Prešernov muzej. Misel je sprožil od daljeni pesnikov sorodnik, pisatelj Fran Sal. Finžgar in v odbor so stopili rektor univerze dr. Rado Kušej kot predsednik, za Penklub pesnik Oton Župančič, za Znan stveno društvo in kot raziskovalec Prešernovega dela univ. prof. dr. Fran Kidrič, načelnik prosvetnega od delka banske uprave dr. Lovro Sušnik, predsednik »Slo venske Matice« dr. Dragolin Lončar, predsednik Leonove družbe univ. prof. dr. Fran Ks. Lukman, zastopnik Slo venskega pisateljskega društva prof. France Koblar, a blagajnik je pisatelj F. S. Finžgar. Odbor namerava zgra diti novo poslopje za sedanjo lastnico Vovkovo, ki je po tomka Prešernove sestre in vdova z 8 otroki, Prešernovo rojstno hišo pa popravijo kar mogoče v prvotni obliki, opremijo s pohištvom v slogu tedanjega časa in urede v njej majhen Prešernov muzej. Tudi okolica bo primerno preurejena in samo oskrbnik bo stanoval v hiši, ki jo odbor izroči v last dravske banovine in v oskrbovanje. Vse bo veljalo okroglo 200.000 din, to vsoto pa zbere predvsem šolska mladina po dinarjih. 19. Mali kazenski senat okrožnega sodišča je obsodil h ponarejevalce hranilnih knjižic, ki so sleparili po ljub ljanski okolici na ta način, da so malenkostne vloge pre- narejali v visoke vsote. S takimi knjižicami so kupovali blago in jih tudi prodajali. Glavni krivec Štefan Ciperle iz Vodic je bil obsojen na 2 leti strogega zapora in de narno kazen, ostali so pa dobili po 5 do 9 mesecev stro gega zapora. 20. Primorsko prosvetno društvo »Tabor« je priredilo //. literarni večer primorskih književnikov v dvorani Delavske zbornice. Svoja dela so čitali Ivo Brnčič, Karlo Kocijančič, Jože Pahor, Ivo Grahor. Albert Širok in An gelo Cerkvenik, Silvester Škerlj je pa bral prozo Iva Šor- lija in pesmi Alojza Gradnika. 21. V visoki starosti 81 let je na svojem domu na Jur čičevem trgu 3 umrla, zadeta od kapi, Terezina Jenko, vdova po zdravniku. Bila je ena med prvimi pobornicami za vseslovansko idejo. Že pred vojno je potovala v Ru sijo in govorila ruščino kakor svoj rodni jezik. Svoje hčere je poslala na žensko gimnazijo v Črno goro. Po vojni je bila predsednica Rdečega križa za ruske emi grante in tudi častna članica, prav tako pa tudi častna članica organizacije ruskih vojnih invalidov v Jugosla viji. Na njeno pobudo je bila ustanovljena »Ruska matica v Ljubljani«, ki je imela sedež na njenem domu in se je posluževala njene bogate ruske knjižnice, ki je pred vojno služila tudi Ruskemu krožku. Sodelovala je zlasti pri humanitarnih društvih in je bila prava mati ruskih emigrantov. — Na gradu Turen ob Ljubljanici je pri svo jem sinu umrla 85 let stara Rosalie baronica Codelli pl. Fahnenfeld, roj. baronica Taufferer pl. Weichselbavh, zadnja znamenitega rodu Tauffererjev in lastnica gradu Weichselbach pri Višnji gori. Pokopana je v družinski grobnici baronov Godellijev pri Božjem grobu. Kot soproga mornariškega oficirja Karla barona Codellija je mnogo po- potovala ter zlasti o svojih popotovanjih objavila več nemških, prav dobro pisanih podlistkov. S 25. letom je postala vdova ter je napisala zanimiv poetičen dnevnik, ki sega do zadnjih let. Baroni Tauffererji so zvesto služili naši deželi in tudi slovenskemu narodu. Franc, opat sti ski, je prevedel katekizem na slovenski jezik in z eksje- zuitom Inocencem Tauffererjem spadal med najvažnejše sotrudnike Marka Pohlina in Kumerdeja. Zgodovina slo venskega slovstva Franca in Inocenca hvaležno prišteva med slovenske preporoditelje, saj je bil Inocenc tudi član prerojene Academiae operosorum. Najvažnejši za sloven sko in jugoslovansko zgodovino je pa 1750. v Ljubljani rojeni Janez Sajfrid baron Taufferer, ki je bil kot Napo leonov generalštabni podpolkovnik na Dunaju 24. majnika 1796. zaradi veleizdaje obešen. Bil je poveljnik na seda njih jugoslovanskih tleh zbranih dobrovoljskih čet ter je 254 KRONIKA s francosko pomočjo hotel ustanoviti Jugoslavijo. Kon cept, ki ga je v ta namen predložil francoski vladi, je najbrž Napoleon porabil pri ustanovitvi svojih Ilirskih provinc. 22. Prvič so spirali cesto z novim škropilnim avtomo bilom znamke Graf & Stift, ki ga je mestna občina pre vzela v decembru. Avtomobil stane okoli 400.000 din in je opremljen z motorjem na nafto. Kotel za vodo ima 5000 1 vsebine. Voz se je prav dobro obnesel in se z njim škropi hitreje in v večji množini pri mnogo manjših obratnih stroških v primeri s starimi vozmi. Poleg tega je s tem avtomobilom mogoče tudi spirati ceste in orati sneg. — Hišo Emcrika Mctyerja na Aleksandrovi cesti je kupila zavarovalnica »Jugoslavija«. — Poravnavo s Strojnimi tovarnami in livarnami je večina upnikov odklonila, zato mora podjetje v konkurz. — Prostovoljna gasilska' čela Ljubljana - mesto je na svojem občnem zboru izvolila za predsednika dosedanjega blagajnika Zupančiča Leo polda, četa ima 91 delovnih, 12 častnih in 165 podpornih članov. Od zadnjega občnega zbora je sodelovala pri ga šenju 11 večjih požarov. Prvič v njeni zgodovini se je dogodilo, da sta bila dva gasilca dejansko napadena, in sicer pri gašenju požara lope na sokolskem telovadišču v Tivoliju. 23. Pesnik Oton Župančič obhaja svojo 00 letnico. V proslavo so uprizorili v drami njegovo »Veroniko Dese- niško«, ko sta govorila ravnatelj Pavel Golia in zastopnik Slovenske matice, Penkluba in Društva slovenskih knji ževnikov Fran Koblar. Gledališče ni bilo polno. — Pred sednik vlade dr. Stojadinovič se je s svojim spremstvom vrnil skozi Ljubljano v domovino iz Nemčije. — Pri tek mah za prvenstvo Ljubljanske zimsko-športne podzveze v Bohinju je v teku na 15 km zmagal Jakopič Avgust, v skokih za klasično kombinacijo Dekleva Milan, a najboljši skok dneva je dosegel Novšak Albin s 40 m. — ženska bolnica obhaja svojo 15 letnico. V tem času je bilo v ta zavod sprejetih 45.261 žen in je bilo rojenih 20.972 zdra vih novorojenčkov, umrlo je pa 532 žen. Za zdravljenje mater in otrok ter za njih nego je bolnica porabila 22,911.556 din. Velik del te vsote je bil krit s prispevki žen, nekaj nad 10 milijonov je pa prispevala nadrejena oblast. 24. Prometni stražniki so dobili bele plašče. — - Umrl je dr. Ivan Modic, sodni svetnik v p. in odvetnik. Bil je izvrsten pravnik ter je več let sodeloval v mestnem svetu in v njegovih odborih. — Avstrija je zaprla našo mejo za mali obmejni promet. 25. Novi francoski poslanik v Beogradu Hagmond Bru- gere je prvič uradno obiskal Ljubljano. - - Seja mestnega sveta. Na predlog župana dr. Jura Adlešiča je bil zaradi velikih izrednih zaslug za književnost, kulturo in jezik slovenskega naroda imenovan Oton Župančič, slovenski književnik, soglasno za častnega člana mestne občine ljubljanske. Nato je mestni svet na predlog načelnika fi nančnega odbora prof. Dermastije dovolil več manjših naknadnih kreditov: krajevnemu šolskemu odboru Sv. Pe ter 11.000 din, za popravo stranišč v bežigrajski šoli 20.000 din, za nabavo orodja in gradiva za regulacijo Gradu 15.000 din, 12.000 za popravila v stari tramvajski remizi, 20.000 din za nabavo inventarja mestnih uradov, 10.000 din za stalni volilni imenik in 3000 din za tehni- čarske izpite. Mestna občina je prevzela poroštvo za li- kviditetni kredit Mestne hranilnice ljubljanske pri Na rodni banki, pri kateri bo zagotovljen kredit 35 milijonov, ki se bodo porabili, ker se namerava Mestna hranilnica odreči zaščiti in začeti izplačevati vse vloge. Poroštvo mestne občine, ki z Mestno hranilnico podpiše za jamstvo menico v znesku 42,559.000 din, je zgolj formalnega zna čaja, ker itak jamči mestna občina za vse dolgove mestne hranilnice. Za kulturni odbor je predložil njegov načelnik prof. Silvo Kranjc pravilnik o občinski spominski knjigi, ki bi jo vodil poseben letopisec. Posamezni oddelki mest nega magistrata bodo po tem pravilniku dolžni, da vsak mesec predlože tajništvu mestnega predsedstva podatke Novi Škropilni avtomobil Mestne občine ljubljanske o vseh važnejših dogodkih, ki naj bodo zabeleženi v tej spominski knjigi. Pravilnik je bil soglasno odobren. Odo brena so bila tudi nekatera preimenovanja ulic na perife riji mesta. V mestno disciplinsko sodišče I. stopnje sta bila za člana izvoljena m. s. Wester in Masič, za namest nika pa Kranjc in Vider, v mestno disciplinsko sodišče II. stopnje za člana dr. Kamušič in dr. Ažman, za na mestnika pa dr. Korun in Osana. Zaradi odstopa m. s. dr. Draga Kušeja je bil za člana razsodišča mestne de lavske zavarovalnice izvoljen ni. s. dr. Josip Ažman. Med samostojnimi predlogi sta ta. s. Kralj in Likar vložila predlog z resolucijo, ki protestira proti nameravani spre membi železniške tarife v škodo avtomobilskega pro meta. M. s. ravnatelj Osana je vložil interpelacijo, ki z njo opozarja na nezadostne prostore davčne uprave za mesto Ljubljano na Vodnikovem trgu, kakor tudi, da nova davčna uprava 2 za mesto Ljubljana še ni mogla pričeti poslovati, ker ji niso mogli priskrbeti primernih pro storov. Priporoča, naj bi država zgradila v Ljubljani novo poslopje za davčne uprave. V tajni seji je bil za referenta za telesno vzgojo imenovan prof. Marjan Dobovšek, de lovati je pa ta novi odsek pričel 1. aprila t. 1. — Med 20. in 22. uro se je v Ljubljani na severozahodni strani neba zaradi megle slabo videl severni sij, ki je razburil vso Evropo. Tudi ljubljanske gasilce so z vseh strani me sta obveščali o velikanskih požarih, vendar pa ta redki pojav na nebu Ljubljančanov ni posebno razburil. 27. »Službeni list« banske uprave objavlja razpis 5 % obligacijskega posojila dravske banovine za ozdravljenje slovenskega zadružništva. Dravska banovina razpisuje to posojilo v znesku 63 milijonov din. Večji del posojila bo podpisala Poštna hranilnica. Za enkrat daje Poštna hra nilnica vsaki zadrugi polovico tega, kar more zadruga zastaviti. S tem posojilom je ustvarjena možnost, da za druge polagoma začno izplačevati svoje vloge. — Udele ženci mednarodne avtomobilske tekme »Rallue Motite Carlo« so vozili skozi Ljubljano na Dunaj. — Močna od- juga in nenavadno gosta megla. 28. Finančni odbor narodne skupščine je sprejel pred log državnega proračuna. - - Statistika mestnega gasil skega in reševalnega urada za lansko leto izkazuje, da so poklicni gasilci posredovali pri 58 požarih in 2 nezgodah. Škoda po požarih je znašala po uradni cenitvi 477.000 din. Beševalci so z reševal, avtomobili lani prepeljali 38.333 km in za 6812 km več kakor predlanskim. Vseh voženj z avtomobili in konjsko vprego je bilo 3889, bolnikov je pa bilo prepeljanih 3914. Prepeljanih je bilo tudi 60 oseb, ki so si hotele končati življenje. Postaja je dobila novo telefonsko centralo in je vsa naprava veljala pičlih 75.000 KRONIKA 255 din. S preureditvijo Mestnega doma se je velikost dose danje garaže podvojila ter so stroški znašali blizu 82.000 din. 30. Sezonski delavci iz Francije in Nemčije so čez mejo v Prekmurju zanesli nevarno slinavko in parkljevko. 31. Mestni socialni urad objavlja poziv onemoglim ob čanom, naj se javi, kdor meni, da je potreben oskrbe v novem modernem zavetišču za onemogle, ki ga mestna občina namerava zgraditi. Meseca januarja je bilo v Ljubljani 32 porok, .94 živo- rojenih in nobenega mrtvorojenega, umrlo jih je 98, da statistika izkazuje naravnega prirastka —4. Izdanih je bilo 12 gradbenih dovoljenj in znaša gradbena vrednost teh zgradb 856.000 din. Za nove zgradbe sta bili izdani dve dovoljenji ter zazidana prostornina teh zgradb znaša 742 kub. m, gradbena vrednost pa 54.000 din. Prizidav in prezidav je bilo 11 v gradbeni vrednosti 32.000 din. Iz rimokatoliške vere jih je izstopilo 19, a vstopil ni nikdo; v starokatoliško vero jih je vstopilo 17, izstopil pa ni nikdo; v pravoslavno vero so vstopili 3, izstopil pa 1, v evangelski veri ni bilo sprememb, kakor tudi ne v mu slimanski in med brezkonfesionalci. SPOMINSKA DIPLOMA OTONU ŽUPANČIČU POPRAVKI Popravi v prvem delu »Geologije Maribora« na str. 157., desni stolpec, 4. vrsta: so zrasla (ne: zrasle) s prirodo; str. 158., d. st., 1. v.: Včasi ta razlaga (ne: raz dalja); v. 29.: pod valujočo (ne: valujoča); str. 159., 1. st., 13. v. od spodaj: ta vdor pa reže (ne: seže); str. 160., d. st., 1. v.: izpod (ne: pa v) akumulacijskih; str. 161., 1. st., 18. v. od sp.: se vrivajo vmes nižje terase; tam 12. v. od sp.: mimo telovadišča pobrežkega Sokola; d. st.. 16. v.: je tu jasna (črtaj: »kakor val«); 23. v.: na križišču z Vrba- novo; v besedilu pod sliko: greben nad Bresternico; str. 162., 1. st., 1. v. od sp.: se začenja bresterniška terasa; d. st., 19. v.: je morala slediti terasnemu robu (nam. »po krajini«); str. 163., 1. st., 17. v.: prostor od Drave do str mine; d. st., 2. v.: a pri prvem (ne: »z druge«) mogočni vrelci; 10.—11. v.: koritasta bresterniška terasa (ne: ko- ritasta bresterniški); 9. v. od sp.: če bi sledili erozijske (ne: erozijskim). Besedilo pod sliko v 3. štev. na 179. strani se glasi pra vilno: Zastopnik kraljev je bil armadni general Nedič; general Mihailovič pa je mestni komandant splitski. V članku: F. A. Breckerfeld o Novem mestu ob koncu XVIII. stol., štev. 3, popravi: str. 145, tek. štev. 117: Brusničan; str. 146, tek. štev. 161: (kožarica); str. 147, tek. štev. 220: Tomaž Wanner; str. 147, tek. štev. 225: Martin VVanner; str. 148, v tabeli mesto 1800.: 1810.; str. 149, stolpec desno, zadnja vrsta: Lenkovič; str. 150, stolpec levo, tretja vrsta zgoraj: Lenkovič; str. 150, stolpec levo, 13. vrsta pravilno: Die eine Statue befand sich an der Manner-, die andere an der Weiberseite; str. 150, desni stolpec, pred nagrobnim napisom na spo meniku Raaba črtaj besedico: bil. Častni dar in diploma Otonu Županžiču, izročena dne 24. decembra 1938. po odposlancih ljubljanskega mestnega sveta župana dr. Jura Adlcilča In občin, svetov, prof. Dermastije in prof. dr. Fr. Steleta Pergamentno diplomo častnega članstva mestne občine ljubljanske je pod nadzorstvom univ. prof. Jo žeta Plečnika natisnila Univerzitetna tiskarna Blasni- kovih naslednikov, na vrvici belo-zelene mestne barve je pa k listini pritrjen v palisandrovi kapsuli v rdeč vosek odtisnjen pečat mestne občine ljubljanske, ki se ga je Ljubljana posluževala že 1. 1500. Na sredi tega nad 400 let starega, krasno rezanega mestnega pečata je mestni grb, okrog njega pa latinski napis: SIGIL- LUM CIVITATLS LABACENSIS. Po osnutku univ. prof. Jožeta Plečnika je izdelano tudi bronasto častno darilo s primernim besedilom. Nastavek predočuje zmaja iz ljubljanskga grba na stebričastem stolpu. Zmaj je odlično delo akad. kiparja Božidarja Pengova, v bron je pa ves podstavek ulila in izdelala pasarska tvrdka Bratov žmuc na Tyrševi cesti. »Kronifco« izdaja mestna občina ljubljanska, predstavnik dr. France Štele, zalaga in tiska Učiteljska tiskarna, pred stavnik France Štrukelj, za uredništvo, upravo in inseratni del odgovoren Pavel Debevec. — Ponatis člankov in slik dovoljen samo s pristankom uredništva. Rokopisi se ne vračajo. »Kronika«, izhaja 4 krat na leto in stane za vse leto din 80'—, za pol leta din W—, za četrt leta din 25'—. Za inozemstvo din 100'—. — Posamezna štev. stane din 30'— Naroča se: Učiteljska tiskarna, Ljubljana. 256 KRONIKA