OB OSEMDESETLETNICI GASILSKEGA DRUŠTVA V ŠKOFJI LOKI Pred nami ležita dva zgodovinska dokumenta, ki sta se ohranila v arhivu škofjeloškega gasilskega društva lepo dobo 80 let. To sta za škofjeloške gasilce važni, a za škofjeloške občane zanimivi zgodovinski listini. Posebno važna je prva listina, ki je v slovenskem jeziku. To je zaj^isinik drugega pripravljalnega občnega zbora požarne obrambe v Skofji Lx)ki. Občni zbor je bi! dne 50. januarju 18"6 v prostorih meščana Deisingerja. (Tu je treba pri- pommiiti. da je bil prvi pripravljalni oibčni zbor že 1. decembra 1675. Zapisnik tega občnega zbora pa ni ohranjen). Drugega ol>čnega zbora se je udeležilo 32 škofjeloških meščanov. Med udeleženci čitamo imena Janez Maček. Janez Triller. Franc Jesenko. Tomaž Hafner, Kari Fabiani. Jurij Deisinger, I. N. Koceli, Leopold Dermota, Mihael Demšar, Franc Rupar, Janez Gusell in diruge. V glavnem so na tem občnem zboru obravnavali sestavljena pravila. Zanimiva je tudi naslednja listina: vabilo na ustanovni občni zbor. Ustanovni občni zhoT je potekal že v znamenju potrjenih pravil, ki jih je potrdila deželna vlada Kranjske dne 14. aprila 1876. Vabilo na občni zbor je sestavljeno že dvoje zično in sicer najprej v nemščini in nato šele v slovenščini. Posnemam sloven ski tekst: Povabilo k občnemu zboru dne 29. IV. 1876 pri gospodu Janezu Mačeku (L nad stropje) ob 7 zvečer vsianooiteo gasilske družbe D Loki. Program 1. Poročilo o delovanju dosedanjega odbora in o doseglem uspehu (Obmann Krenner). 2. Poročilo denarnic ar jeva (Cassier G. Deisinger). 3. Pojasnilo pravil in njih predlaganje (Schriftfiihrer Franc). 4. Vstanovljenje požarne branibe. Volitev načelnika in 3 voditeljev in njih namestnikov. 5. Izročitev vsega premoženja Comandi gasilne družbe. Vabilo je podpisal »Provisorični Comitc« z datumom 24. IV. 1876. Po siprejetju društvenih pravil in potrditvi po teclanjein državnem organu je pričelo škofjeloško gasilsko društvo redno delovati. Prvi požar je bil večjega pomena in sicer so gasili papirnico v Medvodah. Že 19. junija 1876 so poleg aktivnega članstva pričeli zbirati tudi podporne člane talko imenovane »podpiralne ude«-«. 2e v tistem času je imelo dništvo kar lei]x> število podpornih članov, ki KO kmalu oonogočili nabavo raznega gasilnega orodja in opreme. Podporno članstvo je imelo približno take pravice in dolžnosti kot jiih ima danes. Po pravilih čl. 6 je vsak spodpiralni ud« imel pravico udeleževati se vseh zborov in društvenih sJcupščin, ni pa imel pravice do glasovanja. Liihko je stavil pismene predloge in nasvete ter je imel na skup ščinah tudi pravico govoriti. Razvoj loškega društva je šel skladno z razvojem sorodnih gasilskih društev na Slovens.kem. Naše društvo je biLo ustanovljeno kot šesto na bivšem Kranjskem in kot prvo na Gorenjs'kem. Razvoj gasilstva na Slovenskem pa je bil nekako takišen: Požarnovarnostna služba se je na ozemlju Slovenije pričela organizirati okoli leta 1792. Precej velik iK>udarok S'0 ji dali Francozi za časa Napoleonove Ilirije. Francoska vlada je namreč v Ljubljani leta 1814 ustanovila požarno policijo. Ta ustajiova pa je bila zelo kratkotrajna, saj je talkoj po odhodu francoskih čet nehala delovati. Tudi Avstrgrska je imela obvezno požarnovarnostno službo. Za opravljanje gasilske službe so bili določeni posamezni stanovi, in sicer: dimnikarji, kovači, tesarji, ključavničarji itd. V Ljubljani so bili za prevoz gasilnega orodja odgovorni mestni izvoščiki (fijakerji). Požarnovaraiostna služba se je v mestih nenelionia razvijala in je nalagala županon in mestnim svetovalcem dokaj odgovorne naloge. Zato ni čuda, da so se kaj hitro zavzeli za misel, da ustanove društvo, ki naj bi sikrbelo za požarno varnost. Tisti čas se je v Sloveniji snovalo telovadno društvo Južni Sokol po 18 273 zjrledu podobnih društev, ki so delovala na Češkem predvsem zato, da bi širila med ljudstvom narodno zavest in telesno kulturo. Tedanja reakcionarna Avstro- figrska ni rada gledala ustanavljanja takih društev, ker jih je smatrala za pre- \ratni9ka. Da bi bila ustanovitev Južneg^a Sokola olajšana, je društvo prevzelo med svoje dolžnosti tudi gasilsko službo. Razumljivo je, da južni Sokol ni mogel zadovoljivo opravljati poleg svojih •\elikih nalog narodnega prebujenja in telesne vzgoje še gasilske službe. Zato je Ljubljana po zgledu drugih avstroogrskih mest leta 1870 ustanovila prvo gasilsko društvo. Isto leto je bilo ustanovljeno tudi gasilsko društvo v Ptuju in v Laškem, leto kasneje pa še v Mariboru. Celju, Krškem in Metliki. Po letu 1871 so se pričela ustanavljati gasilska društva in čete tudi ipo drugih večjih krajih Slovenije. Takraitni nemški gospodarji so mislili gasilstvo uporabljati kot sredstvo za ]x>nemčevanje slovenskih krajev. Zaradi tega so hoteli imeti v društvih nemško poveljlevanje in uradovanje. Vsa ^komandna mesta so skušali obdižati v svojih rokah. Vendar se jim to ni posrečilo. Na podeželju dn v manjših slovenskih mestih so iprehajala gasilska društva ikaj hitro v slovenske roke. Da bi uvedli slovensko poveljevanje, je že leta 1887 Ignacij Merhar, načelnik prostovoljne požarne brambe v Dolenji vasi pri Ribnici, izdal 64 strani obsegajoči »Vadibeaii pravilnik za slo- vens'ke i)rostovoljne ipožarne brambe?. Tudi v našem durštvu je bilo do leta 1889 vse uradovanje in poveljevanje v nemškem jeziku. Veljal je tudi nemški pozdrav: Cut Schlauch!;: Po letu 1889 pa se je pričelo uvajati že dvojezično uradovanje, ki je leta 1895 prešlo v izključno slovensko. S tem letom je bilo v društvu uvedeno tudi slovensko poveljevanje. Tehnični razvoj društva je bil flokaj hiter. IzjjKKpolnjevali so orodje, opravo, kakor tudi brizgalue, ki so bile iprvotno ročno in pozneje motorne. Danes je dru štvena orodjarna prav dobro osikrbljena z gasilnim orodjem, odbor pa si priza deva, da bi dobila tudi najsodobnejše gasilne naprave. Društvo je že ob 10-stajal za razvijajte se društvo preveč tesOTi. Škofjeloški gasilci so pričeli misliti na gradnjo doma. ki bi ustrezal vsem potrebam sodobne gasilske organizacije. Pri društveni upravi je bil formiran grad beni flidsek. iki je imel prvo sejo dne 22. fdbruarja 1954. Po dveh letih marljivega dela je bila zgradba iK>d streho in proslavo svoje 60-Jletnace so loški gasilci prazno vali v svojem novem domu. Dom sicer ni bil dokončno dograjen, ker so si gradi telji zairadi njegove razsežnosti zamislili, da ga bodo gradili v dveh etapah. Za 60-letnico obstoja društva je bila zaključena prva etapa. Društvo je ob tej priložnosti razvilo tudi svoj prvi praipor. Minailo je dvajset težkih let velikih preizkušenj za naš narod. V to dobo so\-pada drtiga svetovna vojna. V NOB so odšli skoraj vsi vodilni gasilci, zato .so bile žrtve in krvni davek zelo velike. Sledili so iklicu gasilske ideje in branili največjo narodno vrednoto — svobodo. Po osvoboditvi so pričeli igasilci razmišljati o razširitvi gasilsikega doma. Dozidali so še nekaj prejKitrebnih prostorov, tako da je do 80-Ietnice obstoja društva bila dovršena zadnja faza graditve doma. Stavba ni sicer takšna, kot je 274 bila prvotno zamišljena, vendar je toliko izpopolnjena, da lahko služi na.logi, za katero je bila grajena. Vsa pričeta dela so bila dokoiičaTia. l>om se je odel v praznično obleko: obnovljeno je bilo tudi njegovo notranje in zunanje lice. Osemdesetletnica se je praznovala zelo lepo in ipomembno 30. junija in 1. julija 1956. Slavnosti so se pričele v sol)oto zvečer. Najprej s promenadnim koncertom, nato z naznanilom fanfaristov. prihodom plameničarjev, prižiganjem slavnostnega ognja Ln pozdravom gostov. Slavnostna akademija je bila v Kultur nem domu s prav pestrim s[>oredom, ki so ga izvajali člani gasilci in kot gostje člani KUD Tone .Šifrer' iz Akofje Loke. Naslednji daJi je bil na telovadišču TVD Partizan prvi brigadni gasilsiki nastop članstva in pionirjev. Ob tej priliki je bilo tudi gasilsko zborovanje z razvitjem praix>rov Okrajne gasilske zveze za Go renjsko in Prostovoljnega gasilskega društva v .Škofji Loki. Nastopa se je udeležilo 'HK) članov, članic in pionirjev v uniformah in krojih. Zborovanju pa je {x>leg gasilskih enot prisostvovala večja množica ljudi. Pri mimohodu je sodelovalo 1100 gasilcev, gasilk, mladincev in pionirjev; zaključil ga je odred JLA. Množica ljud stva in ga.silcev pa se je zatem pred spominsko ploščo poklonila spominu padlih gasiilcev - borcev NOB. Pokroviteljstvo nad gasilskimi slavnostnri je prevzel ObLO Škofja Loka. pokroviteljstvo nad praiporom Kmetijska zadruga Skofja Loka. Ku- moval pa imu je občinski odilxjr Zveze borcev Škofja Loka. Slavnosti so se udeležili tudi zastopniki Okrajne gasilske zveze za Gorenjsko in Gasilske zveze LRS. Prišla pa je tudi 14-članska delegacija koroških slovenskih gasilcev iz Avstrije. Ce jKMnisiiino, da so škofjeloški gasilci v dobi 80 let obvarovali milijonsko ljudsko premoženje in bili ljudem ob strani v največjih stiskah, saj so gasili pri več kot 300 požarih, pomagali pri povodnji. >ix)tresu in ob drugih nezgodah, šele vidimo, kako vsestran.siko so škofjeloški gasilci stali Ijuds^tvu v pomoč. J e 1 o J a I! e ž i 6 18* 275