Drugo ljudsko posojilo Trl mflijard« dinarj«v bo «ajelo drug-o tfud«ko posojilo. ki ga je ras-pfeala zvezna vl&da FLRJ. Prosto. voljnim vptenikom bo posojilo vrnje-no tefcom 10 l«t b izplačevanjem obvemic ctvakrat letno. Od teg-a po-sojila bo plačala država za nazaj letno »"n obrestl ia Bteer G*/o na ra_ čun rednih obresti, 3*'a pa, v obliki debitkov ttetfli obveznic, kl bodo IzSrebane z dobttkom. Začetek in trajanjs vpiaa tega po_ sojila Se nista dolo&ena. Določila ju bo viada FOtl. Ob Tptou prvega lju&skega poso' jila leta 1MS je bil ve#nl ljudstva iz ptujskega okraja »a se»tankih, v 6asopi«ih in potom predavanj ter plakatov pojasnjen pomea posojUa ter pogoji vrnitve posoj^Ja. Potrebe plan&kega pospodarstva, zagotovitev ftnančnih sredstev državi za graditev novih tovarn ln drugrih važn:.h objektov, manifestacija odloč-ncsii za, izveclbo petlafcke ter vključi-tev Tjefekoriščenih denarnlh sredstev, ki ležijo pri poedineih, saradi uravno. teženja blagovnih in kupnih fondov, da}ejo tudi t«mu posojilu svoj pomen. Vpisovanjc posojila so leta 1948 z višino vpisov vodilt v ptujakem okra. jtt delavd in nameSčencl, dočim jbo kmetovalcl za njinii vidno zaostajali. Večji in manjžl dolžnfki na davkih niso »odelovali pri vplsni akciji, ostali kr..etovalci pa ponekod nlso posluSali organov ljudske oblastl, temveč so-vražnik« napredka. kar j« na avoj način vpli-valo na rezultate. Delavoev in nam«S6encev ter delovnih Inteli-g-entov niso motile razne lažne.parole o posojilu, zato bo Se v 14 dneh vpl-sovanja vplsaii 4,764.500 din, doC^m eo kmetovalei v tetem razdobju vpi-sali le 970.000 din. Na podeželju so z višlno vpisov vodili vpisnlk! iz Že-tal, Cirkulan, Paradiža, MajSperka, Gradišč in Gruškovca ter Leskovca z vpisl nad d'n 180.250. s katerim zneskora so daieč prehiteli 20 najbo-ga.tejših vasi na Dravskem polju. Spuhlja, Sobctinc!, Sela, Hajdina, Lancova vas, Mezgovci in Pobrežje so v začetku daleč zaostajali za dru-gfimi vasmi, l€ proti koncu so popra-vili vpisane reaultat«. Takratne organizacijake In tehni-fcne poman>kljivo«tl, slabo lzvedenl sestanki, nepoučene vpisne komlsij«, »epravihio razdeljen« tlskovlme, ne-* redno obveščanie in alaba kontrola bo bill faktOTjl, ki so ponekod znatno vplivall na Lzvedbo "vpisne akcije. Ve^ina »voječasnih davčnih dolžn!-kov se je medčasno izkopala iz dol-gov, Veliko fitevilo delovnih ljudi vasl ln mest ]e spoznalo veličlno naSe borbe za z^rraditev soc:allzma. Marsr_ kdo si je medčasno Izboljšal grootrd položaj. V vseb. ozirih lahko prlča-kujemo, da bo letošnjl vpls ljudskega posojila na ptujski okra.1 odpadlo vaoto daleč prekoraCiL Pri tem ne bo vasi, kl bi zaostajala za swjlmi so-sedi ter kmetovalcev, ki ne bi dosegli vsote posojila, ki gra bodo zopet Tibrall delavci ln nameSCenci ter de-lovnl intili^eiitjft. Naše delo 2ene! čuvajte naše otroke in bčfte fiad njimi, da bodo lahko postali do-stojttf državljant naše nove Jugosla-vife, državljani nove, močne soiittM llstične države! — Tito. fl Priprave zs. novo posojllo bodo vsekakor morale mhno slabih iz-kuS«nj ob prven: pc^sojrtu, da bodo uspehl odg"ovarjali stopnji zavesti naSih delovnlh ljudi v 4. letu prve Titove petletke. AO. V Središču je uspel zbor volivcev V Sredttfn s« Je zboT voMvcer vrš!l v ponedeljek 19. jimija. Za»to-p*na &o bila skoraj v*a gospodatstva skupln II do V, kolikor jlh je v kra-Jevnem Ijndskem odboru. Skupinj 0 In I sta baeii zbor voltvcev na»!ed-njega dne. Po uvodnih besedah [e lajnik KLO tov. ZJdarič razloiil vsebino nove uredbe o odkupu iivine m mastl, kl pa je bUa večini prlsotitih itak že več aU manj zoana. Volivci so se ob le) prtiiki zaniiDaU *a razna maxt).la vpraianja in za posamezne primere, ki so jib neposredno zaninvalL, Od iasa do tasa so padle todi prece} oslre pripombe tistih voUvcev, ki so bllj žrtvc odkapnlh nepTavilnosti to kl jih v Središču ni biio ravno malo. Posebno so se zanimali kako bo z obračunavaajem 2e oddanih pitanih ia mriavih praiičev gJede masti, ker je odknpovalec pri zarfnjiii odkupih toan4WBaYdtcd n«kat*Tih kmelovalccv napisal od&totek ajasfci, prl druglii p* tega nl storil. Krajevnj ljadski odbor je v vseh teh slučajih raračnnavaj za mast neki spfošen odsiotek 23, s fe-mer pa se tnnoqi volivci nLso mogll nprifaznlti. Končno so se zedinlH v tem, da je treba sfvar arediU skupno z odkupnim podjetjera. Nato so v okviru velikostnih sku-pin priroerjali predložene obremenlt-v« posameznih kmetovalcev najprej glede masti, nato pa še glede mesa. V v*ttkl veflnl prhnerov Je KLO pra* v^no predvid«val za oddajo določen« kollfin«. Prl *e*tavljanju predloga količbi ]e pn vseh upoSteval ie od-dane kolifine, prl oslaHb. pa, kjer ]• Ml ta slučaj, nesreio ln ostalo, k*r ]e vplivato na koiKin* m fas oddaj«, Tajnik KLO je ves tas zbora vzUaJ-oo pojasajeval zbraaim voiivcem, da naj vsl ne odUgajo oddaj« na pozne jesmuke ki zfasske mesece, ker ]• del plana pr#dvldeB tudj za poletne i» Kgodnje }esenske mesete. Tako ]* ob sodelovanja volivcev nspeio plan po tasB razdelfti tako. da bo odgovarjal obveznostiia KLO-ja kot telote. Nf nobenega dvoma, da brt itfui, ,k) so ga »prejeLj srediiki volivci, v j veliki mer! kollClnsko Jn ča9ovno ft- j polnjen, v kolikor «« ne bf pojavila resnejša epldemija kuinih bolezni. ] Res )e pa tndt da bi tak naHn re* ševanja prpblemov odkupa bllo po' trcbno uporabiH l.e pre^ in bi tako izostale marsfkatere nepravflnosti fo napake, državnj nkiad fivif pa prl fem ne bj trpel. I Zadnji zbor volivcev v Srediifu 1« i bil zakljucen (eden izmed redkih) v zadovoljslvo velike ve^ine kbranih ter je ie enkrat potrdll, da so Sredi* icsmi Po svoj4 zmogljivosti priprav- Ijeni prispevatf »ktipnlra naporom pri graditvl države ter prj mnoiiCnem IreSevanju gospodarskih nalofl. N. Volitev odbora AFŽ pri veliki Nedelji Dne 14. janija t. 1. so članioe AF2 pri Veliki Nedelji prve v okraj-u iz-vedJe volitve novega odbora AJRS. V osnovnl 3oh s6 «e zbrale CLaziice AF2. Predsednica tcrv. Kosijei-a jSJl je vobSlrneni ^ovoru spomnla na 1^» vjapehe. ki jth Je dcae^la or^anizacija AFŽ pri Veliki Nedeljl, obenem p« jlb j« prepričala o nujnosti bodočeg* deia v gospodarskein in kultumo-proffveln«ni življ«nju domačeg^a kra-ja. Soglasno fio za tem žen« izviolU« iv novi odbor AFž tov. Kosi RozikOi Zmazel« Otllijo, Rajh Marijo, MeSk* Marljo. Sovič Pepco, Rajh Angel«\ Mesarec Adelo in Kandri*. Cillko. Po voJitvah so žen« poslušale pre- davanje zag«tne sestre tov. Skwšt. | Cevei Zofke o pomoči Mpdnarodneega d*Cj.»ga fcmda ter o skrbi ljudskfli oblastl za otroke. Kr!tW »^kr^Ha Of, da . 4en« siso r i frontne bri, Rai*rt o. j« slcdiiO ! sprejet.ie skiapov o sklioanja prve odborov« sej« AP2 in o nstanav^vi otroSke ^posvetovatnice za meaečna pre^lede dojentknv. Organizacisa AFŽ pri Velrk! Ne-delji ie dobila novi odbor. ki bo na Celu žen in mater s tamkajSnega področja pomaeral reševati vsa gospo-ciarska in ostala vprašanja ter utrje. vati OTupanj« ljudstva v ljud«d«> oblast. P. Z. Nadzorništvo proge v Ptuju je že 13. 6. dovršilo polletni plan Kot v vseh podjetjVh. in vistanovah. tako se je tudi prl nadzorništvu oro-ge višila boTba za polletai plan. Do-*»egTa ga je na eksploataoiji dne 13. jiinija. v proizvodnji pa 14. iuniia tl. UpoStevafc morasno pri tem, da )« značaj dela pri progovzdrževain* elužbi sezonski. to se pravi. da deta v ztraskih meeedh ne dajo takega procenta plana, kot v poletnih m*-secih. Ravno zato je bilo treba S« večjega truda ^ delovne dlsciplin« za prediasno dovrsitev. Tj uspebi jasno dokazujejo delov-tio in politično tavest v«ega koiek« liva, Tesna povezava sindikata, Par-tijc č-n upravnega vodstva je tudi prf-spevala svoj«. Redne teden«ke delov-ne konference po v«eh treh forumih poma-gajo, da je delo uspešno kljub razuim težkočaia in ovlrdm, kalere se tu odpravljajo. Pri eksploataciji t j. prj vzdrževa-nju proge in »tavb se deia po nonnah 87%, pri proizvodnji t. \. pni piid^-bivanju gramoza tn peska pa 1009^. Pri tem ee posveča posebna skrb kva- litell dela in so proga in tme na-prave v najboljšem stanju vzdrževa* nja. Posebna »kri> j€ po«večena vzdr-ževanju lesenih provizoTijev drav-skega fri stadeninega mo«t« v Ptuiu-Desetatske skupine na progovzdr-ževalnih del h, ki jih Todijo dobn de-selarji, še borijo pri delih po normali za čimvečje pr»segaiije norm. Prl ne-katedh delih dosegajo do 117% nor-tno, prt produkcrji (irsmoxa pa neke-teia dela ceio do 181% Naslov \ida.T-nika «o do«ecHi v mesecu maju 1550 desetar Beranič Franc in deiavd Gra$ Martin, Jurtč Franc, KamenSek Anton, Drevenšek Franc, Mal^nger Aaton, Novak Anton, Peršuh AlojT, Verdnik Riidoif, Medved Leopold. Vaupot!« Jakob, Soko Anton, Mora-vec Stanko, Beka Franc, Brg!e* Franc, Befanič Stefan, Dobič Franc, Vidra^ Ivan, Sivlč Miha, 2erak Via-ko, Kancler Anton in Kosi Viktor Tudt: v frontovskjh brigad^h na Po* horju sta bila dva člana kolekrtiva. Eden izme-d teh je bil komandant bri-gade, driigi pa je dobil naslov udar-nika. Obe brigadi sta «: priborill prehodno zastavico. Dokarani »speht pTičajo o predano-sti teb delavcev domovin} '¦« eodali" stičnj gradKvi države. Ve« delovni kolektiv se je zsve* 2al, da bo letni plan eksplaatacje tft proizvodnje presegel do 29 nov<*m-bra 1950. P. Otroci se pripravljajo za odhod v kolonije Sanitarna inSpckcija v Ptuju j€ iz-vršlla v času med 13. !n 19, Junijem t 1., cepljenje 183 šolskih otrok, kl bodo šli v počitniSke kolon'je, proti davicL Naiveč cepljenih otrok je bilo lz haloških predelov. 27 otrok je bilo posebej preerledanfh na ep^demloloSk« postaji v Mariboru. 5 otrok med njimi j« bilo že pozitivnih bacikmc*-cev davioe. Skrben pre^grled otrok pred odpo-llljatvijo v počitniSko kolonijo je onemogoeil Tno4nost okužbe drugih otrok v kokaiiji. Tako bodo ©troei. ki jim bo dano uživati tekom Solskih počitnlc goraki ali morski zrak, sonce in vodo v le-p!h krajih naše domovine, z.dravi hi moCni v novean šolskem letu začeli izpolnjevati nove ftolske obveznosti v zavesti, da so jim počitnice dober ekvivalent za medšolske napore. G. 21. julija bo Isročena promf^it AvtomobllJ*a oesta »Bratstva-cot-nmUn. Do tega dne bodo tMliljvtf r-tt vsa dela na tem vellkem cestnem objektu. KLO Podgorci po novi uredbi ni ustvaril reda Razrez plana obvezne oddaje raesa In maščobe po novi uredbi ni delal vsem članom KLO Podgoroi izrednih skrbi, ker več članov KLO ni hotelo pomagati niti volivcem ndti odbor-nikom, k'i so ee lotili dela. Razrez sta izvršikt kmetijski poverjenik in admi-nistralor ob delni pomočj predsed-nika in eviidentičarja. Ne smemo se čuditi, ee bremena niso pravično raz-deljena la da je nastalo pri novem delu novo Mevilo pritožnakov. V KLO Podgorci pa ne gre samo z-a natin razreza, teraveč za s*m kra-jevnii plan. Ta je glede na »Irukturo gospodarstev v skupinj 0—3 hs ze!o visaki Pri primerja-vj prejšnjilh obre* menitev KLO z noviini obrcmend-tva-mi ni težko ugotov.ti, da presega no-vi p!an prejšnjega za 44%. Pri pri-merjavj obeh obremenitev posamez-nih gospodarstev izhaja n. pr.r da je nojvečjR gospodarsivo v .VI. skupinl pri najvišjem normat; vu, kj ga dopu-šča zakcn, obremenjeno samo 46% od preišnje obremenitve. Pr} nižjib 6kupinah je to razmerje mnogo raanj-ie. KLO Podgorcj ni vpošteval pri obremenjevanju skupine 0—3 ha. OLO je določil za skupno število go«i>o-darstev te skupine skupno količino obveze. KLO je to količino šabjonsko razbil. ,123 takih gospodarstev te sku-pine spada pod obveznost, kaj pred-stavlja okrod 2/3 celotnh gosipodar-etev. Stiri petrne gospodarstev te sku-pine nima svoie ozlroma zadostne krmske baze. Količna, ki bremeni t.o ekupino (določil |o je OLO), tvorj 36 odstotkov celotnega plana. Povprečje na gospodarstvo znese 65 kg, kar pa je z ozirom na dejansko stanje ži-vine kot glede na zmogljivost krm-ske baze mnogo previsoko. Od nave-deniih 123 gospodaistev odpada 19 po-6podarstev na viničarje 6 povpr^čno do 10 arov zemlje, 12 gospodarstev do 15 arov, 51 gospodarstev do 1,0 ha, 23 do 2 ha Sn 18 gospodarstev do 3 ha kmetijske površine, Ako bi ime-lo gospodarstvo povprečno vsaj 1.30 ha kraetijske površine, kot. ]e to slu" čaj v ravn:nskih predelih, bi bila povprečna obremenitev 65 realna. Na podiagi gomj.ito dejsiev in ugo-tovitov pridemo do zaključka, daje navedena ^kupina nerealno obreine-njena, KLO je sicer pri razrezu iskal možnosti razbiemeuitve na račun vt:S-jLh skupin, kar pa je nemogoče, ker preseganje najvišjih aormativov niti ni z zakouorn dovoljeno. I Prj pravicnem razrezu bo moral KLO vpoštevabi vse važne momeate pri I. skupini, da bo na ta način ohra- inil osnovni skiad kvaHtetiie živina. jVemo, da ima I. skupina največ kva- lliiletne živine in ker oddaja te 6ku- Ipine v mnogih primerih presega mo- 'žen prvrastek. je naloga KLO, da vodi !pii izvajanju odkupa evidenco, kako bo 7.aTOenjava viničarju in bajtairiu v doglednera času zopet vrnila molzno kndvo. Važno je še prporaniti, da je v tem KLO rekordno število jalovosti. Doslej je ugotovljeno le 36% telet-noeti krav. Kot snio že omenili, nlmajo od ta-kega odnosa KLO do mno#ce delov-nt Ijndje koristj lemveč le .^kodo, ki \e noben zakon ne zahteva. Zelo se nnotijo ti-sLi odfoorniki, ki mislijo, da se bodo volivc] zadovoljili s slabimi uslugami izvoljenih ljudskih pred- stavaikov. Nepnhajanje na seje in sestanke, nejesno obravn^vanje skir' pnih problemov delovnih Ijudi ter i^-livanje nevolje nad te§'tvami nalog, ; , katerih saani m&o pomagali rešiti, če- ! ! tudd bi jih morali, gmovo niso u«peh ! dela odbornikov, teinveč skrajnega nerazumevanja resnost:, kj je potreb-na za delo v ljudski oblastj ob da-našnjih gospodaTskih nalogah. Ker nj biio delo resno opravljeno, se bo treba na OLO in pri KLO Pod-gorci resno lotiti popravkov, sicer bo nova urediba prinesla s seboj 9taro prakso zapostavljanja reda, ka ga ustavrjajo Ijudski zakoni. Ti so proti posledicam površnega dela ter neres-nosti poedinih fimkcionajjev naprani nalogain delovnega ljudstva. Verjetno ni tako eamo y KLO Pod-gorci. temveč povsod tam, kjer so odborniki KLO ob nov; uredbi izka-zovali svojemu ljudstvu stare biro-kratskf usluge. M.J. Kmetolvalci!Fitoftera je za krompir nevarna glivtčna lwlezeu ki nm lahko priza-dene ogromno škodo. Temu se Ialilio izog;nemo le s pravočasnim škropKje-njem z bakrenim apnom. škropljenje poleg tega podaljša vegetacijo ter s tem povzroči, da se rastline popolno-naa razvijejo in dozorijo. Za škropljenje uporabljamo ba-kreo apno, Ikf rn to. 100 litrpvS!'rc-piva laW< nice [ia iniujo Ea- kreito apno jc indi pri KZ, ki ga in a;o tiovulj na salogi. Treba je pa paziti na to, da ne škro-pitno rned cvetjem, ker bi to rastJi-njirr. ši:rjiiovalo. Izvesti f^a |e treba t.......... '• •¦?. ki... iu::\"i:!'M!,i, rr icth bO- ste <; ; zase in vsein delov- niir i.;. . ¦ :,,-. i.ujno potreben pre??ram-brrv: artikel tvr ne. bpste dovolili, da fci bilo vaše delo pri pris"3lovanju krompirja zastonj! Na zboru volitev v Slovenji vasi 20. junija 6e je vr»! zbor volivcev v Slovenji vasL Udeležilo se ga je okrog 100 volivcev. Najprej so reše- vali vprašanje krajevnega samopni- jspevka. nato pa je zbranim volivcem jgavorii zastopnik OLO tov. Voda o jdolžnostih kmetovalcev, ki jih imaj-o j do na-4i'h li-udj v tovamah, rudra (kiih, |proraetu. ustanovah in drugod in ki v velikem iamopremagovanju žrtvujejo vse evoje sile za čimprejšnio izved' bo petletnega platia. Predr)či] ie vo- livcem imjnost in važnost vlaganja čira večjih naporov v to, da bo naiša zemlja rodila čim več in čim boljših proizvodov, da jih bo dovolj za vse naše delovne ljudi. VoJ;vci so v popolni tisiaj poslu-šali vsa izvajanja tov. Vode ter iKav. tako po-zorno sledili oozneje tov. Ško-fiču, tajniku KLO Slovenja vas. ko je oital s strani KLO predvMene ko-lifrine me&a r'*n masti za posameztie kmetovalce. Ko so nato še predisku-tirali pTediožeiij plan ter vnesli nekaj popravkov, s-o g-a eprejeli, vendiair z rezervo, da ga bo treba korigirati. ko bo ocenjena vsa škoda, kč1 jo je po-vzročila toča. Prj tem še je pokazalo, da na terenu rd mogoče locii.j nepo- sredno povezanifh problemov ter in-sistirali na sprejetju obvezno&ti, pr' tem pa ne upoštevatj dejanskega stanja. Na to je bi-1 na zboru fenešen shi-čaj kmetice Skazove iz Slovenje va-si, ki je na dan zibora' prfnesla v trgovino KZ v Slovenji vasi 190 ko-madov poipolnoma pokvarjeniih jajc ter jih prcdala misleč, da odkupova-lec ne bo spoznal, da so pokvafjena. Omenjeni je bil prikazan njen posto-pek kot podV, poskus obogatitve na račun zadruge, Poleg navedenega se je saboterstvo jn spekulacija Skazo-ve s tem ponovno izkazala. Pred ne-davnim je prij.avlla KLO, da «o 14 neki fantje, k\ so ponoči hodiM miroo njene hiše ter govorili »da je b?sba «ama doma«, ukradli konizo, v resnici pa je ona koTuzo prodala nekemu človeku iz LRH. RazkFinkana Skazova ni odnehala. Zbor volivcev pa ]e klj^ub temu us-pešno koncal svoje delo. nakar so se volivci razšli. Skoraj ves teden je bilo mogo^e po va&i elišati debato o novih obvez-nositih in dovtipe ng račun Skajzove. V.J. V Zevrču so tekmovali kosci in grabljce 17. t. m. ob 17, uri eo se zbrali delavcj in drugii Ijudje na tekmo koscev na travMku dTžavnega posest-va v Zavrču. Ob množici gledaicev je tekmovalo 27 ko&cev. Vsak kosec je poko«dl 5 arov travnika § precej-vkoko travo, Tekma je trajala 55 tninut. Povprečje časa za košnjo 5 aiov je bMo 35 minut, Najboljši čas je znašal 27 minut m ga je dosege! z 9 točkami 2ula Martin. Uprava dr-žavnega posestva je razpisala 13 na-grad v vrednosti 10.000 din. Nagr,ade so sprejeli sledeči: 1. 2uJa Mart-n, 2. Golenko Ozvald, 3. Šterman Karl, 4. Kokol Franc, 5. Kotar Ludvik, 6. Vn-zen Franc, 7. Cveiko Franc, 8. Korpar Franc, '9 tevanif Jožef, 10. Hrnčlč Ivan-Hrastovec, 11. Kokot Štefan. 12. Miklavc Franc, 13. Hrnčič ivairGo-renjski vrh, Tekma koscev je pokazala mo{ in znanje naših delavcev, ki znajo po" leq obdelovanja vinogradov tudi de-lati na polju. Po končani tekmi je apravaik po* sestva tov. Emeršič ra^deM] nagrade, kot usnje za čevlje, drva itd. Tov. upravnk je v nagovoru oTtienil po-raeti tekmovanja in ielel, da bi ee v&j tekmovaJci, posebno pa nagrajea-cj udeležili tekme koscev LRS, ki bo v nedeljo dne 25, junija v Tumi^ču pri Ptuju. Predsednik eindikalne po-družnice kmelijskih delavcev v Za* vrču je predložil zbranemu koJektii-vu resolucijo, da hočejo vsi delavci tek-movati še v naprej in s tem pokazati Movmbirojevsk>; kampanji, da ie oji-hova gonja protj našemu narodu laž-aiva in nepomembna. Resolucija je bila odposlana glavnemu pdboru ZSS. Nagrajenci so večkratni udarn-ti, ki s svojim delom dokazujejo svojo visoko zavest pni gradpji socializina v naši: svabodni domovini. H. S. OGLEJTE SI RAZSTAVO V nedeljo 25. Jnnija bo odprta v šoli raznih ^trok v Ptuju Okrajna raz-stava ttčencfev v gospodarstvu. Priprave za razstavo t~ " -' ~" J"~* meseca. Sodeluje tudi v, cev izven šol, Med seib' kdo bo imei boljše in !¦ Zan^mive stvari so naretim in.c..u .-Maišperka, Strnišča, pa tudi od dru- j god, ! Vljndno vabirao vse učence, nji- hove mojstre ter ostalo prefcivalstvo i2 okraja, da si ogledajo razslavo bo- ) dotiih »mojstrov svojega dela«. i Vstopnina din 5 in 10. OK LMS. Po "Dnevu učencev v gospodarstvu" V ponedeljek 19. junija se je zbra* lo v Titovem domu v Ptuju preko 450 mlaidincev in mladink — učencev v gospodarstvu, na svečano konferenco v zvezj s počastitvijo »Dneva učen-cev v gospodarsivu«. Konferenco je vodil sekretar OK LMS. Udeležence je pozdrav-il tudi zactopnik JA in če-stital učencem k do«eženim uspehora v imenu raladincev ^ JA. V imemi ljudske obla«ti je pozdravil učence poverjenik za delo pri OLO. Prikazal je skrb ljudske oblasti za učence ter poudariil doižnostl učen-cev v gospodarstvu. 25 •najboljših učencev In učenk 1e prejelo knjižne nagrade za vestno delo v šoli in v delavnici. Nagrajen-ci so -se tudi ^kazali prj pripravah na ta dan, kot pri pripravah za Okrai* no razstavo učencev. ki bo odprta 25. jiuiija. Po končaai konferenci, ki |e trate-la 1 urot je sledPl 6kupen ogled mu-zeja na Ptujskem gradu. Na dvorišču mu^eja je vladalo veselo razpolože-nje, Ob zvokih harmonike se je raz-legala pesem. Učenci so se zavrtell. Vsi učenci so bili skupno s^kanj. S!I-ke jim bodo o«tale kot drag spomin na »Dan- učeucev« v letu 1950. Ob pol 15. uri je bil začetek ^V«-demije. PKipravili so jo učeaci > Pri programu so sK>d«lovali predvsti.i učenci v? šole razojih strok v Ptuiu in učenci iz Strošča. Folklorna skupi-na, ki jo sestavljajo predvsem mla-dina in miadinke \i, Pletareke irs Mr I1orac:'jske šole iz Ptuja, so nastr-!'I s ple&i. Učenci ~\z šble raznih «1 ok v Ptuju so pripravljali »Zupanovo Micko«. Vsled premalega časa ter tehnični^h težav ni&o mogli nastopitl. Uprizorili rn boclo šc tekom- teqa ma-«eca. Isto )le v Strnisšču. Po akadf odšlr v dvo- rano »Slooi«, kjer &o zaključili svoj praznik. *Velik uspeh pr} izvedbč »Dneva učencev v gospodarstvu« je pred-vsera v tem. da je utspelo zajeii v praznovanje ve» kot 90 odstotkov vseh. učencev v pospodaratvii, pa tu-di tiste, ki ne prihajajo v šolo vsled oddaljenosti. Učenc': so bil{ v splošnem zado-volini, Želijo si tesnega sodelovania med učenci &ol ter učenci. k.i ob-i?kujejo samo tečaje od časa do č — Zbrali se bodo po raanjših sku tej odšli na izlet v razne kraie i^-.->e domovine. P.M. Predvojaška vzgoja Desternik .Cenler predvojaške vzgoje Desrer-nik je preteklo soboto svečano za- ključil p: ¦ ' ' "riodo prcr!-o |aške vz Kot ve 1: *"'¦-' ' diincj po: eo oJ''" P° pred ¦-> iu v Prisc 'iila tudi '"- '¦'¦''¦Rli 2.v u'^ i dve ci i^-ijod je brila *_, .... _ - Zaključni govor * omandirj: centra je bil nor ~^i n;; ostanejo ved: na svoph me^ zgled pravega človeka socialist' čtie domovine tako mlademu naraščaju kakor odraslemu lj-ud.st.vu! H.J. Kdo bo poživel delo Ljudske univerze v Ptuju? V Casu graditve »ocializma, ko prihaja do lzraza spro&čena želja fiiroklh slajev prebivalstva po zna-nju, kulturno pmsvetuem dvigu in viSji stopnji splošnega nivoja izobraz-be. je nujnost po?pešenega dela Ljudskih univerz kot posredovalk razširjenega znanja iz vseh področij družabnega dogajanja. Tega dejstva se je zavedala Ljud-ska undverza v Ptuju po ustanovitvi, kar jc najbolj razvidno iz števila pri-rejenih predavanj, ki jih. je bilo v le' 1045-46 25 z okrog 1400 po&lu-šalci ter pozneje, ko je bilo še n. pr. v letu 1949 deset predavanj z okrog 860 poslušalci. Nekatera med.njimi, n. pr. predavanja inž. tov. Leona Knafeljea o melroraciji Prekmurja kakor tudi predavanje prof. tov. Slu-gove so bila zelo zanimiva ter lepo obiskana. Delo Liudske univerze v Ptuju je bilo v prvih. letih. po osvoboditvi ob-Sirno in plodno. Ne moremo pa tega trditi za preteklo sezono, ko je delo nekako zastalo, v kolikor spltih ni prenehalo. V letošnjem letu sta bUi le dvs predavanji, pa še ti Bta bili organizirani ob prilikah, ki niso za-htevale od odbora posebnih organi-zacijskih priprav. V interesu splošnega kulturnega dviga delovnih 1 judi v ptujskem okra-ju je, da odbor Ljuds3te univerze v Ptuiu poživi delo imenovane važne liud&ko prosvetne ustanove vsaj do višne, kot je bilo v letih po svo-boditvi ter tako ustreže želji delov-nih ljudi V okraju jtp dvigu njihove splošne kulturne ravni. NAD 2000 MLADINCEV iz inozemstva bn sodelovalo z našo rnladino pri Jeto&n.iih delovnih akci-jah. To Stevilo bi bilo še veliko večje, če v nekaterih državah odhajanja mladine v Jugoslavijo ne bi ovirali. V Ptuju bo dne 29. Junija sejem za plemensko živino Vzreja plemenške živine je za pra- vilen razvoj živinoreje velikega po" mena. Zahteva pa več truda in po- zoroosti, ki jo ji: je treba posvetiti. Ljudskaoblast, ki se obojega zaveda, je doloeila temu prismerne višje cene za plemensko živino, kj se bodo bale na sejmu v višini od 7.500 do '.000 din im prav toliko bonov. Rej- plemenske 'živine bodo lorej na emenskera sejmu imeli priliko pro- iti svojo živin.o res po odgovarja* ¦ čiih cenab ter tako dobili vzpod- ido za nadaljp valitetne ple- enske živine Iz Poverjeai.štva .za kmetijstvo pri OLO Ptuj Vpis v rodovniško knjigo Konjerejci, priipravite se na pre- gled starih in vpis noviih plemenskih kobil v rodovniško knjiigo. Tudi v '¦onjereji: je treba stremeti za zdra- m, odipornim ;in sposobiilin prirasi- m, ker bo le t >1 ;< ,-, lahko ekono- čno služil xi'" latijstvu ob ¦dno bolj raz\',_,..; se mehan^a- i. Manjvredne živali so neekono- rne, kar je posebno vatoo pri ko- ih. _ ' R.eja rodovntških kobiV pa tma še uge ugodnosti. Ni dvoma, da bodo aredni kmefnvalci vse to upošte- !i ter z množičnim dogotiora doka- 'i razumevanje in pripravljenost za ¦¦->o 'kcrajerejo. plemenskih kobil se bo vršil v Ptuju dne 4. julija, v Ormožu pa 5 julija tl. Skrb za kvalitetnejše strokovne kadre Vrzporedno z graditvijo sociaHtzma ! v naši državi je zelo važno vpraša-nje stTokovnih kadrov. V novi eooa-lističoi družbi mora vsak delovnd člsLi pravi. da mora vsak otrok hodriti sedem l.et v šolo i» nikjer ni postavljena meja 14. leto starosti. Mnogi starš-i pa nienijo, da je otrok za šolo pre&tar, če do-polni 14 let ia otroku onemogočijo dokončati razred. Taki brezvestjaš starši vidijo le trenutne osebne ko-risti, ne poinisHjo pa na bodočnost svojega otroka. Ko ee pozneje taki mladinci odločrjo . za kak strokovni pokliic, ne morejo tega doseči zaradi nezadostne šolske izobrazbe all pa zelo težkovnnpredujGjo v učenju. Z dovršeno šolo je omogo^en vsa-kemu mladincu in roladinki prestop v nižje sirokovne šole. V teh šolah se vzgajajo inladi strokovni kad?ri, ki bodo s pridobljenim strokovnira zna-njem uspešno poinagali prn graditvi lepšega življenja. Poleg tega iina mladdna tudi raožnosti, da se izu^i do-ločene obrti v kakem krajevnem ali mestnem podjetju aH pri privatneiu mojstru. Na tem področju so se do-slej dogajale ve&krat napake, in »•'-cer v tem, dla eo sprejeinali v uk učence, ki niso irneli 4 razredov osnovne šole. S takim favnanjem se je m-aavjševala kvalitela strokovnih kad-rov, na drugi strani pa «• je d&-jala potuha onim. ki so olroko t?zko-riičali doma pri delu in jiih niso po-šiljali v šolo. Ce bočemo dvigatti kvaKleto mia-drh kadrov, je nujno, da ne bo nobe-no podjetje in noben mojster «pre-jemal v uk učejicev, ki nimajo vsaj uspešno dovršene ndžje o&navne šole. V bodoče pa bo maral imeti vsak učenec najmanj 5* razredov osnovne šole ali 4 razrede o SDZ »Osoji: Najboljši sekrclarji aklivov &o: se- kretar aktiva »Bolnica« Jurgec Jane7, >......... - • *'¦'¦ Ple- i > B.F. Prosim naj ostane med nami Za poslovodjem Preložnikom se bodo ua Vurberku zaprla vrata *Franc, po kom 77 bo najboli dolgčas, ko nas boš moral zapustki?* »Ho Vašl gostilni. Najbrže rni U bo nikjer več tako dobro šio kot da. stel, ko sem bil tu za poslovodjo, Skoda. da so m tako hitro stopHi nc pr$te.€ Pri mostu v Ptuju •»Tone, lakaj stoflš x iivino tu pri mostu?* »Cafcam na nštvlbenca DOZ-*.* »AK sfa tmenjena?« »AV. Alt ne vidU, kakt ff most? He Vem, če pridem po sreči fez, zafo W 9e dal x i/vmo vred zavarovati!* V poslovalnlci KZ Slovenja vas »Skatovc. kako to, da imate 190 }dfc na prodaj?* »Odtrgala srnn sl fih od ast.« *Ka] vam niso nič smrditu? Če W 8i Hh odirgali od vst. bi morali ie prvfa vohati, da so saml žiapriki.* Skrbi mestirih costinskih pod-jetij v Ormožu* >Tov. upravnik, kako gospodarUe 9 ptvom v steklenlcah?« »Siabo. Saši usluzbenci In njtttovi znaiui ga ttimalo nikdar dov<4j. Sele ko se ga botlo ti navtltiali. bom tho. ral mčed misHU na ostale goste.* Predsednik KLO Nova cerkev je tneiikega srca ^Predsednik Brezinšek, kako tn. dq so dobivaii prl Vas večji kmetie Sirovnik Franc. Mlakar Anion in Poločmk Jože knrfe za garamirano preskrbo. fetudi itttaio skupno nad 60 hn zemlje?« »Veš, revežem sem vedna rad PP-magaU Zaščita v ptujskih mesnicata pred nepovabfjenimi >)akec. zakaj rabite v mesnici na-frise; Samo za žeiezničarie; Samo za Miriot; Samo za prosvetne delavce?* »Obesimo }ih na \-idrw mesto, ko dellmo meso, da iiuii drngi ne silijo v mesnico.* »Kakšen napis pu imate, ko pridefa ostali na vrsto?* »Mkakega, 1 akrat mama itak navadno zaprto.« Kavčiču Alojzu iz Ritmerka dobro gre »Lojze. kotiko si dobil za seno?* •»Isemnaisttisoč, kot smo zllcUL »Pa si dal kaj za pijačo \\udem. ki so H pomagalt navijati pri lidta. ciji?« •Ne, saj se pri tem nlso zmučili.« Okrajno gledališče Ptuj Ponedeljek, 26. Junlja ob 20. url: 2ižek: »Miklova Zala«. Trinajstič. Torek, 27. junija ob 15. in 20. uri: Zizek: »Mlklova Zala«. Stirinajstč to petaajstlč. Sreda, 28. Jnnija ob 20, urt: Zižek: »Miklova Zala«. Se«tnaj6tič. Cetrtek, 29. Junija ob 20. nrt; Zi-žek: »Mlklova Zalaa. Zadnjit. Petek, 30. junija ob 20. uri: »Vese-U večer«. Sedmič. Predprodaja vstopnlc pri gledaliiki blagajni dnevno od 14. ure dalje. Uprava. Za fizično moč in odpornost Garnizija JA Ptuj : NK Nafta II (Dolaja Lendava) 4:0 (2:0) V necteljo, 18. t. m. je odigralono-gometno moštvo ptujske garnizije JA prijateljsko nogometno tekmo z drugim možtvom NK Nafte lz Dol_ nje Lendave, v katerem pa je nasto-pilo tudi nekaj mlad'ncev. Doma^e moStvo je pokazalo mnogro lepSo igro in je bilo stalno v premočt. Re-zultat 4:0 ne ustreza poteku igrre, ker bi mogel bltl Se niiK^fo viSji v kcri»t Garnizije. -— Pred pribllžno 500 gledalcsl j« prav slabo aodil Grabner, kl je , 5. Drofenik Jože 7 in pol, 6. Sorli MJroslav 6, 7. Perger Jank^ 5, 8.—9. PeSl Fredo tn Ry-ževski Pavel 4 in pol , 10.—.12. Pod-krajSek Rudolf st. Ranfl Alojz in Kancler Anton 3, 13. Podboj Janez 2 točkL šahovska zveza bo na podlagi Čo~ seženih rezulLatov odi'edila, ali je ka- teri izmed udeleženeev doeegel višjo kategonjo in kdo je kategorijo po-trdil. • Kvalifikacijski turnir J« odigralo 12 šahistov. Žmagal je a točko in pol prednosti Pišek Albin. Pre&eneča edino slab plasman Pernata Viktorja, kl Je pokazal, da je raočnejSi. Reztil-tat tesra turnirja je sledeč: 1. PiSek Albin 9 in pol točke (86.4 odat), 2. Kvikovec Ivan 8 točk (72.7 odst^ 3. Beker Herbert 7 točk (63.6 odst.), 4.—5. šugman Rajko in Mo-drinjak Drago 6 in pol, 6. Pernat Viktor 6, 7.—9. R^hter Artur, Pernat Sre*ko in PiSek Anton 5 in pol. 10. Tibant Matija 4 in pol, 11. Pint&rič Pranjo 1 in 12. Hribernik Blaž pol točke. Kegljaški klub v Ptuju V- Ljudskem vrtu prl Ptuju bo v drugl polovicl julija zgotovljeno in otvorjeno moderno kegljiSč« za do-niače in naednarodne k^ljaSke tekme. Velik del tehničnlh in pomožnlh del so opravlli pri graditvi kegljišča Clani kl^-' -", Imeli pa bodo Se precej dela, predno bo končan 4 metre dolg! po-daljšek, zbetonirana ln poslikana tla, preslikani zidovi ter napeljana raz-STetljava. Keglji56e v Ljudskem vrtu bo n€-dvomno spadalo med najmodemejSa kegljiSča v Jugoalavijl, zraven tega pa bo »lovelo po »vojcm krasn«n okoljti v Ljudakem vrtu. ZJ. SPOROČILO! Sporočamo našim narocni-koni in bralcem, da prenelu »NaŠ€ delo« zaradi tchničnih tc-žav do nadaljnjega izhajati. Glede dobroimetja narocni« kov bomo s posamezniki uredili pismeno. Zamudnike prosimo, da "a«n zaostanke takoj poravna|o. Vsem dosedanjun dopisnikom se zabvaljufenio za sodcloTanje. Uredništro in uprava Oglejte si mednarodno tekmo kolesarjev V nodelfo, dne 23. Junija % ob 8 url prispejo v Ptuj kob>sarH, ki dlr ka]o v mednarodai etapnt dickj po Hrvatski ta Slovetk^l, Ob 7,30 uri zapnsti}o Maribor. Gledalcl dirke in voznHd po c«st Marlbor Ptu) naj se v čbsq dJrk« dr le navodll članov Telovadnega od-borar ki bodo skrbeli za red na dlr-kalai ces«. Telovadnj odbor PtuJ, ZAHVALA Uprava Doma onemoglih v Mur*_ tlncih ee zahvaljuje fun.kcionarkai» in dlanicam AF2 lz rajona Zg. Breg> Ptuj, da so dale potoudo za ofcisfc on«mog;Iih v MuretincSi. kakor Cla-nlcam ki so podprle to a&cijo. Funkclonark« in članice AF2 is Zg. Brega so obiskale v tednu »Mate-re in otroka« oriemogJe v Mteretincih ter so Jlh obdarile s alaSCicami. ci_ graretajiii in vinom. Nepričakovaneea obiska so WIi v Murettncfh zeio v seli. — Uorava. UGASLO ŽIVLJENJE V domu starih in ontrtosnii v Domari ¦ )• orarl 19. junija t. 1. 3ANE2 OKORN, roica 28. decembrt 1866 t Malem Lu^niku pri Tur-jaku. Vpis v gimnazije: Vpls za Sol. I«to 1950.51 bo na ptujski gimnaaiji: 27. junija za dija-ke od IL do Vm. razreda, 28. junij* pa zal. ra^ed. Prl vplau Je treba predložiti: zadnje Solako spričevalo^ izpolnjeno »Prijavo« (kolkovano z 10 d.n) tn rojstni list. Septembra s« bodo lahko vpisali aamo dijaki, ki imajo popraviri Izpit. Ravnateljstvo dri. niž,}« gimnacij« v Ormožu obvešča, da se bo vršilo vpisovanja za Solsko leto 1950-51 v vse razrede 28. in 29. jurrfja od 8. do 12. ure. K prijavi je priložiti rojstnl list in zadnje šol aprič«valo. — Rav. natelistvo. Kupujemo! nPetoviJa« alkoholna inchistrija Ptuj kupuje od driavnih poseste" zadrug" m ekonamij ter cxi privatj! kov večje in manjše količine riblzlj^ ln sicer dnevno m«d 7. tn 14. uro po ceni du 15.— aa kg. V poitev prlde samo rdači ribizelj. Plača se v goto-vinL — Ne zamudite prilike! UDrava- UKRAOENO DOVOLIENII za Kradnjo stanovraj-ske biše glaseče na itne Prelof.nik Ivan, Apaie 94. KLO Lomnc na Dravskem potja preklicujem. RAZVELJAVLJAM t7?ub!ieno knjižlco o koies« z Itevllko oKvlrja 4882. glaseio sa im« Segula jakob. Mezgovcl Lt. 33 ter jlndi-kalno knjižico na isto ime. Prtkllcujem liaoblUno •Indiktlm likaznlc*, glase^p na ime Žajdeia Erna, Ptu]. ZBUBIL SE JE malhen pes. r]av ln beloUkast« barve, dlaka dolga, ko&t rep. Poiteneea najdltelja prosim, naj mi ga vine na nsslot Franc Junger. Sp. Brec 64. Dva p»ra pljčmce* iaaMAJan za kortno ali koruznl z4rob. Vpraiati v upratl.