Štev. 17.
Poštnina v gotovčini plačana.
Cena edne številke' dinar.
24. april 1927. Leto XIV.
Novine prihajajo vsako nedeljo. Cena: doma na sküpni naslov 25 D., na posameznoga 30 D., v Ameriko štiri dolare, Amerikanci dobijo za to ceno brezplačno i Marijin List pa Kalendar Srca Jezušovoga, domači naročniki pa kalendar za polovično ceno. Naročajo i plačajo se na upravništvi v Črenšovcih, Prekmurje. Uredništvo je v M. Soboti.
izdajateo: Klekl Jožef, vp. pleb. nar. poslanec.
Oglase sprejema uredništvo, upravništvo i tiskarna. Cena oglasov i cm2 75 par; 1|4 stran: dobi 20%, 1|2 strani 25% i cela stran 30% popüsta za edno objavo. Cena malih oglasov je: do dvajsetipet reči 5 Din, više od vsake reči pol D. Med tekstom cm2 1'50 .D., v »Poslanom. 2'50 D. Takso za oglase plače uprava i da za vse oglase od 5% do 50% popüsta.
Rokopisi se ne vračajo.
Nova vlada — brez Slovencov i Hrvatov.
      Popunoma nepričakováno i kak Strela z vedrine je prišeo glas, da je prej prvejšnja vlada odstopila. Ešče bole nepričakano pa je prišlo to, da je že na Vüzem bila nova vláda postavlena.
      Stara Vlada je napravila z letošnjim proračunom prvi stopaj k zbogšanji našega gospodarskoga položaja. Pokazala je svojo dobro volo, da počasi, pa konči v dugšem časi vredi vnoge Znotrašnje zadeve, štere kričijo po vreditve Vlada je mela tüdi večino za sebov. Zato se skoro nemre določiti, ka naj bi bio zrok, da je morala vláda odstopiti.
      V prvom hipi se je mislilo, da položaj naše zvünešnje politike zahtevlé, ka bi se vse vekše stranke zdrüžile i vodile politiko i prevzele odgovornost zanjo, posebno zdaj, kda si Italija priza-devle vse, ka bi nam škodila v našem mednarodnom položaji. Postavitev nove vlade je pa pokazala, da je to ne mogeo, biti zrok odstopa, ar bi se te morala nova Vlada postaviti iz vsej strank, v istini pa so novi ministri sami Srbi.
      Vlado so postavilii proti vsem navadam poslanski zbornic. Vsikdar, kda v demokratičnoj državi odstopi edna Vlada, se pozove tisti, šteri ma nájveč vüpanja, da postavi stalno novo vlado, na kraleski dvor i se njemi naroči naj postavi vlado. Te se navadno mora pogovoriti z zastopniki vsej strank, pod kakšimi pogoji bi bili pripravleni Stopiti v novo vlado ali jo podpirati. Pri postavlanji zdajšnje vlade se je to ne gledalo, nego je Zdajšnji ministerski predsednik, naravnoč imenüvao ministre.
      Te način imenovanja nove vlade Svedoči to, da So morale biti zmožne zahrbtne spletkarije, štere so omogočiie takši način spremembe vlade.
      Naša Stranka, je v časi, ka je bila na vladi, pokazala, da je tesan izvršitelica vole svoji volilcov. Njenoga dela, štero je vršila v vladi, kda je z Višešnji cilov prevzela odgovornost za vnogokaj, ka njoj je ne bilo povoli, jo nede trbelo biti nikdar sram. Mirno teda lehko stopi pali pred narod njemi razloži svoje zadržane pri zadnjem postavlanji vlade, i narod, ki vidi njeno delo, njoj tüdi v tom težkom položaji zavüpa.
      Drügi nepričakani dogodek je pa to, da je nova vlada dobila od krala podpis za odlok, s šterim se delo poslanske zbornice odloži do 1. augusta tekočega leta. To je nekaj nezaslišano-ga. Kak more Vlada pred naro-
dom prevzeti odgovornost za tak Važen sklep, kda čaka v državi na stotine zadev, Štere bi trbelo kak najhitrej vrediti. Cela rešitev zadnje krize kaže, da se nešternim vodilnim politikom v našoj državi nejde za drügo, kak da se lepo proračun zglasa, kda pa dobijo peneze, te pa spüstijo poslance domo. rekši, zdaj bomo že sami znali vertivati. To se po naše pravi: dajte nam peneze, kak bomo pa z njimi gospodarili, to vas pa nikaj ne briga.
NEDELA.
po vüzmi 1. ali bela nedela. Evangelij je Spisao sv. Janoš v 20 poglávji od 19. do 31. vrste. „Mir vam bodi".
     Lübezen našega gospoda J. Kristusa je ne trpela, da bi bili apoštolje dugo žalostni. Naskori po stanenji se njim prikaže, potolaži njihovo žalost. On Šče, naj bodo mirna srca apostolov, zato je prav lepo ozdravi. Mir vam bodi.
     Kristus je krao mirü) Pomiro je najprle vse človečanstvo z Bogom. To je najvekša sklenitev mirü, štero Človik na sveti pomli. Te mer je Kristus napisao s svojov krvjov na gori Kal-variji i ga je potrdo s svojim gorstanenjom. Vsi tisti, ki se bodo Pomirjeni z Bogom od toga sveta ločili, bodo lüdi z njim odičeni po svojem gorstanenji
     Drügi mir, šteroga nam je prineseo Gospod, pa je mir med ljüdmi. „Lübi svojega bližnjega kak samoga sebe", to je zapovid, štera je napravila že telko mirü. Kristus žele, da mamo mir najprle s svojimi domačimi. Le kde je mir doma, se lehko razvija lepo krščansko živlenje.
     Ravnotak pa žele Kristus mir med prebivalci občin i med narodami. Nastavo je svojo cerkev za vse narode. Vsi smo pozvani v njegovo ovčárnico. Poslao je svoje vučenike po vsem sveti, da naj oznanjüjejo njegov evangelij vsem narodom i njim prinesejo njegov sveti min Či de teda svet kda zaistino šteo priti k pravomi miri, bo morao istoga zidati na navuke Kristusove. Njegove zapovedi bodo morali spoštüvati tüdi tisti, ki dnesdén ranžerajo svet.
Občinske volitvi.
   Naj fundamentalnejša pravica v demokratično vrejenoj državi je pač to, da si ljüdstvo samo voli svoje zastopnike, ki naj
vrejüjejo njegove zadeve. Ljüdstvo, posebno dnesdén, kda majo že skoro pri vsakoj hiži, kakši list, nájležej spozna, Što raz-meva njegovo pravice i haske. Či si teda toga zvoli za svojega zastopnika, je to za vküpnost dobro.
     Posebno važno je to pri občinskom zastopništvi. Prle je bio voditeo občin pravzaprav notarjuš, ki se je v vse občinske zadeve smeo vmešavati, celo občinski poti so se smeli davati z arende brezi notarijušove navzočnosti. Župan je teda bio navadno izvršilec notariušove vole, le redkokda je zmagao nasproti njegovoj voli. Zdaj je to nekelko inači. Precejšnji deo poslov, štere je prle odpravlao notarjuš, je prenešeni na županstva. Občinski zastopniki vnogo Važni poslov v občini opravlajo samostojno. Zato je jako važno kakše zastopnike ma občina. Tü se mora teda na vsaki način pokazati vola lüdstva.
     Pri nas v Slov. Krajini že več niti ne vemo, ka sé pravi meti občinske volitvi. Nekda pred bojnov smo je meli. Mlajši rod niti ne ve, kak se te vršijo. V denešnjoj državi so že meli skoro Vseširom volitvi samo pri nas pa v Vojvodini ne. Zdaj se čüje, ka bodo v Vojvodini naskori volitvi. Zakaj pa pri nas ne? Odgovor na to nam da pisanja "Jütra". Vsa gospoda, štera se zbira okoli toga lista, to so naši dični sokoli po svojem osvedočeni i demokratarija po svojoj političnoj farbi nas domačine v Slovenskoj Krajini ma za magja-rone, to je takše, ki so nevarni našoj državi, ki komaj želejo da bi razpadnola. To se zna, da či što v njihov rogeo tüli, pa naj je že te kakšekoli farbe, kelko-štečkrat zataji svoj materinski jezik, je ne magjaron. Vsakdanešnja sküšnja nas vči, da se drüžijo z lüdmi, Štere je rodila Slovenska mati, pa vendar majo za Svoj materni jezik samo za zaničüvanje. Tej lüdje so ne magjarov, samo da so v njihovom tabori.
     Ta gospoda je Poskrbela na Višešnji mestaj, da nas tam tüdi S takšimi očalami gledajo. Občine ne dati v roke zastopnikom, štere si je lüdstvo zvolilo, to je njihov glas. Da smo ešče ne meli občinski volitev, se mamo zah-zaliti ravno demokratariji. Ne lüdstvo, nego demokratska stranka, to je tem lüdem vse. Svoje gerente so nastavlali (so tüdi spoštüvanja vredne izjeme) i po nji so Šteli i tüdi dobili skoro vso oblast v svoje roke v našoj Krajini. S tov oblastjov so šteli dobiti lüdstvo v svoj tabor. Pa
ne de šlo. Zadnje volitvi so to očivesno pokazale.
      Ne bomo zdaj raspravlali, što je magjaron i što ne, samo telko Povemo, ka smo s , tém, da smo od zjedinjenja naše Krajine z našov državov spunjavali svoje državjanske dužnosti,, zadosta pokazali svojo lojalnost do zdajšnje države. Či smo pa spunjavali državlanske dužnosti, po-nam idejo tüdi „ vse državlanske pravice. Či naš vojak slüži pri vojakaj, či so naši davki dobri, zakaj nam je ne dajo vsej pra-vic ? Ali nam iste ne idejo ravno v istoj meri kak drügim državla-nom? Či moramo plačüvati občinske doklade, te nam ide tüdi pravica, da Sami odločimo, što i kak de,z njimimi gospodaro,
      Zapomnijo si naj bakovski demokratje, posebno pa. ešče evangeličanci, ki šo volili demokratsko Stranko, da so ravno Privrženci njihove stránke bili tisti »dobrotniki", ki sí) javili v Beograd, ka so prej naši lüdje ríè-zaneslivi i da ne prevzemejo ód-govornosti za volitvi pri nas. Demokratje So teda tisti, ki so niti toga ne šteli dovoliti, ka bi Si lüdstvo samo zvolilo Svoje občinske zastopnike. Odgovornost za to krivico pa nosijo tüdi tisti, ki So za nje glasali, ar se to ne pravi nikaj drügo, kak dá, či volim kakšo Stranko, odobravlem njeno činenje.
      Naš neprestani glas pa, bo, dajte nam občinske volitvi, dajte nam pravice, štere nam idejo! Nika več ne zahtevlemo, kak to, da bomo pred zakonom ednaki.
                                                      Loterija Martinišča se podugša.
     V jesen smo bili gvišni, ka de se 1. majuša lejko vršilo žrebanja, nego pri tom se je vresničo pregovor: Človek obrača Bog pa obrne. V jesen smo preložili s tem trdnim vüpanjom, ka v dugom zimskom čai razodárno bar vekši tao srečk. Dosta lüdi se je tomi veselilo, rekši tak si ešče ka) srečk küpimo i več zadenemo pa dobromi deli pomoremo. Pa kabi. Slaba letina nájveč pa beteg pri živini sta nam vse račune podrla. To je glavni vzrok, ka smo bili prisiljeni podugšati čiravno nikak nebi radi. Drügi zrok je to, ka smo dosta srečk poslali na vse fare po Sloveniji pa ešče v Medži-murje. Z vnogih krajov nam pišejo, ka lüdje küpüjejo srečke liki jako Počasi, zato naj podugša mo. Ešče eden vzrok je bio za pobogšanje. Spraviti vküp 700 dobitkov je velko delo. Biti pa morejo. Zdaj po leti de to ležej šlo i tak de brezi vsake dvojbe žibanje v jesen. Te že vsaki ma več penez i si ležej küpi srečke, štere pa že ma do ravnotak valale kak či bi žibanje bilo zdaj. Istina, vsaki bi že
24. april 1927.
NOVINE
2.
zdaj rad znao, ka dobi. Pa to jé gvišno, moremo samo ešče malo potrpeti, časi so težki pa ravno to je najvekša ovira pri tom deli. V državi je dosta loterij pa je dozdáj ešče vsakša mogla ednok ali dvakrat podugšati čas za žrebanje. Krivica se s tem ne dela nikomi. Loterija da strašno dosta dela pa skrbi tistim ki jo majo na brigi. Zato bi se mi radi rešili te brige kak najprle, da pa či je ne mogoče. Vnogi spitavlejo, kelko srečk ešče mamo. Natenko nemremo povedati zato ka smo na vnoge kraje poslali cele bloke i ne vemo či je odanih malo ali dosti ali nikaj. Nam se plača i da na znan je gda je že celi blok odani. Dozdaj je odanih pa plačanih komaj Polovica od vseh. Drügi bi radi znali či de žrebanje te gda do vse srečko odano. To je ne potrebno. Nego či je malo odanih t« tisti, ki ma loterijo gori plača ar dobitke more spraviti tej so pa dragi. Zato pa prosimo, zavüpajte nam, potrpte i küptijte »rečke ešče. Obeče se nam bogata letine i tak do jeseni zvekšega pridejo srečko med narod i te de žrebanje brezi vsega odklanja. Amerikanci, Pomagajte nam.
Neplapi v odgovor.
„Što bi vervao, da so apostolski administrator i slovenski demokratje v zadevi cerkveni nameščeni v Prekmurju edne misli!" Tak pravi Néplap v svojem članki.
     »Neplap«, list, šteroga je skrahi rana dolnjelendavsko stranka poleg Preminoči »Naše nevine" vödala, je prišeo za Vüzem v jako nevolnoj formi. Po zvünešnje samo na ednom listi, po vsebini pa takši, kak je bio vsikdar, pun grdi napadov. Niti za Vüzem, kda henja končibar za nekaj časa vse nasprotstvo, ar ma ves svet pred sebov Križanoga, šteri prosi za svoje neprijatele, se je ne mogeo te listič zatajiti. Tri odtirao laži si je dovolo listič za Vüzem i tüdi za svoj zadnji
zdihlaj, ar je dr. Némethy odišeo i nega koga, ki bi davao jezere za njega. Na te tri moramo odgovoriti i celo zadevo razložiti.
      Zadeva se süče okoli podelili nedelsko fare veli. g. plivanoši Čiriči, ki so s Štajera doma. Da bi nedelsko faro dobo domačin, je bila žela domače dühovščine farnikov. Kakši zroki so vodili Prezvišenoga apostolskoga administratora da so ne poslünoli te žele, ne vemo, nikdar pa bi ne vüpali povedati, da je politična demokratska stranka tű kaj vplivala. Proti takšim trditvam i pohajanji višešnje cerkvene oblasti odločno Protestiramo. Odked je vzeo „NepIap" to trditev, štero dokazati nikdar nede mogeo ?
      Drüga laž „Neplapa" je, da je Prekmurje kolonija. Pozovemo pisca članka, da to svojo trditev dokaže, ar ovači javen lažlivec. Ali ne ve, da tam prek ravno tak morajo plačüvati dačo kak pri nas? Ali njemi je ne znano, da se je tam prek večina naroda vedinila v boji proti krivici i da je ravno dolnjalendavska stranka skočila tistim, ki se tüdi prí nas bojüjejo za pravico, v hrbet i je tiste na najodlir-nejši način napadala ?
      Na to pravi, da so nešterni domačini za volo dobička osvojili to politiko. Pitamo, što je dablao jezere za svoje Izdajstvo, či ne gospodje okoli „Neplapa* i što so je vsakomi ponovno : radičovcom, radikalom itd. Ne. pošteni pisec naj dokaže, kda i kde je što od nas iskao dobiček I
      Višek nesramnosti pa dosegne pisec tam, kde pravi, da v Afriki divjaki tržijo divjake, pri nas pa bi pa se tisti, ki nas tržijo, na prsaj edne jezerokrat ošpotane kulture lehko vzgojili za razumno i zavedne lüdi.
      Pitamo, štero kulturo misli tű pisec? Najbrž magjarsko. Potom naj nam pove, kda je što ošpotavao to kulturo I Gospodje, ki so hodili večinoma v prejšnjo lendavsko polgarsko šolo bi itak ešče morali meti v spomini, ka pravi v svojem »Pöldrajzi«
dr. Tergina Gyula i Pataki Simon od Slovenske kulture. Sploj pa dol — gospodje okoli „Neplapa“ niti neso od daleč pridehnoli Slovenske kulture, zato so tüdi najmenje ne pozvani povedati, da bi se samo na prsaj magjarske kulture vzgajali ljüdje. No, či gledamo i Sodimo po gospodi okoli »Neplapa«, te bi morali povedati, da ne. Gvišno pa je to, da se ne bomo nikdar šli včit od te gospode kakše kulture, ar je oni, kak kaže njihovo pisanje, niti nemajo
                                                Dogodki na Kitajskom.
    Na Kitajskom postanjüje položaj vsikdar i vsikdar bole oster. Na ednoj strani se bojüjejo med sebov, na drügoj pa proti tühincom. Kak pri vsaki takši nevajeni razmeraj, tak tüdi na Kitajskom ščejo komunist! to priliko izrabiti v svoje namene. Ruski boljševiki njihovom revolucijonarnom deli preci pomagajo. Voditela oba nasprotni dela kitajskoga naroda, Čangkaj-šek na jugi, Čangsolin na sevri, sta začela stalno preganjati komunistično gibanje. Posebno odločno je nastopo Čangsolin, ki je pred nekaj dnevi z močnov četov vojakov vdro v prostore ruskoga poslaništva v Pekingi i je vse preiskao. Najšli i odvzeli so več pušk, vnogo streliva, več jezero sovjetski i kitajski narodni Zastav i nezmerno vnožino letakov (plakatov). Zapreti je bilo več ljüdi, med njimi tüdi ženske, štere so najšli v prostoraj. Čangsolin je mislo, da je v ruskom Poslaniški središče komunistov, Štero mora zatreti. Čangsolinovo dejanje pa lehko ma nevarne Posledice i lehko izzove bojno med Kitajskov i Rusijov. Vsaka držáva najmre ma v drügi državaj svojega zastopnika, poslanika i konzule. Hiša i osebe poslaništva so ne-doteklivi, to se pravi, da držáva tam, kde se nahajajo lücka zastopnika nema nikaj za iskati, kak da niti nebi
njeno bilo i osebe, či se kaj pregreši-jo, ne sodi i ne kaštiga ona, nego držáva, štero tiste osebe zastopajo.
 Slovenska Krajína.
  — G. poslanec Klekl, ar zavolo betega ešče nemrejo vsakomi zoseb pismeno odgovoriti, zato se po toj poti vsem zahvalijo za vsa želenja k vüzmi.
  — Nagla smrt male dekličke. Časarova M. je ešče Zdrava pribežala na pole za svojov tnamicov, se njim za oko prijela i Šla žnjimi domo. Med potjov je začela samo trepetati i je v gübe spadnola. Itaki so jo pelali k zdravniki, šteroga so med potjov srečali. Pa je nej pomagala več nikša pomč, ar je mala naskori zdejnoia svojo düšo. Vse žalüje za vrlov dekličkov i sočiifi z žalostnimi stariši. N. p. v. m. 1
  — Gospa Bölčova, mati gospoda apr tekara dr, Bölča, so morali v Gradec v bolnico iskat zdravje. Plemenito i pobožno düšo. Štera je bila vnogim v lepi vzgled, priporačamo v molitev, da njim^Boglda^kemfprle lübo zdravje.
  — Amerikanski Izseljenik!! Se-nator Wandsworth je v amerikanskom državnom spravišči predlagao, da žene i maloletna deca naši izseljenikov lehko idejo v Ameriko zvün vsako leto določenoga broja. Newyorški listi pa zdaj pišejo, dajje bio te predlog odbiti. Ravnotak je bio odbiti predlog, po šterom bi se smeli vseliti zvün določenoga broja: 1.) mož amerikanske državlanke, 2.) nezakonsko dete amerikanskoga državlana med 18 i 21 letom svoje starosti, 3) osebe štere so mele amerikansko državlanstvo, pa so je že zgübile. Telko vsem naznanje da si ne bodo Vnogi delali praznoga vüpanja i se dali koštati.
  — Telegravska i telefonsko slüžba v M. Soboti. Poštno ravnatelst-vo je odločilo, da se vnedeljo i po svetkaj ravno tak opravla na sobočkoj pošti telegravska i telefonska slüžba
  Romanje v Rim.
Cerkev sv. Marka — proti domi.
    Kelko je bilo mogoče sam si prle ogledao vse znamenitosti Marko-voga placa i na zadnjne sam si obdržao cerkev sv. Marka, da si ne bi pokvaro dobroga vtisa te cerkvi. Posamične znamenitosti so mi bile že od prle znane, ar sam od nji že čteo za časa moji šolski tet i sam naravnoč želo vse to viditi z lastnimi očmi.
    Veličasten je vtis, šteroga napravi ta zgradba na glédalca. Stene so na predtem tali vse okinčane z lepimi stebri iz najlepšega afrikanskoga i arabskoga marmora. Či sam oči zdigno na streho, pa se nesam mogeo načfidivati lepim gotskim törmekom, šteri so tak gosti kak da bi se pred tebov odpirao celi log. Nindri nega najti kakšega praznoga mesta, vsaki kotiček je napunjeni s kakšov novov lepotov, vsaka plošča z lepimi mozaik (podobe z mali kamenčekov). Procel je je že tak krasno, da se ga nemreš nagledati. Ma pet velki vhodov k dveram, štere podpira celi šereg najlepši stebrov. Ober Srednjega je ve-randa, na njoj pa štirje konji, Umetno delo carigrajske umetnosti. Okoli leta 1294. so benečanski trgovci hodili
celo delešnji Carigrad strahűvat. Pr; toj priliki so pripelali te figure iz Carigrada. Pomenijo pa moč i oblast Be-nečanov na morji.
      V obokaj (velbaj) ober dver so mozaiki v najmočnejši farbaj, vse te podobe so napravlene na zlate pole i predstavlajo kak so benečanje vzeli ostanke sv. Marka i je spravlali domo.
      Cerkev je zidana v bizantinskom slogi, proti strehi pa se kaže, da je tisti deo bio zidani za časa, kda so že zidali v gotičnom slogi*. Ne čüdo, či so jo pa začeli zidati okoli VIII stoletja i so na njoj z vekšimi pre-sledki delali do okoli 1700. Na njoj je delalo na stotine majstrov, vsaki se je trüdio, da bi njoj dodao kakšo lepoto.
      Na hodniki proti /notrašnjim dveram so slike, štere zvirajo iz najstarejši časov. Na nji se vidi, da so delali shodni umetniki. Držijo se nekam trdo i so jako Sühe.
      Načrt (plan) je napravleni v bizantinskom slogi s svojim razsipnim okinčanjom. Vmes se vidijo romanski oboki (velbi) törmeki na strehi pa so Že napravleni v gotiki. Pa naj nihče ne misli, da je vse to se pa ta razlüčane, ne, vse to se zlevle v čüdovito ednoto i se zdigavle kak Veličastna pe-
sem proti nebi i govori od nekdašnje globoke pobožnosti umetnikov, od sláve i bogástva benečanski dožov i trgovcov.
       Nekaj posebnoga v toj cerkvi so takzvane mozaične slike ali kepi. Delano so te slike tak, ka na mesto farbe vzeme utnetnik kamenčekn iste farbe i je sklada ednoga poleg ovoga, tak da nazadnje pride iz tej kamenčekov krasna podoba. Prednosti tej po-dob so, da ne zgübijo farbe, i z živimi farbami napravijo globoki vtis na glédalca. Večina sten v toj cerkvi je pokrita z mozaikom, površja štero pokrivlejo mozaiki znaša do 4000 kvadratni metrov. Vse mozaične podobe pa so napravlene na takzvane zlato polo. Umetnik teda najprle vzeme tenke pločice zlata, je pritrdjavle na steno i to zlato pokrije s falačeki glažovine. Zlato se pod tov glažovinov ešče dosta bole sveti kak či je samo približno do. dvejezero kvad. m. je pokrito s takšimi zlatimi mozaik. Zdaj si teda lehko vsaki predstavla, ka za edne svetlobe i sijaja je v toj cerkvi. Za oltarami pa so nekše skrivnostne sence, tak de se po glédanji tej krasot molilec lehko poglobi v miseo, da je v navzočnosti euharistično-ga Boga. Se zna, da so pri cerkvi
vsikdar zaposleni meštri, ki te njozai-ke popravlajo i je majo na skrbi,
      Moliti dosta nesmo vtegaoli, ar je naš voditeo jako naglo kazao znamenitosti, zelo sam 'molitvi sledkar odpravlao. Kak Dolinec sam posebno lepo morao moliti za pomoč sv. Marka pri Bogi. Mi Dolinci najmre časti-mo toga svetnika s tem, da si radi zbiramo njega za nebeskoga priproš-nika. Dosta Dolincov nosi njegovo ime, zato nam Ravenčarje i Goričanci radi gučijo dolinske marke. Pa na to smo lehko šegavi.
      Iz cerkvi sv. Marka nas je pelao voditeo v znamenit beneško glažuto. Benečanje so že od nekda Znani po lepom zdelavanji glažov ino. Oko se ti nemre nagledati Vsefele glažoveni izdelkov v najlepši barvaj i sijaji. Posebno lepa ogledat zdelavlejo fil. Pa ne da bi si kakša gizdalinka Šla ta kiipivat gledalo, ar so predraga za navadne lüdi. Da bi pa tovarna več tržile, ma zgučano z voditelami romarov i tühinski popotnikov, da tühinca vodijo v tovarno, tam pa lepo preminéjo, da tej dugo nebi znali priti s tovarne i bi tem več blaga spoküpili. Tak je tüdi z nami napravo.
      Najlepši breg v BenetkaJ se imenüje Slovensko obrežje (Riva degli
3.
NOVINE
24. april 1927.
kak delavne dneve, to je od 7. pa do 21 vöre posploj.
   — Vrlomi moži čast. Pri nas na Melinci so mrli po kratkoj i mučnoj bolezni Balažic Števan v 70 leti svoje starosti. Pokojni so bili blaga düša, odločen mož, šteri so znali posebno dvoječe pridobiti za dobro stvar. Bili so stanoviten pristaš SLS. i odbornik krajevne organizacije. Njihov sprevod je pokazao kak jako so bili pri lüdstvi prilüblen}, vdeležilo se ga je vnogo lüdi. Naj počivajo v miri, žalostnoj drüžini pa naše sožalje !
   — Orlovske slavnosti v M. Soboti. PridoČo nedelo, to je 1. majuša, napravijo Orli dijaki iz Maribora i Ptuja Izlet v M. Soboto. Pridejo z vlakom ob 9 vöri. Po sv. meši majo zborovanje potem obed. Po večernici, okoli pol tretje vöre, se začne telovadba, pri šteroj bo igrala godba. Vse to se vrši v Martinišči. K toj lepoj slavnosti vabimo vse lübitele mladine, Orle, Orlice, naraščaj iz vseh krajov. Vstop ma pa tüdi vsaki drűgi. Pridite v velkom broji. S tem pokažemo, kak Jako nam je pri srci tista naša mladina (dijaki) iz štere pričakujnmo dobre krščanske voditele. Zednim pa tüdi Odzvüna Pokažimo, ka v našoj Slov. Krajini orlovska i domolübna misel mata globoke korenine.
   —■ »Zmešano blago". Osem let tržijo naši trgovci zmešano blago pa nemrejo razodeti pa se naj što čüdiva či njim slabo ide. V Soboti n. pr. samo eden edini odavle »raznovrstno blago«, drügi pa tüdi zmešano, vse zmešano. No resan je vse zmešano. Odati nemro, nihče neküpi, ne čüdo či nemro znaküpili bogšega raznovrstnoga blaga. Hm, kak je fajna ta reč »zmešano blago«, ali se vam ne dopadne, Meni strašno !            — Obad —
   — Državni monopol špic pa Sokoli. Ne davno mi pride do rok škatulica špic z napisom "Čisti dobiček v korist Jugoslovanskom Sokolskom Savezu. Vredno bi bilo znati, kak je prišeo Jugosokol do arende državnoga monopola po čidom za-
slüžki, no pa kak dugo misli držati z arende državo, na kelko let so dobili špice z arende. V nesrečnoj Esbaeziji so pač prle vsi drügi na redi pa te »Sokoli«, celo Vnogi Rusi so naprej vujšli. A kmet, Siromaški narod, šteroga najvekši graj je, ka se tü zlegeo v domačoj grüdi pa naj vleče jarem. Kak dugo ?            — obed —
   — G. Petrovci. K glasi, šteri je prišeo od namestitvi našega novoga g. plivanoša ešče sledeče: »Jutro" se
hvali s svojim programom. No, po sodbi vsej spametni krščanski lüdi je bio te program bole poganski kak krščanski. Dva ognjegasca sta prišla v cerkev kak v kakšo plesao dvorano s kapami na glavi. Bila sta to evangeličanca i sta nam komendirala. Lepa stvar! Nazadnje pa so ešče Zapovedali naj zaklenejo cerkev pa nas, ki smo v pobožnoj molitvi za našega novoga gospoda čakali v cerkvi so tüdi šteli notri zakunoti. Pitamo »Jutro« ali ono nosi stroške za našo cerkev, da nam s svojimi programi šče tii komandirali? — Mi napravimo dosta lepše svetešnjost, kde je nekaj pobožnosti notri, ne pa samo zvünešnja larma i pomp. Mi Petrovčarje takše programe »Jütra« ostro obsodimo i zametavlemo vso jutrovsko gardo, kelko je pač je.
   Tjedenske novine.
   — Bujli so ga. Ne daleč od Ljutomera so kopali gorice. Kopačje so se med sebov nekaj skectnali i je v toj svaji eden viničara tak vdaro po glavi, da je na mesti zdehno. — Podoben žalosten vmor se je zgodo te dneve na Ptujskoj gori.
   — Rana strela. V Rečici na Go-renjskom je te dneve strela vdarila v törem edne cerkvi. Ogen je toti ne nastano, venda pa je napravila dosta kvara.
  Naša Sobota.
    Povoden, Štera je obiskala So-to, je napravila njenim prebivalcom vnogo straha pa škode, nesmemo pa tajiti, da tüdi vnogo dobroga. Po povodni so začnole dobivati hiše, ali
Schiavoni). Znamenje da so naši pradedeki nekda velko moč na morji i tesne trgovske zveze z beneškimi trgovci. Slovenske naselbine so popunoma minole, ostala so samo iména, spomeniki slovenski grobov, štere so kopali tühinci.
       Obed smo meli naročéni na otoki Lido. Celi otok je ne nikaj drügoga kak eden sameren park i v nji krasne vile za leteviščare, šterih na jezere Prihaja vsako leto. Tü so tüdi prijetna morska kopališča. Po obedi smo se tüdi mi kopali v morji. Po telkom hodi i trüdapunom potüvanji je naravnoč učitek se kopati v slanoj morskoj vodi, Morje je več sto metrov od brega preci plitvo, tak da se posploj lehko grünta. Ofrišani po toj kopali smo se podali nazaj v varaš.
       Kda se nekaj z g. Kleklnom sü-čeva kre morja na Markovom trgi, zaglédnem pri morji g. Radoho, ravnatela Martinišča v M. Soboti, kde so z večimi dečaroci gledali slikanje ladij na morji. Pelali so ravno gojence v Turini ki se ščejo posvetiti misijonsko-mi živlenji. To so gledali malčki to »velko mlako" i se čüdivali, da bi ešče najbrž jesti pozabili. Kratki pogovor, nato pa sva Šla v bližanjo cerkev v večernoj pobožnosti.
      Trvelo je iti na vlak. Jaz bi se na vsaki način rad pelao v gondoli (vozka duga ladjisa, šteri je na stotine po kanalaj. Hitro je bila pogodba z gondolerom sklenjena i smo se že Zibali po Velkom kanali med lepimi palačami proti kolodvori. Nekaj čüdovito lepoga so večeri v Benetkaj. Na jezere posvetov po hišaj i gondolaj, šteri se v nebrojni odvsttaj odbijajo na giadini valovečega morja. Huncutski gondoier nas je šteo pri ednoj vulici sploditi z gondole. Sreča, ka sam njemi ešče ne vsega plačao. Nekaj po taljanske nekaj po vsej jezikaj, na štere se mi jezik vrti, sam njemi do-povedao, ka samo polovico dobi plačano, či nas nede pelao na mesto, kak smo se pogodili. To je valalo.
      Na poti proti domi smo ne do-živnli nikaj posebnoga. Midva s gospodom sva se ešče stavila pri romarskoj cerkvi Mariji na Brežjaj, da se njoj zahvaliva za srečao potüvanje. Pri gostolübnoj hiši sv. frančiškanov i hladnom gorenjskorn zraki sva dobro počivala. Bila sva ešče tűdi pri Bo-hinjskom jezeri i vretini Save, štera mesta so prava krasota Slovenske zemle.
      Drügi den sva prišla srečno domo.
                                                                                       (Konec).
pa konči dobro popravlene pa prenov-lene stare hrame, pa bi skoro lejko povedali, da se za vse to majo zahvaliti samo vodi, štera je pohodita Soboto. Dosta je takši, šferi so že ravno sami mislili zidati ali pa popravlati svoj dom, liki nikak so nej mogli priti do toga. Tak je napravila voda svoj poseo, sami so mogli prijeti za delo, nikelko je prišlo tüdi državne podpore pa dnes stoji nova zidina.
       Krivično bi pa bilo, či bi što pravo, da se je v Soboti v zadnji letaj samo zato telko zozidalo, ka je prišla Povoden, pa so dobili državno podporo njeni prebivalci. Nej! Sobota gračüje v našoj novoj državi središče cele naše Slovenske Krajine. Zavolo svojega novoga položaja se je začnola močno razvijati, v pomoč tomi razvijati je prišla|tüdi|nova železnica, fak, da ma Sobota v svojoj bodočnosti tak za gospodarsko kak za kulturno i socialno razvijanje najlepše prilike.
       Sobota gračüje naše naturno gospodarsko pa prosvetno središče, pa kak takša, mora že po svojoj zvünešnji svedočiti, da je ona glava, srce pa düša našega lüdstva. Či pa dnesdén naša Sobota ešče ne kaže toga lica, moramo sami skrbeti za to, da bo naš glavni kraj gratao naš kinč pa naša dika.
       Vidimo, da se je v zadnji letaj Sobota tak razširila, kak nieden drügi kraj okoli nas. Razmeroma telko novi hramov kak se je tii lansko leto zozidalo, bi teško mogli praviti, da je ešče štero drügo mesto postavilo. Poleg vsega je pa bila napelana tüdi elektrika, tak, da je Sobota s tem pupunoma stopila v krog moderni mest. Poleg vsega toga je pa glavno lice Sobote ostalo izda staro. To pa zato, ka se je vse zidalo pa delalo skoro brez glave, nindri se je ne gledalo na lepo formo pa na red.
       Takši kraj kak je Sobota, bi morao zdaj že meti eden stalen načrt (plan), po šterom naj se celi varaš lepo razvija, da bo meo ednok tűdi nikšo formo. Či de se pa tak naprej zidalo, kak se je do zdaj, bo Sobota edna velka razlfičana vés, brez središča pa brez vsakše lepote. Že zdaj vidimo, da Sobota nema nikšega pravoga trga (placa) pa zavolo toga tüdi nikšega pravoga središča. Tisti mali plac pred Dobrajom je dnesdén že raztrgani s plotom pa drevjom, štero je posajeno na ednom konci. Mislili smo, da se bo okoli naše gimnazije ka} lepoga razvile. Tüdi tam je že z zidavov tisti mali hiš vse pokvarjeno. Mamo dosta lepoga, poleg pa palig telko božnoga, da ešče to, ka je lepo, zgübi svojo lepoto.
      Prostor pred evangeličanskov cerkvijov je jako lepi, posebno ešče zato, ka sta obej hiši na oba kraja zozidani v tistom slogi kak cerkev. Pokvarili so pa fe prostor preci, gda so posadili ravno pred čelo cerkvi visiko drevje. Za kratki čas či de šfo šo mimo, več nede vido, da je tű cerkev. Tü bi pasali dvej velkivi drevi na vsakšem kraji čela fak, da bi zakrivali tista dvorišča na dva kraja, naprej pa kaj takšega, ka ne bi zakrivale cerkvenoga čela, na priliko Okrožne akacije kak so po varaši nasa-jene. Ravno tak bi dosta lepše bilo, če bi se na dva kraja židovske mo-liinice pri tisti novi hišaj napravilo kaj takšega, da bi bar nikšo formo melo z tnolilnicov. Zdaj pa stoji na ednom kraji tista velka prazna stena proti foj cerkvi, na drűgom kraji pa mala hišica vse vküp pa nikše forme nema. Mogoče se to ešče kaj popravi če se te stene s kakšim zelenjem pokrijejo.
       No, takšega v Soboti lejko vsešerom dosta najdemo. S tem ka je že pokvarjeno, se ne da več dosta
napraviti, potrebno je pa, da se nam pri tom bar nikelko odprejo oči, či ščemo, da bo mela naša Sobota malo lepše lice. S tem pa tüdi pokažemo sveti, da smo nej rojeni samo za te-žaško pa šlavonsko delo, nego, da mamo tüdi čütenje za lepo pa modro.
      V Soboti se bo moralo v bližnji časaj ešče jako mnogo zidati. Zato pa moramo paziti, da tisti, šteri pridejo za nami, nedo mogli praviti, da smo mi, šteri mamo v roka] najlepšo priliko, da grata Sobota v istini lepa, celi varaš tak pokvarili', da bi nikše forme ne meo.
      Konči glavne javne zidine morajo biti postavlene v nikšem lepom redi po plani, tak, da bo mela Sobota bar edno pošteno središče, obtoženo z resnično umetniškimi zidinami. Zidati de se morala nova gimnázija. Za njo ešče nikšega pravoga pa poštenoga mesta nega. Poleg gimnazije de trbelo zavod tak za katoličanske, kak za evangeličanske dijake. Okrajno glavarstvo nema ešče svoje zidine. Tűdi na to mora misliti občina kam postavi. V kratkom časi se bo zidala nova velka osnovna šola; gde, se tüdi ešče ne ve. Bolnišnica je gratala za našo krajino premala. Trbelo jo bo razširiti pa ob prvim nega prostora kam bi se širila, ob drügim pa poleg železnice je za bolnišnico tüdi nej rávno najbogši prostor. Bogše mesto bi bilo za bolnišnico tam gde je zdaj gimnázija, pa bi se na tom mesi poleg železnice kaj drügo postavilo.
      Če bi samo za vse te zidine mogli v Soboti eden lepi prostor najti, pa bi pozvali ednoga resničnoga umetnika šteri bi za to grupo zidin primeren plan izdelao, po šterom bi se te zidine lepo, Počasi po letaj edna poleg drüge zidate, bi stopila Sobota samo ednok v vrsto najlepši varašov v našoj državi. Mislimo pa, da se to füdi v isfini lejko zgodi, zato ka mamo mi v Soboti peršone štere so zmožne dosta včiniti, samo najti pravoga umetnika, šteri nam povej, kak náj mi to vse napravimo. Cela občina de se morala primerno reguleráti, kelko se ešče to da zdaj napraviti brez vekši stroškov, stare akacije ob cestaj posekati, pa nasaditi v lepom redi nove, mlade; nindri na sredi pa najti prostor za te zidine. Okoli toga se bodo lejko razvijalo v kakšoj šteč množini ešče drüge javne ali privatne zidine.
      Čüli smo tüdi, da se mislijo ništerne ceste tlakovati pa postavlati novi trotoari kre njij. Pri tom bi tüdi trbelo že naprej misliti gde pridejo v Soboto od Veržejskoga pa mogoče od bodočega Radenskoga mosta glavne ceste. Mogoče bo središče Sobote odvisno tüdi od tej cest.
      Z ednov rečiov, dnesdén mamo mi, četüdi je že tű pa tam dosta zamüjenoga, ešče jitak nájlepše priliko, da napravimo z naše Sobote váraš šteri nam bo delao čast ali pa tüdi sramoto. Mislimo pa, da Sobota lejko naprávi nam prlé čast kak pa sramoto. Mi mamo v Lublani človeka, s šteroga palačami se štimajo Beč pa Praga, samo mi Slovenci, šteroga reda je te človek, mamo najmenje dela od njega. Te mož je Plečnik. Či se naša sobočka občina pri svoji delaj obrne večkrat za tanač na Plečni-kovo arhitektonsko šolo v Ljubljani, te lejko z mérnov düšov trdimo, da gráta naša Sobota v istini lepa. Plečnika v našoj krajini že nikelko poznamo, pa vidimo, da dela štera je on tű postavo, četüdi so to ščista pre-prosta dela, hodijo gledat 'pa občű-düvat iz vsej krajov tüdi najbole vučeni lüdje. Poleg toga pa Znamo, da je Plečnik resničen umetnik umefnik pa kak takši bo delao samo v naš hasek ne pa za sebe.
      Bilo bi pa to ne samo Soboti ali pa peršonam štere bi mele to delo v rokaj, nego celoj našoj krajini v najvekši hasek pa čast. Skrb nas vsej pa mora biti, da bo naša Sobota, naše srce, že po svojoj zvüneš-njosti kazala srčno pa düševno izobrazbo našega lüdstva.
4
NOVINE
24. april 1927.
    Prekusnice.
    Mekler mešter. Kda so Sobočko cerkev posvečüvali, je prišlo dosta lüdi vküper. Hodili so okoli cerkvi i jo občüdivali, kak lepo i modro je zozidana. Poleg je bio eden Goričanec z meklami i je pravo: ,,Gelte, ka
vam mi meštri vse Znamo napraviti!"
    Ka Je najlepše? Za Časa svetovne bojne so se v ednoj varaškoj krčmi pogovarjali trije moški. Prvi je pravo: »Lepo je za domovino mreti." Drügi: „Lepše je za njo trpeti." Tretji pa, ki je meo phajes: »Najlepše pa je za domovino lifrovati.«
    Tüdi tak bo dobro. Cigan je šo v Soboto na senje brez penez’ pa j« li küpo eden kaput pa eden krščak. Domoidoč je staroga vrgeo v Ledavo i si pogučavao: „Ajme cendo, kak de ga pa stara glédala, kda ga ves novi domo pridem le Spio je pa v oštariji tüdi liter vina na večno porgo, zato je med potjov malo počivao i si novi kaput pa krščak djao pod glavo. Nekak njemi je v sne vkrao oboje. Kda se je Cigan zbüdo i ne najšeo kaputa s« je tolažo: »Naj ga bo, vej či ga s srakicov samo domo pridem, de se ga stara tüdi čüdivala.«
GOSPODARSTVO.
                                                      Gnojenje.
    Kmetje so bili ravno pri pogovori, kakše Snovi vse potrebüje rastlina.
    Gregor, šteri je bio najbole radoveden, je proso Ivana, naj njim od toga ešče kaj več pove.
    Ivan. Jako rad. Dušik pa vodik, iz šteriva obstoji voda, dobi rastlina z vode, ki jo vleče z zemle. Kisik pa vleče rastlina iz zraka s Svojim listjom. Zrak najmre obstoji iz kisika i dušika pa nekaj drügi Snovi, og~ lika, amonijaka itd. Glavno za rastlino pa je Ogljik, šteroga rastlina tüdi dobi večinoma z zraka. Z ogljikove kisiline pa s tisti Snovi, štere vleče rastlina z vode, Se delajo potom poglavitni deli organičnih Snovi v rastlini: posebno pa sladkor, štirkova mela i dr. Oglika je i bo vsikdar zadosta v zraki. Dela se najmre pri gorenji, pri prhnenji, posebno pa prí odihavanji Stvari i lüdi. Poleg toga ešče potrebüje rastlina takzvani amonijak. Te se tüdi v zraki nahaja. Dosta amonijaka je i se lehko tüdi čüti v konjskom i sploj živinskom gnoji. Tista rezka zdüha, kda zmetavle-mo štale, je navadno zdüha amonijaka. Rastlina ga pa nemre jemati naravnoč z zraka, nego ga mora prle zemla posrebati, da se oslobodi vnjem dušik, šteri je za rastlino tak jako Važen.
    Veren: Potom pa rastline itak dosta gnojá dobijo.
    Ivan. Ne resan. Naše gnojenje je pravzaprav nikaj ne drügo kak da zemli povrnemo to, ka smo z nje vzeli. Celo te, kda smo jako skrbni pri spravlanji gnojá in pri tom spravlanji nemamo drügoga, kak samo to, ka smo gnoj spravili z domačega pridelka, te vsako leto damo zemli nekelko menje kak smo z nje dobili. Menje najmre telko,
Za PREKMURSKO TISKARNO v Murski Soboti IZIDOR HAHN.
kelko smo odali vkrej mleka ali zrnja. Ka se pa na slednje zgodi, či bom v kakši žep vsikdar menje notri devao kak vö jemao ? Ednok- mora prazen gratati. Tak je tüdi z njivov. Zato je potrebno z gnojenjom ali inači s po-vračüvanjom redilni Snovi zemlo obdržati pri moči. Či ščemo meti vekše dohodke moramo zemli dati več hrane. To se mora zgoditi samo s pomočjov umetnoga gnojenja.
                                                                        (Dale pride.)
                                                              Nekaj za naše vertinje.
     Že se nam smeje tak žmetno čakano sprotoletje. Vertinje se Skrbijo za Vsefele semenja, da z njim zasejajo svoje gredice v ogračeki. Pa nekaj je ešče jako važno i na štero nesmijo pozabiti naše vertinje v sprotolešnjem časi, to je lenovo seme.
     Kak se len obdelava, je našemi lüdstvi ešče dobro znano. V jesen pognojena i dobro spre-orana zemla njemi najbole lübi.
     Povanje lenü je našemi gos-tonaseljenomi lüdstvi jako potrebno. Vsa naša gospodarska nevola obstoji v tom, da so vsi pridelki, štere odavlemo, jako fal, ka pa moramo küpiti, je jako drago. Kak si naj od toga od-pomoremo? Vsaki nemre železa kovati, ar nemamo fabrik, nemremo soli kopati ali pa premoga, ar nemamo rüdnikov, nekaj pa si venda lehko sami pomagamo, i ravno to je pridelavanja domačega platna. Povejte, zakaj so naši pradedeki zakapaii peneze? Zato, ar so nej poznan denéšnje gizdosti v obleči. Ne je potrebno, da bi morala vsaka Sneha s prtom iti k zdavanji, nej, v tiste blažene čase se ne povrnemo več, liki vsakdenešnja obleka pa bi že lehko bila napravlena z domačega platna. Prav so povedali eden stari pa dober i pošteni očka, kda so si morali oblečti küpleno robačo: Zdaj vidim, da svet že nede dugo stao, ka si že morarn oblečti küpleni obleč.
     Domača obleka pa je tüdi za zdravje dosta več vredna. Naši pradedeki, ki so nosili obleč z lenojce, so bili dosta bole vajeni. kak mi mehkužneži, ki se že pri vsakšem najmenšem prepih prehladimo. V mehki küpleni obleka]' postane narod mehku-žen, slab, gingavi.
     Nevem, či bi se mogla najti na vesnici kakša hiža, kde ne bi potrebüvalj kakšo ponjavo, vreč, prtov stolnic i brisač. Ali pa je mogoče vse to tüdi küpiti v danešnjoj dragoči ? Vnoga ženska se ráj briše od svoje zamazane janke, kak pa bi si posejala kaj namali lenü i si naprela domače brisače.
     S pogledom na velki verstveni hasek bi že mogle naše matere len sejati, ne samo edna v vesi, nego vse do zadnje. Mladenke bodo namesto, ka bi v zimi po vesi klepetale i tute nosile od hiže do hiže, lepo pri ko-
lovrataj sedele i prele. Kelko se pri tom deli lehko mladenka navči požrtvovalnosti, štera jakost je poleg drügi najlepša za žensko düšo.
     Ve, prekmurske mladenke pa, ki ste vüpanje svojega naroda, vržite od sebe vse tiste moderne cape, štere so dostakrat ne nikaj drügogabak grda gizda i si napravite priproste domače rokavce. Poprimimo se lepi stari navad. Čüjte kak nam pravi eden pesnik:
        »Tebi dekla pa ni treba krasila,
        Krasa dovolj si Od Neba dobila . .
     Nazaj teda k našim starim navadam, naj se glasijo tüdi zdaj, kak nekda med našimi babicami pri kolovrataj lepe Slovenske pesmi i naselile) se bo v naše priproste domačije pali zado-volstvo i nekdašnja Sreča pa lepo krščansko živlenje.
     Jaz ki to pišem lübim našo lepo Slovensko Krajino, lübim vas mladenke. Sama sam vse to skűsila. Pišem vam pri kmečkom, stoli, šteroga prestremo trikrat na den s prostov lenovov stolnicov.
                                                                                                                                                  Dolinka od Müre.
                                                           Cene:
Zrnje : 100 kg. (metercent) pšenice 300 Din., žita 225 Din, ovsa 165 Din. kukarice 200 Din, ječmena 190 Din., hajdine 300 Din., prosa 250 Din., Živina : Govenska v Ljubljani kg. 8—10 Din., teoci 10*— Din., svinje 15—16 Din. Krma : Sena 80—90 Din., slame 40—60 Din. metercent.
                                                          Borza:
1 Dolar 56 Din 74 par, Schiling 8 D. 10 p. Čehoslovaška krona 1 D. 68 p., Nemška zlata marka 18 D. 48 p., Francoski frank 2 D. 23 p., Švicarski frank 10 D. 94 Taljanska lira 2-52 D.
                                                       Samostalno podporno drüštvo »SVETI KRIŽ" v Chicagi 111.
je jako dobro za prekmurske Slovence i Slovenke. V drüštvo se sprejmejo moški od 16. do 50., ženske pa od 16. do 45. leta. Vstopnina eden dolar pri sprejemi v drüštvo, mesečna plačila za drüštvo eden dolar. Za to plačilo dobi vsaka kotriga ob priliki betega vsaki den eden dolar podpore, za smrtnino pa 500 dolarov. Kotrig ma 300, gotovščine 12,000 doh Seje se vršijo vsako drügo nedelo v meseci popoldne ob dvema vöroma na No 1802 S. Racine Ave.
Odborniki so. predsed.: Štefan Ros, podpredsednik: Ignac Krapec, nadzorni predsed.: Ignac Markoja, tajnik : Stefan Hozjan 2049 W. Coulter Street, podtajnik: Martin Horvat, blagajnik: Štefan Jakšič, paziteo betežnih : John Hanc, računovodja: Matjaš Grüškovnjak i Toni Balažic, paziteo društva : Stefan Kelenc.
„MAJALA“ mást in milo za obraz Vam ohrani mladost i lepoto. Napravi kozo belo, ostranjuje vso nečistoče, piščajce, zdečico, jetike in sončene šplinte. Cena za obadvoje Din 20.— Izdeluje in z poštov razpošila: Lekarna pri Sv. TROJICI D. Lendava.
                                                                             K odaji
                                                                 sta dva „Singer“ mašina za čevljare malo nücaniva. Što šče küpiti je po fal ceni dobri pri FILO JANEZI v Če-kečkoj vesi.
                                                            Vapno, cement, deske, late, tesani les i. t. d.
küpite najfalej in tüdi mate vsakšo vožnjo večkrat plačano, či pridete kü -ptivat k V. BRATINA v Križevci pri Ljutomeri, šteri vse to ma v zalogi pri novoj hiži blüzi cerkvi.
                                                                     Vajenca (inaša)
                                                              z boljše hiže takoj Sprejmem TEMLIN Vožar Beltinci.
Na znanje županom!
                                                VOLILNI IMENIK in
ABECEDNI IMENIK
                                                    se dobi prí
IZIDOR HAHN
trgovini v MURSKI SOBOTI.
                                                                     Naročnina ino oglasi se Sprejemajo za „Novine“ pri
   I. HAHN trgovina s papir-jem, s pisarniŠ-kami in šolskimi potrebščinami. Prekmurska tiskarna v Murski Soboti.
ERDÖŠI
   BARNABAŠ trgovci z papirom igračami v Murski Soboti št 180. poleg rim. kath. cerkvi ino pošte.
Prodam
                            iz proste roke hišo in posestvo v kateroj se nahaja na motorno silo moderno opremljena klučavničarska delavnice na naj prometnejšern mesti s orodjem ali brez pripravno takoj še za mizarstvo, kolarstvo ali slično obrt takojšnje ugodno mesto za trgovino FRANJO PERGAR Turnišče hiš. štev. 239.
PRODAM POSESTVO,
Podperajte i Čtite
ki meri 5 oralov, poleg je še travnik, gorice in lep sadovnjak, kjer zrasejo 3 Polovnjak vina in 4 jabolč-nika. Hiša ima novi rušt, je s črepom pokrita, cena pa ugodna. Poizve se na licu mesta pri J O Ž E F U DAJČÁR, Vodemarci št. 48. pri Mali Nedelji, p. Ljutomer.
Izdajatelj JOŽEF KLEKL.                  Urednik: IVAN JERIČ
N
O
V
I
N
E