Sv. I.enart nad Laškim. Lep vzgled požrlvovalnosti ob času življenju veliko pretrpel ,je bil več let cerkveni ključar pri p&- volilev narn je dal naš novi župljan Anlon" Beznik. Na dan volilev je ob 1. uri ponoči šel odlod, Ua se je peljal po žcleznici v svojo domovinsko obrino Ledvode na Kranjskem, kjer je spuslil kroglito v skrinjiio naše stranke. Casl in hvala mu. Amogi naši prislaši pa so imcli svoj volilni lokal lakorekoč pred nosom, pa jih ni bilo videli na volišču. 1 ričakujemo, da bodo drugikrat iz j vršili svojo vohlno do.ži.osl, da Lo lako naša zmaga nad nasprolniki še bolj sijajna. — l.elos Lomo imeli tukaj prvikral sejme, ir: siipr: prvuga na i vptno soLolo, drugcga 5. julija, treljega 15. sepl-. četrlega 4. novembra. Za naše sejme sta se posebno polegovala naš poslanec in sedanji minister g. dr. Gosar in bivši živinozdravnik v Laškem g. dr. Jcrina, ki ga je 1 «.elj premestil odtod. Murska Sobota. Kdo se ne bi usmilil peluestlih dijakov, ki so iz slanovanja vrženi na ceslo? V lakem položaju so naši dijaki v Murski SoLoli. Že Iri lela so v začasncm poslopju neldanje farne šole. To jim je dar.o na razpolago le do koma šoiskega leta. Kam J)olem ji-seni? Namerava se zidali, loda sredslev je zclo malo. V tej sliski se ol.račamo na dol.ra srta po širni domovini. Kdor si kupi vsaj eno srečko dobrodelne lolerije za dijaški zavod »MarlinišOe« jc že nekaj pri| < mcgtl. Srtčka slane le 5 Din. Dobitki so družnki sv. Lošljana, tajnik pri domači hranilnid, mnogoletni podpornik izobraževalnega drušlva in sploh priljubljen in poslrežljiv. Tudi do 4. fcbruarjn imamo že dva mrlica. lne 3. 1. tn» je imela ginljiv sprcvod ob veliki udeležbi faranov in številni* jVarijine družbp gdč. Lma Kranjc, ki jp tila vkljub visoki starosti 75 let še zmiraj agilna članka Marijine družbe. I oleg družbine zaslave jo je sprcmljala h pogrcbu ludi lepa zaslava našega izoLmževalrega drušlva, ker se je ludi za islo rada potrudila in mu bila slalni ud. Vsem svetila večna luč in vsem preostalim naše sožalje! — Volitve so imenitno izpadle. SI S je bila pri nas mogočna zmagovalka. Naše izobraževalno društvo jp implo dne 2. februarja svoj vsakoletni občni zbor in je priredilo ta dan tudi tmbolo v veliko vcselje mladinp. Obenem je pomnožilo svojo knjižnico začclkom fpfcruarja za 52 knjig. Sv. Križ pri Mariboru. V sobolo, dne 29. jan. jp minulo 25 k-t od poroke Ivana in Cedlije Cepe, našega dolgoktnpga cerkvenega ključarja. Prva žena, s kalero je živel v srečnem zakonu, mu je bila umrla leta 1900, in v svojem drugem zakonu je dosegel srebrni jubilpj. V nedpljo zvečer se je zbrala vsa družina — 10 otrok v svoji rojstni hiši, da časlilajo svojim slaršem. predvsem svo- šlevilni in togali. ZreLanje se vrši 1. maja. Izžrebane šlevilke jfmu očelu, ler"jima obnove svojo ljiibezpn. Hodbina Cepejpv je priobčimo v časopis.h. Škofjnvas. Pancs še župan in nikdar več! Tako so zaklicali naši zavidni voliki dne 23. januarja n;i občini SkofjavM^ gospodu žuiiann. Odkod la zavcdrcsl prislašev SLS? Gospod župan, po miiosli, po kakšni. on doLro ve; prpd kralkim šp zagrizpn dcniokrat, zaholelo se mu je še po nekaj višjem. Ker pri demokralih ni imel izglcoa, hajd v Zagreb k R:ulk'u. Oa mu vsaj pot np bo zastonj, ga je gospod Padič posadil tia drugo mesto kandid ilov za oblastno skupščino na svoji lisli za okraj Celje. Dobrp volje jo je primahal nazaj iz Zagreba. 2upan in kandidat — oj ki.kšna časl! Toda kako čudna so pola človeš! ega življenja. Za poslr.nca ga ljudslvo ne mara, lo je pokazalo dne 23. pnuarja, ko je so glasno sklenilo, da gospod Kcžuh ne sme v Varihor. Da ga pa tudi za župana ne marajo, to todo naši vrli ^obrani kmalu pokazili. Da gospod Kcžuh še ni zrel za župansko mesto, to kaže s svojim dekm. Navzpl sc je rtpkpgn duha gerenlslva, Ver se ne ozira vcč na sklppe odtora in ne na sejnp zapisnike. Kaj je z razpisom službe lajnika? Gospod župan! lgra, kalero v tej zadpvi igrale, je prenizariip SIS in odbornik i7obražpvalnpga druStva — in tri hčerke: dobrolpo gdf. A'ari, po^pslniro v Paderah, Alojzijo. po- rofpno Prapnr in marljivo Varijipo družbpnico Agalo. Pne 26. ja nuarja je 'mpl lep poprrb ob psistrnri pptih dubovniVov spošlovani in dplavni pospstnik g. Hijarint Voro. Nad 70 lpt slar je v Pisma iz domačih krajev. Sarci pri Sv Tr.mnfu pri Orniožu. I cla 1901 so naši dobri ! vasoani za vnško kapeliio n:iroi""ili zvon, ki jp marsikaleremu za- ' ppl nirtvaško pesem, a bridka vcjska ga je pobrala NpuslraSeno so naročin )e(a 1921 drugega, ki !udi naznanja na hilrem po smrti d-.irpžijivjij, Savranov in res, la'n znamo, saj so iz naSe srpde Vi pa nasproinikj vpdilp, da boste izginili iz površja tako, kakor resnično j« lmagala SLS. 4ta Aatmi Harib in Marija Waldhuber t krogu svojega ožjega 4»r*milo prošnjoe s položnico, da velikodušno jjrfskočite na pomoč z denarno podporo, da si letos poslavimo 4udne reči trosi okoli te klobasarije: Pravi, da naša katoliška rera bo še samo malo časa trajala, potem bo pa izginila kakor ¦meg. L u t r orV a vera bo pa ostala do konca svela. Pravi, da jp aato tudi Luter izslopil iz katoliške vpre, ker je znal, da bo tra.Jala lp malo časa. Hop, prerok, Jaka, sedaj si ga polomil, pa ne, 1a človek zna strašno dobro cerkvpno zgodovino — ubogi mi, kaj naj začnpmo? No lo je še tolažba, da je lo zadnji zdihljaj aboge propadle stranke, no, np bo lakp silp, očka, le potolažite se, i.utra pa si lepo v žakelj zvežile, da sp np razpasp po župniji. 8v. Rnpert v S'ov. gor. Bralno drušlvo vabi v npdeljo, 20. I. m. cenjeno občinstro na uprizorilev lepp podurljive igrp >Mlinar in »jegoTa hči, ki se vrši ob tretji uri popoldne v proslorih slare Me. 8t. Lenart pri Veliik Nedelji. Tragična smrt. Dne 31. jan. »• sc zjutraj t Podgorcih pri ženinu Ivanu Zorko zbirali gostje, 4a bi šli na Brsnico po njpgovo ncvpslo, Malilrio Hanžplič; mpd ;«jirni je bila tudi 46 letna vdova iz Brsnice, Ana Marin vlg. 2ih;%vec. Pri običajnem znjutrku jo kar zadpne na desno stran lica f» y lero roko kap. Poslali so lakoj po duhovnika in po zdravnika t Muretince. Toda domači župnik ji ni mogpl druzpga podeliti, %»t st. poslednje olje; a zdravnik je dal injpkcije in konslaliral, 4» se bliža katastrofa; in je res šp isll dan ob 1. popolrine iziihnila. Po smrti svojega moža, Franca Marin, ki je leta 1918 »%«t Tojak umrl t Oicitiiku, je živela vzglpdno kol vdova in skrbna i«ati sTojim štirim neprpskrbljenim otrokom. Blag ji spomin in pornilrvanje žalostnim svatom. 8r. Bolfenk pri Središču ob Drari. Volilve v oblastne skupi*i6ine so spravile naše samostojneže, pravilno nesamoslojneže, 4i so se t leku treh let iz straslnih liberakev prelpvili v razne ošlni in poslajni urad impnujpla Smartno ob Paki. To jp zelo pamptno, ker so sp vedno godilp pomote in so pisma, nampnjpna spm, romala na Rpčieo ob Savinji. Tudi se nahaja pošta in žplezniška postaja v vasi Šmarlno ler ludi na zpmljišču kat. občinp Smarlno, ne pa v vasi Rpfica. Vnaprej torpj naj ysak, ki pišem sem kako pismo, naslovi pošto Smartno ob Paki. Matija Munda: »i lisegajt^, da zmerom zvesti osta^e^ . . .« (Ob stoletnici rojstva Božidarja Raiča) Te dni (dne 9. fpbruarja) polefe ravno sto let, odkar se jp nn prijaznpm gričn Zvabu, župnije Sv. Tomaža nad Ormožem rodil mož, ki je zavzpmal v drugi polovici prplpklega slolotja važno vlogo na kullurncm in polilirnpm polju naSpga narodnpga življenja: Božidar Raič. (Pravr-iprav se je Raič pisal Rajh, kakor se šp danes pišejo njpgovi sorodniki, loda kol navdušrn Slovan jp svoje hebrpjsko ime Malija preslavil v Požidarja, ncmški zvpnrč priimek Rajh pa v Raifa.) Ore Jurij, po domače Vrlpk, je bil poljedpler, sodar in tkalpc. Sin Matija je obisknval ljudsko Solo pri Sv. Tomažu (na Runfu lakral še ni bilo Sole\ nakar ga pošljej« starši kot zelo nadarjenpga ufenca v gimnazijo, kalpro jp dovršil deloma y Varaždinu, deloma v Zagrpbu Študiral jp nalo liogoslovje v Grndcu in bil v duhovnika posverm 31. jnlija 1850. V počilnicah je pomagal očetu pri sodarsli obrti. Kol bogoslovpc drugpga letnika si je baje sam narpdil »lagvifekc (sod'-ek). Kaplanoval je na lo eno IpIo v I jutomeru, dvp leti y Slivnici, 1. 1853 pa je bil imenovan za profesorja slovenščine na mariborski gim- naziji. Ker se je pa tukaj odločno potegoval za pravice sl»ye»skega jezika, je moral zavod zapusliti in je bil za kazen nastavljen za kaplana pri Sv. Barbari v Halozah (1860—1870), kjer j« na to postal tudi župnik. Ltla 1884. je bil kol poslanec izvoljea v državni zbor, kjer je v nešletih govorih junaško zagovorjal pravice slovenskega naroda. A nakopal si je bolezen, moral j« ˇ postpljo in v bolnico na Dunaju; ko je malo okreval, ga prepeljejo v Lljubano, kjer je 6. junija 1. 1886. v krogu svojih tovarišev umrl. To je njpgova prva in zadnja slika. Počiva na pokopališču pri Sv. Krišlofu v Ljubljani, v grobnici slovenskega pisateljskega drušlva. Nagrobni govor mu je govoril njegov iskreni prijalelj dr. Vošnjak. Božidar Raič je bil jezikoslovec, pisatelj, politik, po soglasnem mnenju naš najboljši ljudski govornik. Napisal je celo vrsto jpzikoslovnih razprav, povesli za prosto ljudslvo, dopisavol ]• skoraj v vse takralne slovpnske liste in se povsod potegoval za zedinjeno Slovcnijo, za pravite slovenskpga naroda in jezika T šoli in uradu. Nalančnejši prpgled njegovpga pisaleljskega delovanja bi čitateljev »Slov. Gospodarja« najbrž ne zanimal, zat« prehajam kar na Raiča polilika in govornika. I ravzaprav je naš slovenski narod šele takrat začel živetl svoje zavcstno narodno življcnje, ko so slovenski rodoljubi vzbudili v širokili plasleh naroda narodno zavesl in narodni ponos, ki ju je zamorila verstoletna narodna sužnost. To se je zgodilo zlasli v dobi slovenskih laborov, velikih ljudskih manifestacij, ki so jih prirejali Stajtrski rodoljubi od leta 1868. do 1872 po vsej Sloveniji. 1 oleg dr. Zarnika je bil najznamenitejši govornik na teh laborih ravno Božidar Raič. Jpdro Raičevih taborskih govorov, bodisi potpm na prvpm slovenskem laboru v Ljutomem dne 9. avgusta lpla 1868, bodisi v Ormožu (8. avgusta lpta 1869.), ali v Zaltu (saj se je udeležil mpnda vsph), je bila vedno zahteva, da morajo biti osnovne šole čislo slovpnske, v srednjih šolah učni jczik slovenski, in pa zahlpva po zpdinjeni Sloveniji. >Bil je pravi govornik za ljudstvo, njegov krepki glas je prodiral na vse slrani, da so pri laborih, ko jp zbrano bilo včasih do 10 tisoč poslušakev, ga sliSali tudi najbolj oddaljeni. In govoriti je znal in s svojo ognjpvito bpsedo spgati vsem v srca, ker so vsi čutili, da kar govori, mu prihaja iz srca, ki je poznalo edino ljubpzen, svoj slovenski narod.t (Dr. Josip Vošnjak: Spomini. Str. 163.) Ko je na ljudskpm laboru v Ormožu dne 9. avgusta leta 1868. s svojim gromovitim glasom pozval narod: »Prispgajte, da zmerom zvesti ostanple svojemu slovenskcmu narodu in domovini! Prisegajlel«, so se vzdignile vse roke in odmevali so tisočeri klici: »Prispgamo!« Svojih govorov navadno ni pisal, njegovi govori niso biH učeno sestavljeni, o predmplu, o katprem je mislil govoritl, je nekaj časa razmišljaj, polem pa stopil na govorniški oder in beseda mu je Ipkla navadno gladko. Bil jp rojpn govornik. Tako j» bil zamaknjpn v svoj govor. da Sp Iplesnih bolpčin ni čutiL dr. Vošnjak pripoveduje v svojih >Spominih«, da je na taboru T Ormožu npkoč zapSzil mpd Rairevim govorom, da mu kri kaplja iz desne roke. Tesar, ki je zbijal odpr, jp zabil en žrebelj tako nerodno, da je konec žrpblja molel iz dpskp. Ko je Rait y svoji navdušenosti udaril po deski. mu je žrpbelj predrl kožo na roki, ne da bi on sam to zapazil. S tem jp dejanski pokazal, da je pripravljen tudi svojo kri preliti za svoj narod. - - Vf^fii^o • ¦ - Kot polilik jp bil Raič zelo agilen, v dpželnem in državnpm zboru je vložil neštelo interpelatij v korisl svojih volilcpv iz ptujskega ol« raja. Nerad se jp posvelil politiki. Ko so ga prišli Irije njegovi prijatplji iz Pluja prigovarjat, naj prcvzame kandidaluro za državni zbor, jim je rekel: >lrpd desitimi leti bi bil rad poslanec, spdaj se pa ne čutim več zmnžnega.« Ker pa prijalelji niso odnehali, jim jp rckel: >\reliko sem se že žrtvoval, pa čp še to žrlev zahtpvale, »pošljile mp v Beč, pa me ga ne bo več.« Tako sp je tudi zgodilo. 1 olilika, oziroma ponesrečen parlampntarni nastop, mu je skopal prerani grob. Na prorarunski seji naučnpga ministra dne 19. marca 1886 je bil Raič določen kol govornik. Svoj govor si je napisal tpr ga bral, kar pa je bilo po pravilniku zabranjpno. Prpdspdnik dr. Smolka ga prekine z opaziVo: ilm Farlamente \vird gpsproclien, nicht gplpspn« in mu odvzamp bpsedo. To je pa Raič kol proslavijeni govornik slovpnskih tahorov smatral za svojo največjo žalitpv, Ipga njegova moška duša ni slrpela. Zbolpl jp vslpd lega in kmalu na lo umrL Raičeva doba slovenskih taborov in pa naša doba sta si t marsičem podobni. Saj naš slovpnski narod še vedno bije boj za svojo narodno in kullurno samostojnost, saj še vedtro zahtevarn© zedinjeno Slovenijo in se borimo za vejjavo slovenskega jezika v šolah in uradih, samo s to razliko, da je v Raičevi dobi bil ta boj naperjen proti zaliralrcm od strani tujega gprtuanskpga naroda, dočim velja danes ta boj onim oblaslnikom sorodne bratske krvi, ki liočejo zbrisati s površja vsak slcd slovenstva. Niso li zborovanja naše SLS, ki še vpdno ščiti prapor slovpnstva, kakor nekdaj slovcnski labori? >Mi hofemo živeti, mi nočemo umreti«, to je naše geslo nekdaj in sedaj, lo bo naše geslo ludi v bodočnosti. Zadnjp volilve v dpžplne zlore so lo potrdile. Nismo prolidržavni elpmenti, mi ljubimo lo državo, ki je plod naših stoletnih sanj, smo pa in ostanemo Slovenci, ne puslimo si od nikogar uničevati svojih kulturnih dobrin, zahlpvamo samo pravice, ki jih lahko zahteva svoboden narod v svobodni državi. Ker smo Slovenci, je naša prva dolžnost, da čuvamo vsp to, kar spada k bistvu sloVPnskpga naroda, kalprpga člani smo po rojslvu, to je njegov jezik, vera, kullura in Iradicija. Trijp narodi Ivorimo našo državo, vsak zase skušajmo dvigniti svojo kulluro do najvišje stopnje, Slovenci ostanimo Slovpnci, Ilrvati Ilrvati, Srbi pa Srbi, vsi skupaj uslvarjamo cno pnolno jugoslovanslo kultiiro in po pvenlualnem posrcdovanju pospbnih vrednot zidajmo pod pno državno slreho dom srere in zadovolj>tva, ki so ga y duhu gledali vsi veliki naši možje od Triglava do Vardara. Casi so pa danes taki, da bi še rabili Raičev, ki bi nam na slovpnskih taborih klicali: »Trispgajle, da zmprom zvpsti ostanete svojemu siovcnskpmu narodu in domovini!« iVogof1? nas č.aka še huda borba a upanje na končno zmago nam daje pogutn. Zakaj narod, ki noče iimreti, ne umrje.