Vilim Kunst: Na jug (Dalje.) Zlato. Če se sme verjeti pripovedovanju, v Kavadaru in vaseh skoro ni hiše brez zlata. To se seve ne :pozna na hišah ali na obleki. Nekje v hiši ali v dvorišču — ali tudi zunaj biše, na njivi, v votlem drevesu ie kotiček, za katerega ve le starcšiina hiše. Tega zlata je seve nekdaj bilo mnofio več. Skoro ves Kavadar je bil nekdaj turški. Begi so bili apsolutni gospodarji hiš in posestev. Po balkanski vojni so vse to prodali za zlato sedanjemu prebivalstvu. Bile so to ogromne vsote, ki so menda vse šle preko meje. Ni pa s tem rečeno, da je takrat pošlo vse zlato. Bog obvarui. Še danes se dinarji, dobljeni za prodano blago menjajo v zlato in zlato se skriva po »tresorih« za katere ve samo gospodar. Zlata ne zbirajo samo neizobraženi ljudje nego celo uradniki. Da je treba zlato večkrat prešteti je razumljivo. Sivolas general mi je o priliki razgledovanja izkopanin v Stobiju povedal tole resnično prigodbo. Imel je v vojski »seiza« iz ene tukajšnjih vasi. Prepotoval je s kartografsko komisijo v&o Jugo&lavijo. Ko je odslužil kadrski rok, ga je vprašal zapovednik. — Kuda češ, kad odslužiš rok? —¦ — Opet ču koze da pasem. — — Pa zašto — eto ti si vidio čitavu zemlju, video si Slovenačku, video Vojvodinu, video si kako treba, da se obraduje zemlja — pa kad dodeš kuči, treba da naučiš ljudi, kako treba obradivati... — Ne biva gospodine! Ako! Lepo je, kad paseš. Imaš mleko, imaš kajmak — imaš sira — imaš meso, prodaš, pa uzmeš po koju mededijku (dukat). — A šta če ti dukat? — — Če ga turim u kantu — (posoda od petroleja). — A gde ti je ta kanta? — — Ne se kažua gospodine — sad je tu, sad tamo. — — Pa koliko jih več imaš? — — Ne se kažua gospodine. Turao je moj deda, turao otac, pa ako me Bog poživi če na^unim kantu! Lepo je njemu na planini, živi brez brige in zbira dukate za poznejše pokolenje. Blizu Demir Kaipije je orožnik masel v trhlem drevesu polno mošnio dukatov — in nihče se ni javil, da so njegovi. Kadar umira gospodar hiše, je prva briga, da izvleičejo iz njega, kam je skril denar. Razumljivo je, zakaj v Kavadaru in vsej okolici ni niti enega denarnega zavoda. Da je zlato, na katerem sedijo mrtvo, jim ne moreš dokazati. To »sedenje« na boigastvn je prava strast. Če ne more pretvoriti dimarjev v zlato, jih pretvori v kako druso dragocenost, n. pr. v opium. Poznam ugledne Ijudi, ki imajo na skladišču po 600 in več kg afiona (opiuma) samo zato, ker to predstavlja neko vrednost. Pred leti je bila kila 1200 Din. Opium. V zgodnji pomladi se polja odenejo v belo cvetje. Takrat jc okolica prekrasna. Mak cvete. Ne oni naš Župančičev nego oni, ki daje najmočnejši strup — opium. Koncem maja mak ocvete in takrat se »vadi afion«. Z ostrim nožem se v največji vročini zareže glava maka krog in krog. Iz zareze sc pocedi bela mleku podobna tckočina. Ta tekočina se čez noč posuši v rjavo smoJo, ki jo zgodaj zjutraj oberejo s posebnimi noži. To je afion. In afion, ki raste v tem okraju, v Tikvešu, nima tekmeca na vsem svetu. Obrana smola se oblikuje v posebnih kalupih, ovije v zelen makov list in prodaja. Pred par leti je oka afijona stala 1200 Din in več, letos komaj 250. Kriza! Opium se tu ne uživa v nobeni obliki. Razpasla se je le grda navada, ki mnogokrat zahteva nedolžne žrtve. Dajejo ga namreč otrokom, da »lažje« zaspijo. V te svrhe se ne uporablja smola temveč moka ki se dobi iz osušenih glav. Iz belega makovega semena se stiska odlično olje, ki mu pravijo »šarlagan«. S primitivnimi stiskalnicami iztisnejo do 30% olja. Pogače ki 06tanejo so dobra hrana živini. Tobak. Tudi tobak iz tukajšnjih njiv je prvovrsten. Z rastline se sukcesivno v šestih obrokih obira listje, se suši, zlaga. povezuje v bale in tako prodajai monopolski upravi. Tihotapljenje tobaka je v teh krajih neznano. Narod je prepošten, d'a bi se bavil s prepovedano trgovino. Tudi nihče ne kadi pridelanega tobaka temveč kupuje »cigare« (cigarete). Drugi pridelki. Razen opija in tobaka uspeva tu še dolga vrsta pridelkov, ki ne uspevajo po vsej državi. Naj naštejem le nekatere. Susam. alasonj, riž, smokvc, mandelji, granatna jabolka, svila in bombaž. Od zelenjave se najbolj goji paprika. ki jc tudi glavna hrana v sezoni in zimi, nadalje paradižniki, dinjc in lubcnice. Razcn naštetega uspeva seve vse vrste žito in sadje. Posebno cenjene so zgodnje marelice. Domače živali. Radi pomanjkanja trave se goji predvsem drobnica, koze in ovce. Le tu pa tam vidiš suhljato malo kravico, ki nc daje niti dobrega mleka niti okusnega mesa. ^ Drobnico goje v glavnem radi volne in kože. Meso je poceni — včasih zastonj. Še lani se je dogajalo, da je jagnje stalo 30 Din., njegova koža pa 32. Dogodilo se je. da so trgovci kupili cele črede, iih poklali in odrli, meso ipa razdajali ali vrgli v vodo. Letos je malo bolje, ker je boljši izvoz. Edina »vprežna« živina so osli in mali konji. Na oslu »samar« — v »samaru čiča«. Voz je prav ma>lo. Na trgu se vidi ob sredah še čisto lesene vozove. Napol okrogla neokovana kolesa, lesena pest in lesena os. Razumljivo je, da so ceste slabe. Čim bi se popravile. bi se uvedli tudi vozovi. Na polju prevladuje, da ne rečem vlada lesen plug. Racioialno obdelovanje jim je neznano. Konservatizem, jih preveč tišči. V šolo! Z mešanimi čuvstvi sem stopil prvič v šolo. Meščanska šola je v stari be^ovski hiši, ki jo je menda občina odkupila. Tesna, umazana in neprijetna. Do sedaj tako slabega šolskega poslopja nisem videl. Skozi podnice viddš v klet — iz kleti prihajajo najrazličnejši duhovi. Občina noče popraviti, menda zato, ker so ukinili gimnazijo in mesto nje postavili meščansko šolo. Pisarna ie majhna, polna nekih polic in omar. V zbirki učil sem našel skoro vsa učila. To me je začudilo. Nebroj slik, kemijska zbirka kot za laboratorij. za fiziko vse. Evo fotografski aparat vreden 3000 Din. Odkod vse to, ko je poslopje tako zanemarieno? A tako! Reparacije. Vse na račun reparacij, razen fotografskega aparata. Tega ie »kot najpotrebnejše« kupil eden od prejšnjih vzornih upraviteljev. Cujem. da so tudi ostale šole založene z učili. Neka gimnazija ima po pripove- dovanju direktorja vse aparate kar v duplikatu. »O srečni kmetje, srečna vas«! Ko sem nekoliko bolje spoznal razmere, se nisem čudil zanemarjenemu poslopju. Slišal sem na koncu šolskega leta hvalo: Občina je dobra, dala je vise. ,kar je v njenih močeh. Posvetilo se mi je šele pozneje, ko je oni, ki je hvalil, postal funkcionar nadaljevalne šole, ki jo vzdržuje občina. Za denar vse. A zakon? Gregorčič toraj ni imel prav. Če bi človek mlad prišel doli, bi se v službi pokvaril. Prav gotovo! Kako se ne bi če ga predpostavljeni odganja od dela, mesto da bi ga vzpodbujal. Fornialnosti da, na teh jaha vsak, a da bi zagrabil kolikor mu nalaga vest in mu dopuščajo sile — tega ne. »Neču eto!« Deset ur mi zakon predpisuje, toliko bom delal in ti boš opravljal pisarniške posle. ker sem jaz upravitelj. Moraš! Saj veš knjiga pa paragraf in služba. No jaz imam važnejši posel: ženska strokovna šola in večerna šola. Tu se lahko honorarno predava in »nema« inspekcije, ko pa pridejo izpiti, kandidati ne znajo niti toliko, kolikor učenci prvega razreda meščanske šole. Pa vseeno, »drpne« se za ispit pet »banki«, pa »neka« je kandidat zdrav, izuril se bo pozneje. Za take honorirane ure se trga, kdor le more. Meni bi bilo nemogoče Predavati na zavodu, na katerem uči n. pr. fiziko človek, ki izjavi. da se baterije žepne svetiljke no upa vreči na tla, ker se boji da bi eksplodirala. Sploh se nekateri po vražje boje eksplozij. Vstopil sem prvič v razred, v prvi. Otroci kot naši. Morda malo bolj ožgani — oblečeni, kakor kdo more. Uprlo se je sto črnih oči vame. Sto ušes je čakalo prve bescde. Sam nisem vedel, kje rnij začncm. Računstvo bi moral predavati pa se mi je v vzvalovano zavest vrinila logaritmijska interpolacija. »Nesrečna pedagoška šola«, V6aj sedaj mi daj. da v mi- ru izrečem par uvodnih bcsed. Nisem pričel jaz, pričeli so otroci. Vstal je tam v drugi klopi učenec pa me junaško vprašal: »Odakle si fiospodine?« Odakle? Zdelo se mi je takrat, da nisem od daleč. Raztolmačim mu. Dečki se spogledajo. Razvil se je razjovor. Pa risanje vam bom predaval, jim tolmačim. »Nacrtaj nešto«! Kot da moram položiti sprejemni izpit. Dobro, a kaj ste risali? Pokažejo mi zmečkane liste. Prerisavali so narodne motive. Pet let ta meščanska šola riše samo narodne ornamente in to na liste, ki jih kupujejo pri knjigarju, ki je obenem čevljar. Čudno! Čevlji in papir v istem lokalu. Vzel sem v roko kredo in pričel risati na tablo. kar mi ie padlo v glavo. V razredu veselje. »Daj nacrtaj sport!« Sport je namreč po njihovem pojmovanju nogomet, za katerega bi otroci daJi dušo. Narišem golmane — pa par igračev. »Evo gospodine tu te imam na slici.« Kje? Pokaže mi sličico iz čokolade, na kateri je moj so imen.jak sportni igralec menda v Zagrebu. Ko sem jim raztolmačil da to nisem jaz — je v razredu nastal molk. Spogledali so se. Očividno sem jim pokvaril veselje. Rišem dalje, vojaka, pa še enega, pa še. pa še dolgo vrsto. V razredu navdušenje. Obračali so glavc. zapirali oči, da bi pričarali čim daljšo perspektivno vrsto. Spet se oglaša mali. »Toliko vojnika treba naša država!« Upravitelju neke meščanske šole. absolventu višje pedagoške šole v Zagrebu sem komaj dokazal, da je v dravski banovini osemletna šolska obveznost. Ni mi mogel verjeti. Novo mu je. A tu pravi, da komaj pridrže otroka štiri lcta v šoli. Ko konča osnovno šolo ostane doma, le otii, ki gredo v obrt in trgovino, morajo v večerno nadialjevalno šolo, ker morajo položiti majstorski izpit. O teh izpitih nočem govoriti. In vendar imajo po zakonu absolventi tukajšnjih šol iste pravice kot absolventi dobro organiziranih šol v drugiK delih naše države. Tudi statistike tukajšnjih šol bi bile menda enake drugim ako ne bi bile še boljše. Suha številka nikdar ne more točno karakterizirati šole še manj pa prosvete. Mi smo pač naučeni izražati vse s številko. z enačbo. Zmožnosti vseh ljudi se lahko odrejajo s petimi golimi številkami in to povsem relativno. Temu ni krivo prebivalstvo. Kriv je šolski sistem, lov za višjimi mesti z manj dela>, a z večjo oblastjo. Ta oblast pa se izražava na žalost samo v brezpomembnih formalnostih. (Dalje prih.)