Cena posamezni 5tev. 50 par .C LA S1LO mmm LETO I. 3 UCO SLOVENSKE Ljubljana, dne 17. oktobra 1935. MKilas plaFans v golorfnL mladine" ŠTEV. 1. Njegovemu spominu Ko se te dni vsak Jugosloven, pa naj živi kot svoboden državljan v svobodni Jugoslaviji ali pa kot suženj pod tujini jarmom z bolestjo v srcu spominja Velikega Mučenika, ko izgovarjajo milijoni Jugoslovenov z ljubeznijo in občudovanjem Njegovo ime, ime Viteškega Kralja Aleksandra I. Uedinitelja in obljubljajo, da bodo izvrševali Njegovo oporoko in ČUVALI JUGOSLAVIJO, nočemo zaostati niti mi, jugoslovenska mladina slovenskega dela našega jugoslovenskega naroda. Kadar se govori o mladini, se misli vedno na oni del mlajše generacije, ki je dovršila vsaj že svoje 18. leto in jo njeni vedno oaji stiki z vsakdanjim življenjem, zlasti pa njena borba za vsakdanji kruh hote ali nehote postavljajo pred oči one starejše generacije, ki zavzema trenutno vodilne postojanke v političnem, gospodarskem in kulturnem življenju. Mi ne pripadamo temu delu mladine! Mlajši smo, saj stojimo s svojimi mlajšimi letniki v neposrednem stiku z deco izpod 10. leta. Mi smo srednji člen mladinske generacije, ker vežemo najmlajšo mladino z ono, ki mora vsled današnjih težkih razmer morda prerano stopiti v borbo za svoj obstoj in bedno skorjico kruha. Vsi stanovi in poklici so zastopani med nami. Od kmečke mladine, ki že pomaga staršem pri obdelovanju rodne grude, od trgovskega, obrtniškega in industrijskega naraščaja, ki se usposablja za svoj bodoči poklic pa tja do srednješolske mladine, ki si nabira učenosti za svoje bodoče udejstvovanje — vse najdete med nami. Pa tudi vsa mišljenja in naziranja se že odražajo v nas. že v naših domovih vidimo v svojih starših in starejših bratih in sestrah predstavnike enega ali drugega svetovnega in političnega prepričanja. Naši vzgojitelji se ločijo po različnih pogledih na razne nam deloma še nerazumljive in nedostopne, ravno zato pa tem mikavnejše probleme. In slednjič: naše bistre oči gledajo in čitajo, naša zdrava ušesa čujejo utripe onega javnega življenja, ki polje tako razgibano okoli nas in nas vabi v svoje opasne vrtince in brzice. Gledamo in poslušamo, ne moremo pa nikdar in nikjer povedati tega, kar čutimo in mislimo ml sami. Kako tudi? Obstoji nebroj predpisov, ki nam prepovedujejo vsako vmešavanje v »izvenšolske« zadeve in naposled, kdo nas sploh vpraša za mišljenje, nas, nezrelo mladino, ki naj študira in morda še bije žogo, vse drugo pa prepušča starejšim! Prihodnja številka Naše volje izide dne 1. novembra na šestih straneh. — Širite in naročajte Našo voljo! Koliko jih je med starejšimi, ki ne vidijo v nas samo vajencev in učencev, marveč se zavedajo, da znamo tudi mi že kritično gledati in presojati, da smo tudi mi že sposobni ustvarjati si svoje lastno mišljenje? Prav malo je takih, zato pa čast izjemam, ki vedo, da je ravno mladina v naših letih najbolj pereč problem vsakega naroda. Le mi smo sposobni pridobivati vedno nove letnike dece, ki prehaja doraščajoča v naše vrste, mi predvsem smo sposobni okleniti se z vsem ognjem čistega idealizma te ali one ideje, le iz nas prihaja naraščaj one mlajše generacije, ki posega že v javno življenje. Brez samohvale in pretiravanja lahko rečemo: kakršna je mladina v naših letih, taka bo mlajša v javno življenje vstopajoča generacija, taka bo tudi generacija, ki bo v doglednem času vodila usodo države in naioda! Ta ugotovitev nalaga seveda tudi nam samim težke dolžnosti. Predvsem to, da ne čakamo samo na milost starejših, marveč zagrabimo za delo tudi sami. Hvaležni smo vsem onim odraslim vzgojiteljem in prijateljem, ki posvečajo svojo skrb in brigo tudi nam in nam skušajo dajati čimveč dobrih nasvetov in navodil za našo bodočnost. Ali tudi za nas velja pregovor »medice cura te ipsum!« Vsak naj gleda predvsem na samega sebe, tudi mi, mladina, posvečajmo samim sebi glavno brigo! Poslušajmo in ubogajmo dobro mišljene nasvete starejše, preizkušene generacije, spoštujmo to generacijo, toda ne sledimo ji slepo! Smo že toliko dozoreli, da vemo, da je tudi v njej mnogo ostankov in sledov njene podaniške prošlosti. Rojena in vzgojena pod tujim jarmom se ta, starejša generacija, po velikem delu ni mogla preleviti, ko je zasijalo solnce svobode v svobodni Jugoslaviji tudi nam Slovencem, najbolj za-padnemu in najbolj eksponiranemu delu jugoslovenskega naroda. To ni naš izum, poslušajte in čitajte mišljenja onih starejših, ki so iskreni in to odkritosrčno priznavajo. Mi smo rojeni v svobodi, mi bomo morali stvoriti prvo jugosloven s k o generacijo, ki jo bodo dali slovenski Jugosloveni Jugoslaviji in svojemu mlademu vladarju našemu tovarišu N j. Vel. kralju Petru II. Mi smo oni, na katere je naslovil blago-pokojni Kralj Uedinitelj besede: »Odgovoren sem za Jugoslavijo. Med sedanjim rodom jih je mnogo, ki so še rahlo povezani s sedanjo državo. Zato želim ' 1 na mladino vpliv, ki se mi zdi potrebe). ,n odrešilen. Prihodnji rod mora biti odkritosrčno jugoslovenski, res jugoslovenski in prej kot srbski ali hrvatski ali slovenski,« in nam s tem naložil veliko odgovornost. Ali smo sposobni, da izpolnimo to divno željo padlega Mučenika in Voditelja? Ali smo sposobni, da stvorimo iz nas samih to generacijo, ki naj bo glavna opora mlademu Kralju, ki Mu bo z 18. letom naloženo težko breme jugoslo-venske krone? Upamo, da smo! če pa nismo, hočemo in moramo storiti vse, da postanemo verni učenci Velikega Uedinitelja in zvesti oprode Mladega Kralja, nosilca in izvrševalca oporoke Njegovega Velikega Očeta. Hočemo in moramo! Zato stopamo v javnost, predvsem pa pred svoje tovariše s tem glasilom, ki naj vedno in povsod pripoveduje in razglaša, da je naša volja stati zvesto ob strani slovenskim materam, ki so nas rodile in slovenskim očetom, ki nas s tolikimi žrtvami vzgajajo, kljub temu in ravno zato pa čutiti in živeti jugoslovenski. Jugoslovenska ideja je bila ona, ki je vzdržala posamezne dele jugoslovenskega naroda, da so si kljub suženjstvu in trpljenju ohranili svoje bistvene osobine, zlasti jezik in kulturo. Jugoslovenska ideja je stvorila to državo, ta država stoji in pade z jugoslo-vensko idejo! En narod smo mi, Jugosloveni od Triglava do Črnega morja, zato pa stremimo skupaj, gojimo, kar nas spaja, zatirajmo vse, kar nas razdvaja! Samo enoten jugoslovenski narod je dovolj krepak, da stvori enotno državo. Samo v enotni jugoslovenski državi moremo najti mi, Slovenci varno zatočišče, samo v njej moremo kot del suverenega jugoslovenskega naroda gledati mirno v bodočnost, ostati zvesti svoji prošlosti pa kljub temu živeti samo za idejo enotnega naroda in enotne države, ki bo nudila slej ali prej varen krov tudi onim našim bratom, ki še danes trpe in umirajo v suženjstvu. To je naša vera, to je naša ljubezen in to je naše upanje. Temu svojemu prepričanju bomo skušali dajati izraza v svojem glasilu, ki naj postane žarišče jugoslovenskega hotenja slovenske mladine, ki hoče ostati zvesta in vdana delu in ciljem Viteškega Kralja Aleksandra I. Uedinitelja. Kot dokaz te svoje zvestobe in udanostt posvečamo to svoje glasilo, ta zunanji izraz svoje volje Njegovemu spominu. On naj nas vodi, iz Njega, Njegovih besed in Njegovih del bom. črpali sile, da ne bomo omagali na težki in strmi poti do ciljev, ki smo si jih začrtali, Njemu, Njegovi oporoki in Njegovemu sinu, mlademu Kralju Petru II. Kara-dordeviču posvečamo sebe, svoje misli in svoje delo. Slava Kralju Mučeniku 1 DOGODKI, KI SE ZAN|E ZANIMA VES SVET... Sankcije proti Italiji Svet Zveze društva narodov je sklenil potem, iko so posebni odbori ugotovili, da je Italija napadalka v abesinskem konfliktu, izvajati proti Italiji sankcije, to se pravi, prisiliti jo hote, da prekine vojne operacije v Abesiniji. Kot prve pridejo v poštev sankcije gospodarskega značaja, predvsem odpoved vsakih kreditov Italiji, prepoved uvoza iz Italije in uvoza takega inateri-jala v Italijo, ki bi ji lahko služil za izdelovanje vojnega materijala. Proti sankcijam se je izjavil avstrijski delegat in prav tako madžarski, češ da veže njihove države prijateljstvo in hvaležnost. Posebno odločno se je zavzemala za ta ukrep Anglija in to iz najrazličnejših razlogov. Predvsem ne more dovoliti Anglija, da bi se na poti v Indijo, ki je glavno oporišče angleškega imperija lizma, stvorila še ena močna kolonijalna sila, ki bi lahko v danem slučaju bistveno otežkočila angleško-indijski promet. Dalje je Angliji mnogo na tem, da si ohrani svoj prestiž na Sredozemskem morju. Tudi iz notranjepolitičnih razlogov se angleška vlada zavzema za politiko Društva narodov. Povod temu je predvsem dejstvo, da so humanitarne angleške organizacije izvedle plebiscit, v katerem se je velika večina angleških vo-ililcev prostovoljno izrekla za čuvanje avtoritete Društva narodov. Ako bi sedaj angleška vlada postopala nasprotno, bi obstojala nevarnost, da ostane pri predstoječih volitvah v manjšini. Le s težavo so se odločili tudi Francovi za angleški predlog in angleški časopisi so javno napadali Francijo, češ, da obstoja med Francijo in Italijo tajna pogodba. V imenu jugoslovenske vlade se je izjavil za sankcije g. Purič, ki je istočasno podal to izjavo za vso Malo antanto. Za balkansko antanto je podal enako izjavo g. Maksimos, grški zunanji minister. Pričakuje se, da bo ostalo le pri sankcijah gospodarskega značaja, kajti vojaške sankcije bi pomenile neizogibno vojno, ki si je nihče ne želi, Monarhistični prevrai na Grškem V četrtek, 10. t. m. so grški generali prisilili predsednika grške vlade Tsaldarisa, da je odstopil in prepustil vladne posle generalu Kondi-ILu, ki predstavlja v Grčiji največjo avtoriteto. On je takoj sestavil novo vlado, ki si je nadela že monarhistični značaj in si je pustila izglasovati najvišja pooblastila. Za varstvo v državi je proglasila obsedno stanje. Bivša grška dinastija se bo vrnila na prestol šele po plebiscitu, ki bo dne 3. novembra t. ]. odločil o državni obliki. Pričakuje se gotova zmaga monarhistov. Kot je znano, je povzročil pospešitev odločitve v Gičiji Venizelos, ki je letos poskusil izvesti revolucijo, pa mu je spodletelo. Volitve na Poijskesn Poljska je dobila pred meseci, še ko je maršal Pilsudski živel, novo ustavo. Na podlagi te usta-ive so se vršile pred kratkim volitve, ki se jih je pa udeležilo komaj 30% volilnih upravičencev. Posebno malo je bilo zanimanja za volitve v ipoljski Ukrajini, kjer so izvajali oficijelni poljski krogi med Ukrajinci hud teror. Ukrajinci, ki jih živi na Poljskem 6 milijonov, se ne morejo uži-veti v to, da so na Poljskem brezpravna narodna manjšina. Živijo v nadi, da bodo mogli osnovati evojo državo, v kateri bodo združeni tudi Ukrajine!, ki pripadajo sedaj pod Rusijo, Rumuiiijo in Čebo&lovaško. Avstrijsko vprašanje Zbornik Itevievv o! Review piše o avstrijskem vprašanju in pravi med drugim; Avstrija je bankrotirana in v jako slabi upravi. Vlada Heim-wehra se imenuje »Absolutismus,gemildert durch Schlamperei«. Avstrijski tisk je zelo strogo cenzuriran, kljub temu pa slišite dovolj satire o vladi po kabaretih. Sedanje stanje je absolutno nevzdržno in so mogoče samo tri odločitve: ali restavracija Habsburžanov, ali anšlus, ali pa razdelitev Avstrije med Nemčijo, Italijo in Jugoslavijo. Mala antanta je zelo odločno protivna restavraciji Habsburžanov in preti, da bi v tem slučaju mobilizirala 600 tisoč vojakov. Kalija restavracijo podpira, ker bi bil na ta način preprečen anšlus, poleg tega bi imela še nadalje odločilen vpliv v Avstriji. Mali antanti bi pa bil anšlus ljubši. Pravijo, da je Italija ponudila Nemčiji tretjo možnost, to je razdelitev Avstrije. Forarlberg in Socialni položaj Novo šolsko leto se je pričelo in z njimi nove težave in vprašanja, vprašanja, ki tirajo človeka do obupa, šolnine, knjige, zvezki, stanovanje... Od doma ni denarja; nimajo. Plače so znižali. V šoli pa pritiskajo naprej; zdravniški fond, zvezki, knjige in zopet knjige! In to pritiska dan za dnem na dijaka revnih staršev, ki stanuje v kaki zatohli podstrešni luknji in premišljuje, računa. Instrukcij ni. Z denarjem za stanovanje si je kupil najpotrebnejših knjig, gospodinja bo počakala. Kako bo, kaj bo, če drugi mesec ne pošljejo od doma več denarja? Dvakrat na dan j6, da je dvakrat na dan lačen. Pa hodi ponosen v šolo, ne potoži nikomur, sam nosi vso težo. Le kakor iz daljave čuti materin blagoslov ... In vidi sošolce bogatih staršev. Elegantni so, brez vsake skrbi. Drama, opera, kino, dekleta so njihovi pogovori, on pa je lačen, lačen. Zvečer sanja z odprtimi očmi, sanja, kakor da je eden njih, o ljubezni, ki je nikdar ne bo, da za hip odžene skrbi in pozabi na vso bedo, da pozabi, da prav za prav še ni niti večerjal. Samo enkrat je bil v operi, takrat ko mu je neki sošolec kupil vstopnico za na dijaško. Godba, balet, petje in vsa ta sladka brezskrbnost so ga opijanile, da je pozabil na vse, le poslušal in gledal je s široko razprtimi očmi — in je bil srečen. Ko pa je prišel ponoči domov, je bila njegova beda še hujša, neizmerno večja, zaril se je z glavo v trdo blazino in jokal, jokal... Naslednjega dne je bil vprašan. Ni odgovoril in je dobil slabo. Profesor se je čudil. »Kako da ne znate?« je vprašal, še razjezil se je. »Kaj pa imate drugega kot se učiti?«... »Nimam še knjige,« je izjavil. »Nimam knjige, nimam knjige, vedno ista pesem. Pa si jo kupite, za božjo voljo, saj ne stane več kot Din 50'—. Za knjigo morate imeti. Brez...« »Spodaj stanuje Rakar, v isti hiši, bova skupaj štu ...« »Ne, to ni nič, iz tega ne bo nič. Vsak mora Imeti svojo knjigo. Če si še knjig ne morete kuriji', kaj pa potem študiratel Saj bo tudi brez vas še dovolj gnoja na gimnaziji 1 Sedite k Spomnil ve je na mater, ki si trga od ust, da mu pošlje. Ustne so mu zadrgetale in okrog oči so mu zaplesali črni krogi. S stisnjenimi Čeljustmi in povešeno glavo se je opotekel v klop, Tirolska bi pripadla Italiji, kar bi pomenilo 500 tisoč prebivalcev na 600 kvadratnih miljah. Jugoslavija bi dobila del Koroške in štajerske: 200 tisoč prebivalcev, večinoma Slovencev, Nemčija pa vse drugo, tako, da bi se povečala na 72 milijonov prebivalcev. Zdi se, da bi bila razdelitev Avstrije še najboljša rešitev sedanjega stanja, ker bi šlo vse to brez prelivanja krvi. Kako se bo pa vse to končalo, je popolnoma nejasno, gotovo je le to, da mora priti te jeseni do neke odločitve. Da gre avstrijski vladi trdo, kaže tudi dejstvo, da je priredil podpredsednik avstrijske vlade zborovanje Koroških Slovencev, kjer jih je skušal pridobiti za sebe. Tako pridobivanje poznamo in ga smatramo le kot skrajno ponesrečeno šalo. Ce ni znala avstrijska vlada doslej dali Korošcem ničesai1, če jih je pri zadnjem ljudskem šteju tako terorizirala, da so se morali pritožili celo na Društvo narodov, potem je razumljivo, da ne more predstavljati obljuba šefa Heim-wehra za koroške Slovence prav nikake garancije. srednješolca In tako se bori dan za dnem, teden za tednom, leto za letom, dokler ne konča ves izstradan in izmozgan gimnazijec. Vendar pa bi se dalo to gorje, če že ne odpraviti, pa vsaj močno izboljšati. Poglejmo najprej šolnine. Ze same po sebi so velika krivica, kajti vsaj študij bi se moral omogočiti dijakom brezplačno. Potem pa tudi razdelitev. Ne bom tukaj navajal razpredelnice, povem naj samo, da višina plačane šolnine kakega industrijalca nikakor ne ustreza njegovim dohodkom, v primeri z uradnikom, ki plača mogoče samo enkrat manj (ali pa še to ne) šolnine, prejemkov pa ima najmanj petkrat manj. Kakšno breme so šolnine za starše revnih dijakov, si lahko mislimo, če si predočimo, da bi si s tem denarjem lahko nabavili velik del učnih knjig. Drugo poglavje so pa knjige same, ki so naravnost oderuško drage. To izhaja iz tega, ker si založnik ne upa natisniti velike naklade. Saj si ni nikoli v svesti, da bo knjiga, ki jo je založil, trajala več kot eno šolsko leto. Večno iz-preminjanje knjig, iz katere sem se včeraj učil, je danes za nič, ergo, kar sem se naučil iz nje.. Poleg tega se pa dobijo profesorji, ki so pravi rablji dijakom, kar se tiče knjig. Imaš drugo izdajo, ki se razlikuje od tretje samo po tem, da so poglavja nekoliko drugače razvrščena, profesor pa zahteva v svoji kapricijoznosti tretjo izdajo in ne pomaga ničesar, moraš jo kupiti — ali pa boš padel v dotifinem predmetu koncem leta. Zato apeliramo na vse pristojne činitelje, naj se spomnijo, da so tudi sami bili nekoč dijaki in naj se zavedajo, da je le zdrava mladina narodna bodočnost. V interesu države same je torej, da podpre dijaštvo in mu kolikor mogoče olajša študij. Porav sedaj mislite o bodočnosti Srbije? ŠAH POROČILA IZ ŠAHOVSKEGA SVETA Ker se mnogo srednješolcev zanima za kraljevsko igro, bo naš list stalno prinašal šahovsko rubriko, ki bo priobčevala poleg raznih novic in poročil s šahovskega sveta, tudi razne probleme, otvoritve, zanimive končnice ter temu pripadajoče partije. Mnogi dijaki, ki imajo veselje do šaha, ki je gotovo mnogo koristnejši od kart in drugih takih družabnih iger, pridejo do nepremostljive ovire, namreč, da si ne morejo nabaviti odgovarjajoče strokovne šahovske literature. Zato bo naša rubrika prinašala vsakokrat tudi nekaj šahovske teorije, ki bo posebno dobrodošla onim, ki nimajo dovolj sredstev, da bi si mogli kupiti primernih knjig za svoj študij. V Zopotu (Gdansk) se je pred kratkim odigral match (meč) med Nemčijo in Švedsko, ki je na Varšavski olimpijadi zasedla II. mesto in dobila naslov evropskega šahovskega prvaka. Nemčijo so na tem matchu zastopali: Bogoljubov, Kellstab, Richter, Carls, Švedsko pa: Danielson, Stahlberg, Stolz in Larson. Kljub temu, da je v švedskem moštvu igral Larson, mesto mnogo boljšega Lundina, so zmagali Švedi nad Nemci 7. razliko 17:15. V nemškem moštvu je posebno slabo igral Bogoljubov, kar ie vzbudilo precejšnjo senzacijo. * V matchu za svetovno prvenstvo bo Aljehin pokazal, če je vreden nositi šahovsko krono. Vsekakor je dr. Euwe jako nevaren nasprotnik, ki se je za boj sistematično pripravljal, dočim se je Aljehin precej izčrpal na turnejah po inozemstvu. Tako je na simultanki v lligi doživel hud poraz, pa tudi na olimpijadi v Varšavi ni igral najboljše. Dr. Euwe je študiral pri prof. Buker-ju, ki je mednarodno priznan teoretik otvoritve ter igral na Dunaju s Flohrom. Seveda se bo Aljehin pri matchu bolj potrudil in nas lahko, kakor se je to večkrat pripetilo, tudi topot presenetil z novimi uspehi. Match je že pričel in je dr. Euwe dobil že eno partijo, tri pa izgubil. V Zemunu, kjer se je igral Levinov spominski turnir, je zmagal s 10 in pol točke beograjski mojster Tomovič. Tik za petami mu je sledil lot, ki je imel v predzadnjem kolu še isto število točk z Tomovičem. V zadnjem kolu pa je izgubil s Petrovičem ter tako prišel na drugo mesto. Tretje mesto je zasedel R. Savič. V okviru otvoritve nove sezone je priredil »Šentpeterski šah. klub« v Ljubljani simultanko, katero je igral Jože Šorli, eden najmočnejših ljubljanskih šahistov. Dobil je 16 partij, 8 izgubil in 2 remiziral. Dobili so Wagman, Majcen, Jerančič, Kapus in drugi, remizirala sta pa Jeretin in Jurčič. Prireditev je v vseh ozirih najlepše uspela. VESTI OMLADIIE Lfublj ana Ljubljanska sekcija Omladine NO, izipolnjujoč vestno svojo nalogo, prireja redno štirinajstdnevne sestanke z nacijonalnimi ali poučnimi predavanji v svojem lokalu, ki se nahaja v areni Narodnega doma. Brat mestni starešina poroča o važnih zadevah, ki zanimajo naše Omladince. Kdor želi z nami sodelovati ter se poglobiti v naše nacionalne probleme, tega vabimo, da stopi v naš krog. Naše društvo ni politično. Naš smoter je, da vzgojimo državljane, ki bodo poznali svojo domovino in njeno preteklost, ki bodo služili njenim najvišjim interesom in tako ustvarjali njeno bodočnost, ki mora biti boljša in lepša. Prihodnji sestanek se bo vršil v soboto dne 19. t. m. ob pol 8. uri v društvenem lokalu. Lokal, v katerem so vedno na razpolago razni časopisi, je odprt dnevno od 8. do 20. ure. Vpis novih članov se vrši med uradnimi urami. Zmoii! sc je Sladko ginjen gospod Smola zapušča bar. Tako težavna je pot, tako težke so noge. »Preskrbite mi voz,« reče gospodu v uniformi, ki stoji pred vrati. »Oprostite,« se ogorčeno oglasi gospod. »Jaz sem kapetan!« »Potem pa pripeljite ladjo!« IZ UREDNIŠTVA Tovariši 1 Z današnjim dnem smo pričeli izdajati svoje novo glasilo, ki si bo prav gotovo osvojilo srca vse naše jugoslovensko misleče mladine. Da je bila potreba po tem listu, posebno še v sedanjih časih, velika, je razumljivo. Dočim se razvija realno življenje, v katerega vsled svoje mladosti še ne moremo posegati, mimo nas, pa ostajamo deloma neobveščeni, a deloma celo popolnoma pasivni napram vsem perečim vprašanjem sedanjosti, šola nam ne more nuditi vsega. Že njen sistem je tak, da nas uvaja le preveč v nesamostojno delo. Mi pa potrebujemo torišča, kjer bi pokazali in povedali, kaj znamo in kaj hočemo in tudi, česa zmoremo. Zato smo se vspodbujeni od mnogih strani odločili, da pričnemo izdajati naš list, ki bodi glasnik naše volje, da vzgojimo Jugoslaviji res jugoslovensko mislečo, borbeno in pošteno generacijo. Oklenimo se svojega lista z vsem mladeniškim ognjem, položimo vanj svoje čuvstvovanje in iščimo novih poti, ki so potrebne, če hoče zaživeti jugoslovenski narod res v lepši in svobodnejši bodočnosti. Uredništvo. Našim čitaieljem! Če ni prva številka »Naše volje« taka, kot smo si jo želeli, je vzrok v zunanjih činiteljih. Gotovo je, da bo druga še mnogo zanimivejša, prinesla bo nove rubrike (šport, filatelija, politični abecednik itd.), v njej bo našla mesto tudi posvetovalnica, v kateri bomo dajali tovarišem nasvete na njihova vprašanja. Dopisujte v naš list! Prispevajte po svojih močeh, da boste tudi vi imeli prijetno zavest, da je uspeh našega lista vaše deio. Pošiljajte nam svoje literarne prispevke, pošiljajte članke, ki zadevajo življenje našega dijaka, naše mladine na vasi, zapisujte svoje plodne misli in nam pošiljajte v objavo. »Naša volja« mora postati glasilo vse naše mladine in zato mora tudi mladina prispevati svoj delež. V prihodnji številki bomo razpisali nagradno anketo. Uredništvo. To vprašanje ju je za trenotek iznenadilo in zmedlo. Vedela sta, da je optimizem obeležje mladosti, toda nista pričakovala, da je mladi Kraljevič uveden v vprašanje jugoslovenskega jedinstva in ideologije mladega pokolenja. De-movič je predlagal spajanje Črne gore s Srbijo. Pavlovič je ta njegov predlog dopolnil s pridru-ženjem Bosne in Hercegovine, kot, da bi bilo to odvisno od njunih političnih Škarij. Kraljevič pa je to pripovedovanje pazljivo poslušal, ali bil je vidno nezadovoljen. Trenotno se je obrnil, stopil k zidu, ki je na njem visela velika karta 'Balkanskega polotoka in pričel risati s kaži-prstom po karti. — Tako, je rekel, to je vaša država, vaš projekt. In ko se je obrnil k sobesednikoma: »Kje vam je pa stara Srbija, kje Makedonija, zibelka naše stare slave in veličine?« Oba gosta sta se zmedeno spogledala in pohitela s svojimi odgovori. — Seveda... Prav imate... Razume »e. Tudi to pripada tej zajednici. Kraljevič, vznesen od svoje ideologije in prepričanja nadaljuje a še večjim ognjem. — Kaj pa mislite za Dalmacijo in Boko? Nova zadrega in oba soglasno odgovarjata. — — Pa, veste, Visočanstvo, tudi to, seveda... Primorje... pljuča; to bi moralo biti najpoprej. Študent paževskega korpusa riše s prstom po karti vse širši krog in v svojem navdušenju vpraša z višjim glasom: — Kaj je? Ali ne marata Hrvatske v to družbo? Odklanjata Vojvodino, kaj? Ali jih prepuščata na milost in nemilost črnorumenemu orlu, da jih uniči? In plamteče in navdušeno z ognjem globokega prepričanja: — Če ni zgodovina nesmiselno pripovedovanje dogodkov; če v zgodovinskih dogodkih v naravi vladajo zakoni in če je v njih kaj reda in logike, potem se bo tudi z nami zgodilo tisto, kar je bilo s Francijo in Nemčijo, s Turčijo in Italijo... — Srbohrvatija! vzklika Demovič. — Hrvatosrbija! dodaja Pavlovič. A Kraljevič, ki dobiva vedno več poleta v svojem tolmačenju uvideva, da ima res prav, razmakne z obema rokama in uporno dopoveduje. — Niti eno niti drugo, temveč ime, ki obstoja še od Napoleonovih časov in še od mnogo poprej; to je ime, ki ga spominjajo Dositej in Vuk, pa Tomazeo in Strossamyer in Gaj in Zmaj in vsi do Skerliča; in ki živi v dušah vseh nas mlajših, novega pokolenja celokupne srbohrvatske pa tudi slovenske mladine. Poglejte malo globlje v zgodovino in poglobite se v smisel njenih zakonov, pa ko se boste vrnili domov, se pripravljajte, da postanete nekaj več kot so samo Srbi in samo Hrvati, namreč da boste prav vsi Jugo-sloveni. To ni bila lekcija, naučena iz zgodovine književnosti, ker se o tem v Paževskem korpusu ni niti predavalo; te misli niso bile vzete iz nikake razprave ali članka. Iz tega princa je govorila zares jugoslovenska duša; govorilo je že izdelano prepričanje — taisto prepričanje, ki je v celokupni srbo-lirvatski omladini vzbudilo občutek ponosa, časti in brezmejnega ogorčenja v trenotku, ko so pohlepni avstro-ogrski osvajalci proglasili aneksijo Bosne in Hercegovine. Politični dogodki so se razvijali nenavadno hitro. Kmalu je prišlo prestolonasledstvo; potem balkanska osvobodilna vojna, nezaželjeni srbsko-bolgarski spor, velika evropska in svetovna vojna, odločilne borbe, zmage, katastrofa, zapuščanje domovine, Krf in Vido, ustvarjanje solunske fronte, prevzemanje vrhovne komande in vodstva operacij, obupni napori, preboj fronte, preganjanje sovražnikov, osvobojenje in uedi-njenje, prvi december 1. 1918. in kot krona vsega — Jugoslavija... Ni bilo potreba več kot 10 let, da so se predvidevanja 201etnega študenta Paževskega korpusa uresničila in da je bil tudi tvorec Jugoslavije prav tisti študent Paževskega korpusa, Kraljevič Aleksander, ki je dne 1. decembra 1908. leta predvideval že 1. december 1918. M. Pavlovič. Iehaja dvakrat mesečno. Letna naročnina znaša Din 12-—, polletna Din 6'—. Uredništvo in uprava v Ljubljani, Selenburgova ul. 3/1. Tel. 21-09. (Jreja odbor. Odgovarja in izdaja za Narodno, obrambno tiskovuo zadrugo, r. z. z o. z., Miroslav Matelič. Tiska tiskarna Merkur d. d. v Ljubljani (predstavnik Otmar Mihalek). .Vsi v Ljubljani.