OGLASI
«J m MKlpiliJ
iiiWW.™™<-n«p™nHfinli» nelflialJom
mmi
Naj-dom

tlMbn	n MS» 'TUlTlftl S» Iti
PRODAMO Zemljišče
-	Mengeš, JZ obrobje, v območju ME-23, zazidljiva zemljišča, komunalno opremljena do 30. 6. 2011.
Osnovni podatki:
-	23 gradbenih parcel za individualno gradnjo: od 558 m2 do 1.828 m2
-	16 parcel za stanovanjske dvojčke: od 330 m2 do 402 m2
-	prodajna cena zemljišč: 170,00 €/m2
-	celotni komunalni prispevek (soinvestiranje + občina : cca 72,00 €/m2 zemljišča
Več informacij na naši spletni strani www.karo.si - lastne gradnje,
-	Domžale - Škrjančevo, 638
m2, ravna, komunalno opremljena parcela, odlična lokacija, novo naselje družinskih hiš. Cena: 250,00 €/m2
-	Moravče, zazidljivo, 929 m2, voda in elektrika ob parceli, možnost parcelacije na dve parceli, lepa lokacija z odprtim pogledom. Cena: 130,00 €/m2
-	Smlednik - Hraše, 890 m2,
zemljišče namenjeno gradnji enodružinskih hiš in dvojčkov. Parcela je ravna, sončna, dovoz urejen. Cena: 170,00 €/m2
Stanovanje .
-	Kamnik - Sutna, 3,5 sobno v 1. nad., neto tlorisna površina: 80 m2, stavba I. 1800, obnovljeno 2003.
Ogrevan e na lastno plinsko trošilo, očeni števci, vsi priključki, možnost parkiranja. Cena: 135.000,00 €
Poslovni prostor
-	Domžale - center, frizerski salon, 32 m2, v pritličju poslovno stanovanjske stavbe I. 1982, z dolgoletno tradicijo in vpeljanim poslom. Prodaja se s celotno opremo. Cena: 75.000,00 €
Počitniški apartma
-	Malinska - KRK, apartma v pritličju stavbe I. 2005 v izmeri 56 m2. Izolirana hiša, TV, klima, kamin, balkon, parkirno mesto. Nahaja se 300 m od morja, 150 m pred Domžalskim domom. Cena: 120.000,00 €
M 4TigoAvto
Prod. BURNIK, IVIengeš, Prešernova c. 3 Tel.: 01/729-68-70
E-pošta: menges.2485@trgoavto.si
DEL. ČAS: od 8. do 18. ure, SOBOTA: od 8. do 12. ure
NOVO: OLJA IN DODATKI LlOUI MOLY STREŠNI KOVČKI -20 % NOSILCI SMUČI DO-20% AKUMULATORJI BANNER OD 60,00 EUR POLNILEC AKU. TELVVIN 30,00 EUR VŽIGALNI KABLI 7,00 EUR ČISTILO VETR. STEKLA -25 3L 3,29 EUR LOPATA ZA SNEG 18,04 EUR VEDNO NA ZALOGI REZERVNI DELI ZA OSEBNA IN TOVORNA VOZILA. MOŽEN NAKUP NA VEČ OBROKOV BREZ OBRESTI. NOVO NOVO-SERVIS KOLES: menjava zračnic, verige, nastavitev zavor in prestav, centriranje platišča...
Boris VODE s.p.
Itstcnovib 32, 1254 Mtiijit-i
I!-mali; iiliiitilftfisiiol.nct ii-^^V-.iiliJSTil.sl

ALUinPVC
STAVBNO POHIŠTVO
^ 21,02.2011 in	1
CD	ob 1 ?.00 url


i.
ocvrt pišcanecr
* kalamari ocvrt^h^^^-žanj pizze iz krusnepecT^ ajdova ka$a z jurcki pečenke z zeljem krvavice z žganci -ajdov kruh
1/209107
TRŽENJE OGLASOV:
Občina Mengeš Slovenska cesta 30 1234 Mengeš
Tel.: 01 724 71 06
UVODIMIK

Spoštovani občani, dragi bralci!
Tokrat pišem svoj zadnji uvodnik kot odgovorni urednik glasila Mengšan. Natanko dve leti sta minili, odkar sem napisal svojega prvega. Morda to ni dolga doba, pa vendarle. Ko sem ga na letošnji Prešernov dan še enkrat prebral, sem se spravil pisati te vrstice dokaj mešanih občutkov, čeprav sem odstopil na svojo željo. Hm, resnično sem se zagnal v uredniko-vanje ter želel dokazati, da sem kljub »nedokončani izobrazbi in pomanjkanju izkušenj« sposoben peljati svojo zgodbo. Jasno mi Je bilo, da bom ne glede na svoj trud deležen kritik oz. bolje rečeno - različnih pritiskov, kar pa se Je dejansko tudi dogajalo. Imel sem »čast« spoznati soobčane, ki se spoznajo na čisto vse stvari, si želijo nenehne pozornosti in promocije, svoje videnje sveta okoli sebe pa sprejemajo za »sveto«. No, na mojo srečo sem spoznal tudi posameznike, ki Jim ni za lastno promocijo, sprejemajo različnost mnenj ter želijo naši občini in njenim prebivalcem resnično dobro. Zahvaljujem se tako prvim, ki so utrjevali mojo lastno osebnost, kot tudi drugim, ki so s predlogi in kritikami poskrbeli za še bolj zanimiv časopis. Na tem mestu želim novemu uredniku ali urednici veliko mero potrpežljivosti, odločnosti in sreče. Na začetku urednikovanja Je bila moja želja izoblikovati močan tim sodelavcev v uredništvu, kar mi Je tudi uspelo. S svojimi prispevki so poskrbeli, da Je časopis pridobil na zanimivosti.
pestrosti in kvaliteti. Zato bom rekel le: Nataša, Barbara, Mojca, Maša, Branko in Tina ... hvala vam. V čast mi Je bilo delati z vami. Čeprav ni bilo vse vedno idealno, smo konstruktivno in dobro sodelovali. Prav tako pa smo dobro sodelovali s studiem IR Image iz Kamnika oz. oblikovalcem Tomažem Plečkom, s katerim mi Je bilo resnično v veselje sedeti pozno v noč pred računalnikom in delati še zadnje popravke pred tiskom. Hvala, Tomaž, za vse nasvete in ideje! Za korektno sodelovanje bi se zahvalil tudi Občini Mengeš, Uredniškemu in Občinskemu svetu ter seveda Ireni Podboršek, kije skrbela za »uradno« komunikacijo z občino ter redno izplačevanje avtorskih honorarjev. Nikakor pa ne smem pozabiti na Osnovno šolo Mengeš, Vrtec Mengeš, INCE, Knjižnico in pa seveda društva, ki so nas pridno obveščali o svojih dogodkih in aktivnostih. Hvala, ker ste svoje doživljaje delili tudi z uredništvom.
Pravijo, da velja za konec prihraniti najpomembnejše. Zato se na tem mestu zahvaljujem vsem občankam in občanom ter drugim bralcem, ki ste v zadnjih dveh letih prebirali Mengšana. Upam, da ste ga z veseljem brali in ga boste tudi v prihodnje.
Lep pozdrav!
Urban Ropotar
VSEBINA
Občinska uprava
Dogodki meseca..................6
intervju
Društva,
10
Obrazi.
12
10
Zdravje
20
Poiitika,
21
,24
Razvedriio
,25
Pisma braicev.
,20
Obvestiia
,27
Zahvaie,
30
SPOROČILO DOPISOVALCEM
Nenaročeni prispevki morajo biti opremljeni s polnim imenom, priimkom in naslovom odgovorne fizične osebe (tudi v primeru institucij, organizacij, strank, društev ipd.) ter po možnosti s telefonsko številko, na kateri je mogoče preveriti avtentičnost avtorja. Uredništvo si v skladu s svojo uredniško politiko in prostorskimi zmožnostmi pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja nenaročenih prispevkov. Nenaročeni prispevki bralcev in pravnih oseb ter PR-prispevki se ne honorirajo. Prispevke je potrebno oddati v elektronskih formatih kot doc- ali txt- dokumente, brez vnesenih fotografij, teksti ali deli tekstov pa ne smejo biti v okvirčkih (textboxih). Prispevkov, natisnjenih na papir, ne sprejemamo, razen v izjemnih primerih, ki so že vnaprej dogovorjeni z urednikom. Digitalne fotografije pošiljajte kot samostojne datoteke in jih ne vključujte v vvordove dokumente; znotraj besedila naj bo le označeno, kaj posamezna priložena fotografija predstavlja ter ime njenega avtorja. Fotografije naj bodo zapisane v jpg-, tiff- ali pdf- formatu, izvorne resolucije vsaj 300 dpi. Ostalo slikovno grafično gradivo naj bo posredovano na mediju, ki ga je mogoče skenirati na ploskovnih skenerjih. Nepodpisanih prispevkov in prispevkov, oddanih po roku za oddajo, v tekoči številki ne bomo objavili, razen v izjemnih primerih, ki so že vnaprej dogovorjeni z urednikom.
MENGSAN - JAVNO GLASILO OBČINE MENGEŠ
Odgovorni urednik: v.d. Urban Ropotar, e-pošta: urednistvo.mengsan@gmail.com, mengsan@menges.si
Uredniški svet: Franc Malus, Peter Gubane, Bogo Ropotar, Jože Vahtar, Mirjan Trampuž, Vesna Marija Sešek, Anton Zorman
Uredniški odbor: Nataša Vrhovnik Jerič, Barbara Ahačič Osterman, Maša Skok, Mojca Volkar Trobevšek
Naslovnica: Snežna oaza pod Gobavico, Foto: Jože Trplan
Lektorski popravki: Artline d.o.o., Šubljeva 28, Mengeš, tel.: 01/729-11-90, artline.design@siol.net, www.artline.si
Pripravaza tisk: Artline d.o.o., Šubljeva 28, Mengeš, te!.: 01/729-11-90, faks: 01/723-00-65, artline.design@siol.net, www.artline.si
Tisk: Schwarz, d.o.o., Koprska 106d, Ljubljana, tel.: 01/423-88-00, faks: 01/422-88-95, e-pošta: info@schwarz.si
Distribucija: Pošta Slovenije d.o.o., Primož Kržan, tel: 01/723-72-96
Trženje In zahvale: Občina Mengeš, tel. 01/724-71-06, e-pošta: irena.podborsek@menges.si
Izdaja: Občina Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš 3000 izvodov
Rok za oddajo prispevkov za naslednjo številko je četrtek, 3.3.2011, do 12. ure. Naslednja številka Mengšana izide 11.3.2011.
OBCIIMSKA UPRAVA
UVODNIK
Spoštovane občanke, spoštovani občani!
Tokratni uvodnil< namenjam več pomembnim dogodi<om. Nei<ateri so že za nami, nei<ateri pa se bodo zvrstiii v mesecu februarju in ceiem ietošnjem ietu. Če se ozremo na Januarsi<e dni, ne moremo mimo prireditve ob 20-ietnici Karitas Mengeš, l<ot tudi ne predstavitve Občine Mengeš in Turističnega društva na ietošnjem sejmu Aipe Adria v LJubiJani. V števiil<i so zapisani utrinl<i s teh dveh prireditev Športnil<i, predvsem sl<al<aici, pa so nas l<onec januarja razveseijevaii na spominsl<em memohaiu. Torej Je bii v tem pogiedu mesec Januar piodovit. Februar se začenja s svečnico, praznil<om iuči, l<onec božičnega obdobja Je to. Prazni l<uiture Je prazni, s l<aterim se iahl<o pohvaiivceiotnem svetu samo Siovenija. Upam, da Je duh l<uiture tisti dei naše sedanjosti, l<i l<ijub neznansl<im pritisl<om l<omodnosti, l<omerciaie in piehl<osti vdira in ostaja v naših živijenjih. Obisl< l<uiturnih prireditev Je tudi pohvaia in priznanje l<uiturnil<om, l<i se trudijo ohranjati ijubiteijsl<a izročiia. 19. februarja naša godba praznuje s prireditvijo Pod mengešl<o mareio, zato si pravočasno prisl<rbimo vstopnice. Moram pa opozoriti še na dve pomembni dejstvi: ieto 2011 Je z odiočbo Sveta EU razgiašeno za Evropsl<o ieto prostovoijnih dejavnostih: Med prostovoijce - za boijši svet. Upamo, da bomo v prihodnjih števiil<ah l<aj več iahl<o napisan o dejavnosti našega siovensl<ega odbora in tudi naših društev. Morda Ja ne bodo še tega obdavčiii - vsaj tal<o so se naša vria viada in pariamentarci v nel<em deiu že odiočiii! Odiočiii so se tudi, da ceio svetni občinsl<ega sveta ne more biti predsednil< društva (razen gasiisl<ega), čian 10 aii UO - iahl<o Je samo čian. Torej iz tega siedi: če hočeš prostovoijno deiati in voditi deio v društvih -potem ne l<andidiraj za predstavnil<a l<raja, občine. Mar viada res že v vseh ijudeh vidi »pol<varJenost« aii Je to ogiedaio nastaviia samo sebi? Mar ni prostovoijstvo in tal<o deio že reševaio živijenja, soiidarnost, medsebojnih odnosov, napredl<a ...?
Še en poziv Je za ietošnje ieto 2011: smo v mednarodnem ietu gozdov - Gozdovi za ijudi. Gozd Je naša prihodnost, brez gozda ne bomo preživeii, l<ot ne bomo preživeii brez vode. Ogiejte si spietno stran www.ietogozdov.si in se prepričajte o danostih in ul<repih za varovanje te naše spiošne dobrine.
Jože Vahtar
PRORAČUN OBČINE MENGEŠ V PRVI OBRAVNAVI POTRJEN
Na 4. seji občinskega sveta, 3. februarja 2011, je Občinski svet Občine Mengeš obravnaval Proračun za leto 2011. Svetniki so v razpravi opozorili na nekatere postavke, ki bi jih bilo potrebno upoštevati v drugi obravnavi. Jasno je bilo, da je osnutek proračuna za leto 2011 pripravljen na podlagi zakonskih podlag. Vedno so želje in potrebe večje, kot pa so možnosti, da jih uresničimo. Vsak dober gospodar ve, da mora skrbno načrtovati svoje poslovanje in iskati najoptimalnejše pogoje za uresničitev zastavljenih ciljev.
Zavedam se, daje nujno zagotoviti varstvo predšolskili otrok, zato me veseli, da bomo v letošnjem letu realizirali izgradnjo prizidka pri vrtcu Gobica, v katerega bomo lahko sprejeli predšolske otroke, ki potrebujejo varstvo. Skupaj z občinsko upravo, ostalimi občinami z našega področja in zunanjimi institucijami pripravljamo projekte s področja vodooskrbe in izgradnje kanalizacije, skupaj z obnovo Centralne čistilne naprave Kamnik-Domžale. Tudi aktivnosti na področju izgradnje večnamenske športne dvorane potekajo po zastavljenem programu. Pri pripravi proračuna za drugo obravnavo bomo poskušali upoštevati čim več pripomb, ki so bile podane s strani svetnikov v prvi obravnavi. Zavedamo se, da je proračun akt, ki je zelo pomemben za nemoteno delovanje občine, ki je ob vsaki obravnavi in sprejemu deležen različnih mnenj in razprav. Zato bomo skušali ta akt pripraviti v soglasju z vsemi strankami. Postavlja se vprašanje, kako nameniti več sredstev na posameznih segmentih, obenem pa si premalokrat postavimo vprašanje, kje lahko ta sredstva zmanjšujemo. Tudi to bo naloga pri pripravi proračuna za drugo obravnavo.
Franc Jerič, župan
Uradne ure Občine Mengeš:
PONEDELJEK od 8.00 - 12.00 in od 13.00 - 15.00 SREDA od 8.00 - 12.00 in od 13.00 - 17.00 PETEK od 8.00- 13.00.
Županove ure za občanke in občane so vsako sredo od 14.00 do 16.00. Termin si rezervirajte v tajništvu pri Marti Kuret na telefonu 01 723 70 81.
OBCIIMSKA UPRAVA
OTROŠKI DODATEK NAJ Dl PO NOVEM PREJEMALI LE STARŠI MLADOLETNIH OTROK
Sistem socialnih transferjevv Sloveniji deluje razmeroma dobro. Kljub temu pa je gospodarska in finančna kriza pokazala tudi določene pomanjkljivosti obstoječega sistema socialnih transferjev. Izjemno kompleksen sistem je zaradi priklapljanja novih pravic postal neučinkovit in nepregleden tako s strani uporabnikov kot s strani države.
Vlada RS si je za mandat 2008-2012 na področju socialne varnosti zadala cilj zagotoviti učinkovitejšo politiko socialnih transferjev. Ta cilj bo vlada RS dosegla z ukrepi, kot so: nova določitev minimalne ravni socialne varnosti in določitev njene višine na ravni, ki bo zagotovila dostojno življenje, zagotovitev enotne vstopne točke v sistemu socialnih pomoči in vzpostavitev enotne evidence vseh pomoči, ki jih prejema posameznik. Preglednejši in enostavnejši sistem socialnih transferjev bo omogočil, da bodo pomoč dobili tisti, ki jo resnično potrebujejo, preprečil pa bo izkoriščanje in zlorabe sistema. Rešitve, ki pomenijo realizacijo navedenih ukrepov, je sprejeti Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS), kije začel veljati 15. avgusta 2010. Zakon je temeljito pretresel veljavni sistem družinskih prejemkov in subvencij. Namen zakona o uveljavljanju pravic iz javnih sredstevje pod enotnimi pogoji in na osnovi enotno določenih pravil urediti področje socialnih transferjev tako, da bodo ti v največji meri na voljo tistim, ki jih dejansko potrebujejo. Z Zakonom o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev se uvaja »enotna vstopna točka« v sistemu socialnih pravic, ki so vezane na ugotavljanje materialnega položaja vlagatelja in drugih oseb, ki se jih poleg njega upošteva kot člane neke skupnosti. Materialni položaj družine je na eni strani pogoj za upravičenost do socialnih transferjev, na drugi strani pa podlaga za odmero višine posameznega transferja. Na centru za socialno delo bodo posamezniki oddali le eno vlogo za pridobitev katerekoli v zakonu urejenih pravic do denarnih prejemkov, subvencij in znižanih plačil: 1. 2.
3.
4.
5.
6.
7.
8.
9.
10. 11. 12.
štipendije, s čimer bi se razširil krog njihovih upravičencev ter bi se povečale njihove vsote.
Ukinitev vseh državnih štipendij za dijake do 18. leta. Posledično naj bi bili večji otroški dodatki, zlasti v socialno najbolj ogroženih družinah. Povečanje subvencij za prevoz dijakov in študentov. Uvedba subvencije za malico za osnovnošolce. Sprememba v načinu ocenjevanja premoženja, na podlagi katerega je družini podeljen katerikoli družinski prejemek. Do sedaj je bilo edino merilo seštevek družinskih dohodkov, odslej pa naj bi se upoštevale tudi nepremičnine, avtomobili, stanje na tekočih in varčevalnih računih ter vse ostalo premoženje.
Zakon o uveljavljanju pravic iz javnih sredstev (ZUPJS) Uradni list RS, št.62/2010 je začel veljati 15. avgusta 2010, uporabljati pa se začne 1. junija 2011, razen določb o državni štipendiji, znižanem plačilu vrtca, o subvenciji malice za učence in dijake, subvenciji kosila za učence ter o subvenciji prevozov za dijake in študente, ki se začnejo uporabljati 1. septembra 2011.
Teja Macura
Center za socialno delo Domžale
Franc Jerič, župan Občina Mengeš
otroškega dodatka, denarne socialne pomoči, varstvenega dodatka, državne štipendije, znižanega plačila vrtca, subvencije malice za učence in dijake, subvencije kosila za učence, subvencije prevozov za dijake in študente, oprostitve plačila socialnovarstvenih storitev, prispevka k plačilu družinskega pomočnika, subvencije najemnine, pravice do kritja razlike do polne vrednosti zdravstvenih storitev, 13. pravice do plačila prispevka za obvezno zdravstveno zavarovanje.
Zakon določa vrstni red uveljavljanja pravic, ki gaje vlagatelj dolžan upoštevati. Z določitvijo vrstnega reda se preprečuje neupravičeno kopičenje pravic. Center za socialno delo bo o vlogi prosilcev odločil z eno odločbo.
Najpomembnejše novosti v zakonu
Ukinitev otroških dodatkov po 18. letu starosti otrok. Na ta račun naj bi bilo več denarja za državne študentske
ZAKLJOČNA DELA PRIZIDKA K VRTCO GORICA
Dela na prizidku vrtca potekajo skladno s sprejetim planom. Trenutnoseizvajajošezadnjaelektromontažna, mizarska ter slikopleskarska dela. Prav tako se opravljajo meritve, ki so potrebne za tehnični pregled.
V drugem tednu februarja se bo pričela tudi montaža pohištva. Zunaj se opravljajo tista dela, ki jih vremenske razmere omogočajo. Pred tehničnim pregledom bo objekt zunaj in znotraj tudi očiščen. Konec januarja smo oddali na Upravno enoto vlogo za pridobitev uporabnega dovoljenja. Upravna enota je določila, da bo tehnični pregled objekta 16. februarja 2011. Kot smo napisali v prejšnji številki Mengšana, pričakujemo uporabno dovoljenje konec februarja 2011, tako da bi lahko predvidoma v prvih dneh marca sprejeli predšolske otroke v nove prostore VVZ Gobica Mengeš.
Franc Jerič, župan
DOGODKI n/IESECA
ZA VSE PRIJATELJE KULTURE
Tokratni predvečer kulturnega praznika ni bil zaznamovan z našim največjim pesnikom, temveč so se organizatorji in nastopajoči osredotočili na razsvetljenstvo, kar pa je bilo prijetno presenečenje za vse prisotne, ki jih v dvorani Kulturnega doma Mengeš tokrat ni bilo veliko.
Zbrane je najprej pozdravila Maruša Loboda, nato pa je mikrofon pripadel predsedniku Zveze kulturnih društev Jožetu Vahtarju, kije v svojem govoru med drugim povedal, da kultura ne sme živeti le v knjigah in medijih, temveč tudi v naših srcih. Sledila je razglasitev nagrajencev s področja družbene in kulturne dejavnosti. Priznanja sta podelila Jože Vahtar in Tadeja Šušteršič.
Srebrno priznanje je prejela Milica Tomšič, dolgoletna članica Likovnega društva Mengeš in njegova gonilna sila. Nagrajenka sodeluje na številnih razstavah, prav tako pa je tudi članica učiteljskega pevskega zbora. Enako žlahtno je bilo priznanje, ki ga je zasluženo dobila Nataša Vrhovnik Jerič. Njeno ime poznamo vsi, ki redno obiskujemo kulturne prireditve, saj prav tam njene organizacijske in voditeljske sposobnosti pridejo do izraza. Je članica Kulturnega društva Antona Lobode, že deseto leto pa tudi Izvršnega odbora Zveze kulturnih društev. Izvršni odbor kulturnih društev občine Mengeš je posebno listino podelil Štefki Mlakar, kije ustanovila folklorni krožek in tako z narodnim plesom seznanjala in navduševala mlade. Mladim folkloristom in njihovim mentorjem je obljubila, da jim bo pokazala še kakšen korak, ki ga ima na zalogi. Sledil je osrednji del proslave - recital o razsvetljenstvu. Na kratko so bili predstavljeni vsi slovenski razsvetljenci - baron Žiga Zois, Anton Tomaž Linhart, Marko Pohlin in Valentin Vodnik. Skozi življenje slednjega nas je popeljala Nataša Vrhovnik Jerič, slišali pa smo tudi nekaj njegovih znanih ugank. Dramska skupina Osnovne šole Mengeš
je pod mentorstvom Doroteje Sporn zaigrala odlomek iz Županove Micke, Klemen Stopar se je predstavil na harmoniki, Mengeški Zvon pa zapel znano Kettejevo pesem Na trgu. Natopili so še Klub harmonikarjev Stopar, Folklorna skupina Svoboda Mengeš, Mešani pevski zbor Svoboda, Nonet Vigred ter recitatorji Drago Plevel, Miha Jerič, Jan Sašek in Kaja Sadar.
Tudi tokrat lahko govorimo o pisanem in privlačnem programu, ki je zagotovo zadovoljil vse vrste okusov Tisti, ki pa so podaljšan vikend izkoristili za smučanje, kot se je v svojem govoru izrazil Jože Vahtar, se naslednje leto zagotovo lahko nadejajo enako pestre in na visokem nivoju organizirane proslave v čast prazniku kulture.
Tekst: Maša Skok
Foto: Franc Malus
OBČINA MENGEŠ UTRIPALA S SRCEM SLOVENIJE NA SEJMU ALPE-ADRIA
Na največjem turističnem sejmu v Sloveniji, Alpe-Adria: Turizem in prosti čas 2011, ki je potekal zadnji vikend v januarju, seje na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani predstavilo tudi območje Srce Slovenije. Pod skupno znamko je letos sodelovalo devet občin: Dol pri Ljubljani, Domžale, Ivančna Gorica, Kamnik, Litija, Lukovica, Mengeš, Šmartno pri Litiji in Trzin. V štirih sejemskih dneh se je na razstavnem prostoru Srca Slovenije zvrstilo preko 350 nastopajočih z območja.
članice TD in župan Franc Jerič
DOGODKI n/IESECA
»Orglice« - Kosci KD Mihaeiovsejem
FS Svoboda Mengeš med nastopom
Center za razvoj Litija je kot koordinator skupne predstavitve občin na sejmu v petek, 28. januarja, na razstavni prostor povabil župane in predstavnike vključenili občin in zanje pripravil prav poseben družabni dogodek. Za kulinarične dobrote so poskrbeli člani Turističnega društva Mengeš, s svojim nastopom pa je prisotne presenetil nekdanji dolgoletni župan Občine Ivančna Gorica in ljubiteljski igralec pri KD Josipa Jurčiča Muljava, Jernej Lampret v vlogi Krjavlja. Zbrane sta pozdravila tudi župan Občine Mengeš, Franc Jerič, in župan Občine Domžale, Toni Dragar, ki sta pohvalila prizadevanja za skupno predstavljanje in povezovanje občin. Za dobro razpoloženje je poskrbel ansambel Kosci in skupinatrobil Janeza Pera iz Mengša. Legenda slovenskega turističnega novinarstva. Drago Bule, je na dogodku kot posebni gost izrekel posebno pohvalo Srcu Slovenije in ga razglasil za najlepši in najbolj edinstven razstavni prostor na celotnem sejmu. Na razstavnem prostoru so si obiskovalci v petek lahko ogledali tudi prikaz izdelave harmonik podjetja Melodija, nastopili pa sta tudi učenki Osnovne šole Mengeš, ki sta skupaj z gostincem Juretom Repanškom z Mengeške koče predstavili mengeški jedi »bizgec« in mengeški »hvancat«. Za dobro razpoloženje je poskrbela folklorna skupina Svoboda, že v četrtek pa se je predstavil tudi Hotel in wellness center Harmonija. Za brezhibno koordinacijo ponudnikov iz Mengša je poskbel Jože Vahtar iz Občine Mengeš. Obiskovalci sejma so bili navdušeni nad pestrim dogajanjem, posebno opazna so bila velika slikarska stojala s podobami z območja. S predstavitvijo, ki je nekoliko odstopala od drugega sejemskega dogajanja, smo naredili vtis tako na obiskovalce kot tudi na druge sodelujoče. Vse dni sejma je potekala nagradna igra, v kateri so se obiskovalci potegovali za preko 200 nagrad za zdrava doživetja Srca Slovenije, ki so jih prispevali ponudniki z območja. Aleksandra Gradišek, direktorica Centra za razvoj Litija, je poudarila, da želimo tudi v prihodnje spodbujati povezovanje in sodelovanje med turističnimi ponudniki in ostalimi akterji iz območja. Posebno priznanje so nam izkazali organizatorji, ki so Srce Slovenije za prihodnje leto povabili k sodelovanju kot regijo partnerico sejma.
Tekst: Ana Savšek, Center za razvoj Litija
Foto: Franc Zabret
Nastop trobil Janeza Pera
Treba Je pogret« - Mit)a Požar
DOGODKI n/IESECA
DOBRODELNI KONCERT ŽUPNIJSKE KARITAS MENGEŠ
Dvajset let dobrodelnega dela v okviru Župnijske karitas v Mengšu zajema prostovoljno dejavnost, ki jo lahko preprosto opišemo kot skrb za ljudi v stiski. Ne gre za velike besede ali za velika sredstva, ki bi jih delili po nekem pravilu, marveč za to, da k nam upajo priti ljudje, ki so se iz najrazličnejših vzrokov znašli v težkem položaju, nam zaupajo svojo težavo, mi jim prisluhnemo, svetujemo in pomagamo, kolikor moremo in znamo. Če so na voljo tudi materialna sredstva, je v marsikaterem primeru pomoč mogoče laže ponuditi in zelo hitro vidimo tudi učinek pri reševanju določenega problema. Vsekakor pa so pomoči še drugačne, nematerialne: želimo vlivati upanje in dokazovati sebi in ljudem, ki k nam prihajajo, da je življenje več kot samo štetje let; leta je potrebno zapolniti z vsebino, ki naj bi imela začetek in jasen cilj in pot. Seveda to ni vedno enostavno in pogosto čutimo, da je naša pot težka, še teže jo je pokazati drugim.
Vsak od prostovoljcev živi svoje življenje, a si je izbral pot, da najde čas za druge. Pri nas vlada delavno vzdušje, vzeli pa smo si čas za praznovanje: organizirali smo dobrodelni koncert - z namenom, da bi z zbranimi sredstvi laže pomagali predvsem mladim družinam v stiski in da bi bila to priložnost, ko bomo predstavili program botrstva v okviru Župnijske karitas. Koncert je v toplem vzdušju lepo uspel; a tudi za tak način praznovanja je bilo treba opraviti veliko dela, ki je bilo, kot po navadi, naloženo peščici ljudi. Zato smo zelo hvaležni prav vsem, ki ste z dobro voljo s svojim delom pomagali pripraviti koncert: gospod župnik Janez Avsenik nam je ves čas trdno stal ob strani; prav tako nekdanji sodelavec župnijske karitas Jože Brojan. Lepo in prijazno sceno sta izdelala Peter Krušnik in Tone Benda; predvajanje diapozitivov sta pripravila Anže Hribar in Roman Lenarčič, Slavko Pišek st. je poskrbel za pravo osvetlitev. Vsi obiskovalci so prejeli zgoščenko Velikonočna skrivnost, kar je omogočil Franc Kompare. Nastopajoči so se odpovedali honorarjem.
Program je s toplim povezovanjem vodila naša prostovoljka Nataša Vrhovnik Jerič; v zaoderju je marsikaj postorila Maja Zorman, tudi sodelavka Župnijske karitas. Vse dogajanje -sv. mašo pred koncertom in koncert sta mojstrsko posnela Tone in IgorMueller, za mešalno mizo je bil Kari Steiner-vsi so člani Fotokino kluba Mavrica; od njih smo dobili tudi veliko platno za projekcijo diapozitivov. Za fotodokumentacijo sta poskrbela Polona in Miha Leskovec. Še enkrat vsem prisrčna hvala! In hvala mnogim neimenovanim! Seveda pa naš koncert ne bi potekel tako, kot je, če ne bi bilo sponzorjev. To so bili: ALPO grafik d.o.o. Mengeš, Benton - salon klavirjev Mengeš, Cvetličarna Marjeta - Marjetka Sršen s.p.. Cvetličarna Petra - Marjeta Šuštar s.p.. Gostinstvo Jože Per, KD Špas Teater Mengeš, MBB d.o.o.. Medic Andrej s.p., NLB d.d.. Poslovalnica Mengeš, Občina Mengeš, Primer d.o.o.. Pekarna Blatnik - trgovina TUŠ, poslovalnica Mengeš, RP Design -Slavko Pišek s.p., Roltek d.o.o. Želodnik, Simps'S Trzin in Slaščičarna Flere Mengeš. Vsem iskrena hvala! Posebna zahvala tudi zaposlenim v Teater baru Mengeš, v trgovini
HA-NI Mengeš, v Supermarketu TUŠ Mengeš in tamkajšnji cvetličarni Maja, ki so nam omogočili prodajo vstopnic. Praznovanja je konec, čakamo, da se kdo oglasi v naših prostorih zaradi botrstva; z zavestjo, da mnogi podpirate naše delo in nam pomagate, živimo naprej po geslu leta solidarnosti: »Nosite bremena drug drugemu« (Gal 6,2) in se zavedamo, da je življenje mnogo več, kot le utrip srca ...
Tekst: Sodelavci Župnijske karitas IVlengeš
Foto: IVI. Leskovec
Praznovanje v Kulturnem domu
KDOR VESELE PESMI POJE
Tako kot vsako leto je tudi letos Osnovna šola Mengeš pripravila prireditev z naslovom Kdor vesele pesmi poje. Na prireditvi, ki se je odvila 13. januarja v Kulturnem domu Mengeš, so učenci, pod vodstvom mentorjev, ponovno dokazali, da sta glasba in ples v Mengšu doma.
V pestrem programu so se predstavili šolski otroški in mladinski pevski zbor, učenci glasbenoritmične delavnice 1. razreda, plesne skupine OŠ Mengeš, otroška folklorna skupina OŠ Mengeš, učenci plesne šole Miki, plesalci društva AIA iz Mengša ter pevci solisti, plesalci in instrumen-talisti OŠ Mengeš. Mladi ustvarjalci so tudi tokrat navdušili zbrano občinstvo, ki je z bučnimi aplavzi nagradilo vsako njihovo predstavo.
u. R.
DOGODKI n/IESECA
ZAKUUČEK NOVOLETNE HOMANITARNE AKCIJE
Akcija Dobra zvezda, ki je lani podprla otroške oddelke vseh slovenskih splošnih bolnišnic, je letos usmerjena na starejše občane. Donacija Domu počitka Mengeš je tako ena od dvanajstih, ki se bodo v sklopu novoletne humanitarne akcije NLB Skupine zvrstile od novembra do februarja 2011 ter pripomogle k izboljšanju kakovosti bivanja v domovih starejših oseb po celi Sloveniji.
Direktorica NLB podružnice Domžale, mag. IVlelita Gregorc, je ob svečani predaji čeka 20. januarja poudarila, da NLB že tradicionalno namenja posebno pozornost humanitarnim aktivnostim, saj vsako leto s finančnimi sredstvi podpre več sto tovrstnih organizacij, med njimi tudi Rdeči križ Slovenije in Karitas Slovenije. Direktorica Doma počitka Mengeš, Irena Gričar, seje zahvalila, in povedala, daje humanitarna akcija vredna vse pohvale in da so v domu zadovoljni in prijetno presenečeni, da so bili izbrani v skupino domov, ki so prejeli donacijo. S prejetimi sredstvi bodo nadgradili storitve stanovalcem, hkrati pa je izrazila zadovoljstvo, da so stanovalce njihovega doma v sklopu akcije obiskali Rdeči noski, ki so tokrat prvič nastopili za starejšo publiko. »Skrb in ljubezen sežeta dlje od zvezd« je sporočilo letošnje akcije Dobra zvezda, v kateri so NLB in članice NLB Skupine skupaj darovale 52.000 evrov. Predaje donacij potekajo po vsej Sloveniji, od novembra do februarja 2011, spremljajo pa jih obiski Rdečih noskov - društva za pomoč trpečim in bolnim.	„ . r,, --
Andreja Blazic
Jure poskušata zadevo rešiti po svojih močeh in voditi program do konca, ko se zapleta pri gostih, ki bi tisti dan morali nastopiti, ko ni glasbe in zbor naredijo kar iz sodelavcev, ko se spopadejo z prevajanjem stavkov negovalke prostorov. Vendar jim kljub zapletom in na naše veliko zadovoljstvo in smeh uspe izpeljati še glasbene čestitke, prebrati radijski roman, skuhati zanimivo jed, spoznati zanimive poklice in odigrati več kot odlično radijsko igro. Tako smo ob smehu, za katerega pravijo, da je pol zdravja, spoznali Francija (odgovornega urednika) Jureta, Alena, Matejo, Uršo, Lidijo, Toneta in Marjana Buniča, ki si je vso zadevo zamislil in 'skup spisal', da smo mi v ponedeljek, mnogi drugi pa ob drugih dneh in urah, odšli domov veliko bolj zdravi, če ne že zdravi, pa vsaj nasmejani. Mnogi menijo, daje program radia Ognjišče nekaj resnega, nekaj samo verskega. In vendar ni tako, če ne verjamete, prisluhnite valovom radia Ognjišče in se prepričajte, tudi vi se boste lahko nasmejali do solz, le pravim oddajam morate prisluhniti.
RADIO OGNJIŠČE V MENGŠO
čeprav poznamo glasove sodelavcev radia Ognjišče, je prav, če jih kdaj tudi vidimo v živo in tako smo jih pobliže spoznali v ponedeljek, 17. januarja, ko so v župnijski dvorani svetega Mihaela zaigrali komedijo Radio Plamen.
Komedija, kije luč zagledala na sedmih radijskih Komedija, ki je luč zagledala na sedmih radijskih počitnicah v Bolgariji za popestritev že tako pestrega urnika počitnikovanja, še vedno zažge, bi dejali mlajši, starejši pa, kako prijetno smo se imeli in kako smo se nasmejali. In kako se komedija Radio Plamen začne? Ja, z zapetljaji, ko negovalka prostorov naredi na radiu popoln tehnični mrk. Tehnik Alen in voditelj
DONATORSKA AKCIJA NLB VITE V VRTCO MENGEŠ
Malčki vrtca Gobica in vrtca Sonček v Mengšu so 3. februarja prejeli odsevne brezrokavnike, ki jih bodo lahko nosili na sprehodih in tako v krajših zimskih dneh, ko je vidljivost dodatno zmanjšana, opozarjali voznike na večjo previdnost.
Življenjska zavarovalnica NLB Vita z donacijo 4.700 vidnih brezrokavnikov malčkom v 120 vrtcih po Sloveniji izraža skrb za večjo varnost predšolskih otrok na sprehodih in na ta način zagotavlja tudi njihovo večjo opaznost pri voznikih. Malčki že poznajo lutkovno igrico Vito in Svit, ki na enostaven in otrokom prijazen način pripoveduje o različnih vidikih varnosti v našem vsakdanu.
C.s.
INTERVJU
MARTINOVA ZGODBA
Naj za uvod citiram Renato Škrjanc: »Ko človeka zagrne tema in ko izgine zunanja svetloba, ima dve možnosti: da stopi na novo, doslej nepoznano življenjsko pot in življenju pogumno ponudi roko, ali pa izgubi upanje in obupa.« Spoznala sem Martina Močnika, ki je izbral prvo možnost, ko je oslepel, zato pogumno in samozavestno stopa skozi življenje in s ponosno dvignjeno glavo ostaja vitalen del naše družbe. Vključen je tudi v Društvo upokojencev Mengeš kot član sekcije za pohodništvo. Predsednik Alojzij Janežič pravi, da so člani Martina z veseljem sprejeli medse. Vsako soboto se podajo na planinske izlete in skupaj z njim osvajajo vrhove. To je lepa gesta, zato je pohodniška sekcija lahko vzor vsem drugim društvom in inštitucijam. Martin je bil še štiri leta nazaj videč moški, kot uspešen podjetnik je vodil gostilno v središču našega kraja. Potem pa ga je čez noč presenetila bolezen.
Kako je prišlo do slepote?
Pred štirimi leti so ugotovili, da imam sladkorno bolezen tipa 1. Kljub temu, da so me simptomi opozarjali na bolezen, dolgo nisem poiskal zdravniške pomoči. Prepričan sem, da je k bolezni pripomogel tudi hud stres, ki sem mu kot podjetnik bil izpostavljen. Ko sem zaprosil za pregled, je bil sladkor že visoko nad normalno mejo. Naenkrat sem bil odvisen od inzulina. Raven glukoze v krvi mi je zelo nihala, močno povečan očesni pritisk in poslabševanje vida se je naglo stopnjevalo. Prestal sem 27 laserskih operacij, vendar brez učinka. V letu in pol sem oslepel. Prihajajoča izguba vida je nase opozarjala z rojem mušic pred očmi, črnimi lisami, hudimi glavoboli, motila me je svetloba, slika je postajala zamegljena, nejasna, kasneje sem videl točkasto. Sedaj mi je ostala le še malo zaznavna svetloba. Kako ste se z družino soočali s to hudo preizkušnjo? Vem, da ne bom več videl in to dejstvo sem sprejel, zato ga je sprejela tudi moja družina. Pomembno je, da se ne
prepustiš malodušju. Pripravljen se moraš biti naučiti čim bolj samostojnega življenja, kar se trudim tudi sam. Čeprav vem, da sem delno odvisen od drugih, vendar pa veliko stvari zmorem opraviti samostojno. S katerimi problemi se soočate slepi?
V	krajih, ki jih ne poznam, se težko orientiram in predstavljam stvari, ki jih še nisem videl. Dobro pa se znajdem tam, kjer sem že bil. V glavi si izrišem predstave in zemljevid. V Mengšu poznam vsako ulico, tako grem sam od doma do trgovine ali do zdravstvenega doma ali drugam. Ko hodim po pločniku, so na njem znižani dovozi do hiš. Vem, daje od moje hiše do Tuša ob glavni cesti 11 takih dovozov Težava je, da je veliko semaforjev opremljenih z zvočnimi signali, ki pa ne delujejo, ker so pokvarjeni, tako tudi semafor pri Tušu. Kako slepim in slabovidnim pomaga država - ali imate pravico do finančnih nadomestil, pripomočkov in druge pomoči? Imam osnovno pokojnino, invalidski dodatek, dodatek za pomoč in za socialno varnost. Upravičen sem tudi do palice enkrat letno, predvajalnika zvoka vsakih 5 let (radio), do očal vsaki 2 leti, do psa vodnika vsakih 8 let ter do raznih programov za usposabljanje, ki jih organizirajo društva za slepe in slabovidne. Do večine vseh pomoči pa je na žalost upravičen le tisti, ki izpolnjuje predpisane pogoje, ki pa so zelo zahtevni. Ena od zahtev je, daje vida manj kot 5 odstotkov. Obstaja vrsta pripomočkov za slepe in za slabovidne, ki pa jih država ne zagotavlja in jih moraš financirati sam (npr. sintetizator zvoka za pomoč pri komuniciranju preko računalnika).
Kako usposobijo pse vodnike za slepe?
Pse za vodenje usposobijo posebni trenerji. Pri psu preizkusijo njegove sposobnosti, ker mora biti izredno nadarjen in sto odstotno zanesljiv. Usposabljanje psa traja eno leto, ta čas je pes v internatu. Po zaključenem usposabljanju pride trener s psom k slepemu, da se s psom seznanita, usposabljanje v domačem okolju traja še približno eno leto. Pes se nauči zaznati premik svetlobe in tako ve, kdaj lahko prečka cesto, nauči se nakazovati ovire tako, da se pred njimi ustavi (pločnik, veje v gozdu ...) ipd. Katere so inštitucije za slepe in slabovidne? To so Zavod za slepo in slabovidno mladino Ljubljana in Dom za oddih Izola. Usposabljanje otrok in odraslih je prej potekalo v Centru za slepe in slabovidne v Školji Loki, leta 2004 pa je Ministrstvo za šolstvo in šport priključilo celotni izobraževalni del Zavodu. Tako je postal Zavod edina nacionalna izobraževalna institucija v državi, ki izvaja vzgojno-izobraževalne programe za slepe in slabovidne od predšolskega obdobja do zaključka srednje šole, kar je po mojem velika škoda. Nekateri starši si prizadevajo, da bi bili njihovi slepi otroci integrirani v običajne osnovne šole, vendar mislim, da slepi potrebujejo poseben način dela in specifične pristope.
Kakšni so načini samoorganiziranja slepih in slabovidnih?
V	Sloveniji je devet medobčinskih društev za slepe in slabovidne, ki so združena v Zvezo. Včlanjen sem v Društvo slepih in slabovidnih Ljubljana, ki pokriva široko območje od Kamnika, Mengša, Domžal, Trbovelj, Ljubljane pa vse do Kočevja. V to društvo je včlanjenih 1010 članov. Problem pa je dostopnost do društva. V Ljubljani so slepi in slabovidni upravičeni do brezplačnih voženj z mestnim avtobusom. Slepi iz ostalih krajev smo imeli možnost do 6 brezplačnih
INTERVJU
voženj na leto, prav tako naši vodniki, sedaj pa so nam to ukinili. Tako se dejavnosti društva redko udeležujem, čeprav imajo zelo zanimiv program.
Ali obstajajo stereotipi do slepih in slabovidnih in zakaj prihaja do njih?
Menim, da do stereotipov in predsodkov prihaja, ker ljudje ne vedo, kako k slepemu pristopiti in kako pomagati. Vsi, ki imamo neke primanjkljaje, si želimo biti čim bolj samostojni. Kar se tiče slepih, si željo, da bi jim videči pomagali, če pomoč potrebujejo, a ne na napačen način. Ni prijetno, če te nekdo kar zagrabi za roko in te hoče zvleči čez cesto. Slepi sam prime vodnika za roko in ne obratno. Najbolje je vprašati: »Ali vam kar koli pomagam,« pa se zadrega reši. Ker sem bil še pred nekaj leti videč, to razumem, slepi od rojstva pa so posebej občutljivi.
Ko se Martin poslovi in odhaja, hodim pred njim in ga vodim po strmih stopnicah navzdol tako, da opisujem z besedami, kot me je naučil. Seževa si v roke, nato gledam, kako sam odločno in zanesljivo stopa po cesti proti domu v Loki. Lahko rečem, daje Martin izreden človek, v veliko čast mi je, da sem ga imela priložnost spoznati. Toplina, optimizem in izredna volja do življenja, ki ju izžareva, so lahko vsakomur za vzor. Omogočajo mu, da v okviru omejitev, ki jih sicer ni mogoče izbrisati, živi samostojno življenje, kolikor je le mogoče. Sprašujem se, koliko je podobnih zgodb in ljudi med nami, ki jih sploh ne opazimo. Koliko smo jim pripravljeni prisluhniti, jih sprejeti in jih spoštovati takšne, kot so. Zato naj zaključim z mislijo: »Edina tema, ki obstaja, je neznanje.« (moto ZSS)
Pa še čudovita misel iz Malega princa: »Kdor hoče videti, mora gledati s srcem. Bistvo je očem nevidno.« (A. de Saint-Exupéry)
Blanka Tomšič
DRUŠTVA
PRVI ZBOR MLADINE PGD TOPOLE
v soboto, 15. januarja, je v prostorih PGD Topole potekal prvi zbor mladine, ki so se ga poleg mladih iz Topol udeležili tudi predstavniki obeh sosednjih društev v zvezi in predstavniki Gasilske zveze Mengeš.
Na dnevnem redu sta po izvolitvi delovnega predsedstva sledili poročili o tekmovanjih in drugih dejavnostih. Poleg udeležbe na gasilskem kvizu, orientaciji in tekmovanju DMG, kjer smo se povsod uvrstili na regijska tekmovanja, smo se udeležili tudi občinskega tekmovanja mladine GZ Mengeš, na katerem si je ekipa mladincev s 1. mestom priborila udeležbo na izbirnem tekmovanju za mladinsko olimpijado v Kočevju, kjer pa jim je za nadaljnjo uvrstitev zmanjkalo tudi nekaj sreče in so na koncu zasedli solidno 12. mesto. Trenirali so pod budnim očesom in potrpežljivostjo mentorja in kondicijskega trenerja Janeza Kon-cilije, za kar mu je zbor mladih izrekel zahvalo. Ob tekmovanjih smo bili čez leto zelo pridni tudi na raznih delavnicah, na katerih smo izdelovali pustne maske, cvetne bu-tarice in novoletne voščilnice. Že takoj na začetku leta smo se udeležili sankaškega tekmovanja s pobočja Pleše, v avgustu pa smo se odpravili na štiridnevni gasilski tabor v Zgornjem Zavratniku, kjer so mladi gasilci pridobili značke za veščine, in sicer mlajši pionirji za preventivca, starejši pionirji pa za naravoslovca - gozdarja.
V planu za leto, kije pred nami, načrtujemo, da naša dejavnost ne bo nič manjša; udeležili se bomo vseh zgoraj naštetih tekmovanj in skušali poseči po najboljših uvrstitvah, čas pa si bomo med letom krajšali z raznimi delavnicami. Na pomoč!
Nataša Aleš, MK PGD Topole
PRVI ODČNI ZBOR MLADINE PGD LOKA PRI MENGŠU
Petek, 14. januarja, pomeni nov mejnik v loški mladinski gasilski zgodovini, saj smo na ta dan organizirali 1. redni občni zbor mladine PGD Loka pri Mengšu. Občni zbor je vodil predsednik mladinske komisije, Anže Kveder. Udeležili so se ga poveljnik GZ Mengeš, Franci Hribar, predsednik komisije za mladino GZ Mengeš, Robert Ručigaj, predstavnik PGD Topole in dva člana mladine, predstavnik PGD Mengeš in dva člana mladine, poveljnik PGD Loka pri Mengšu, Andrej Brojan, mentorji mladine Matic Sašek, Boštjan Čebulj, David Bizjak in 16 članov mladine.
Po uvodnem nagovoru in pozdravu predsednika občnega zbora, Anžeta Kvedra, se je določila komisija za vodenje občnega zbora: tajnik - David Bizjak, predstavnika mladine -Anže Testen in Saša Lukan. Predsednik je podal uvodno poročilo, Kaja Ručigaj, Sašo Jenčič in Neža Testen pa so predstavili in prebrali letno poročilo dela mladine. Zatem je predsednik podal sklepni govor, v katerem se je zahvalil mladini ter mentorjem za njihov prosti čas in dobro opravljeno delo. V nadaljevanju so občni zbor pozdravili: poveljnik GZ Mengeš Franci Hribar, kije pohvalil delo mladine in mentorjev ter nam zaželel še veliko uspehov, predsednik komisije za mladino GZ Mengeš Robert Ručigaj, ki je izrazil zadovoljstvo z delom z mladino v preteklem letu in nas opomnil na nekaj novosti v programu izobraževanja mladine, pohvalil pa je tudi uvrstitve ekip na državnem nivoju in omenil da bo potrebno še veliko narediti na področju preventive, kajti tam je znanje mladine najšibkejše, ter predstavniki PGD Mengeš in PGD Topole.
Sledila je podelitev priznanj in specialnosti za mladino, ki so jih prejeli:
-	gasilec preventivec: Kaja Slabajna, Nina Binter, Urban Ručigaj in Jan Sašek;
-	gasilec gozdar: Špela Loboda, Tadeja Lukan, Saša Lukan, Kaja Ručigaj, Anže Testen, Jaka Potočnik, Blaž Slabajna, Matevž Potočnik, Nejc Loboda in Uroš Klopčič.
Po končani podelitvi je predsednik komisije za mladino prebral še plan dela mladinske komisije za leto 2011, zatem pa je poveljnik GZ Mengeš naši mladini podaril dve košarkarski žogi. Občni zbor smo zaključili z gledanjem zabavnega filma ob hrani in pijači.	^ r,- ■ ,
^^	David Bizjak
DRUŠTVA
KLUB HARMONIKARJEV STOPAR NA 5. TEKMOVANJU PRI AVSENIKU
Harmonikarji Stopar smo v zadnjem času vse bolj aktivni. V oktobru smo sodelovali na četrti reviji harmonikarskih skupin Slovenije v Novem mestu, kjer smo komisijo prepričali z Avsenikovim Pastirčkom in zmagali. Ob tem dogodku sem bil deležen čestitke same gospe Brigite Avsenik, ki nam je za ta podvig čestitala tudi v imenu moža Slavka Avsenika.
Zato smo se odzvali tudi na povabilo za 5. Mednarodno tekmovanje harmonikarjev pri Avsenikovih v Begunjah, kjer je bilo prijavljenih več kot 100 tekmovalcev v igranju na diatonično, klavirsko in kromatično harmoniko. Prvič pa so razpisali tekmovanje za komorne skupine. Prijavile smo se samo tri skupine, med temi tudi sekcija harmonikarjev Mihaelovega sejma, pod vodstvom Franca Veiderja. Vse skupaj smo vzeli kot prijetno druženje in ker radi igramo Avsenik-ovo glasbo, smo jim obljubili, da drugo leto spet pridemo. Pripravil pa sem tudi nekaj svojih učencev: Primoža Cerarja, Tejo Komar, Matica Kakerja (iz Kamnika), Aleša Rojca (iz Žužemberka), Nika Torija (iz Litije, pripravil pa ga je Simon Cerar), hčerko Manco in sina Martina. Vsi so dosegli visoko število točk. Še posebej pa me je ganila zahvala Primoža Cerarja, ki je v Mengšu že kar poznan harmonikarček.
Robert Stopar
VELIK USPEH
HARMONIKARSKEGA ORKESTRA KD MIHAELOV SEJEM MENGEŠ
Na jubilejnem 5. mednarodnem tekmovanju harmonikarjev za veliko Avsenikovo nagrado je Sekcija harmonikarjev KD Mihaelov sejem osvojila odlično 2. mesto med komornimi zasedbami in srebrno priznanje.
V Mengšu je doma harmonika, v Begunjah pa svetovna znana in priznana Avsenikova glasba, ki je 22. in 23. januarja donela pod prsti harmonikarjev v različnih disciplinah.
Zaigrati Pri Jožovcu v Begunjah je za vsakega harmonikarja prav posebno doživetje. Na tekmovanju je bilo največ solistov na diatoničnih, klavirskih in kromatičnih harmonikah. Letos pa so k sodelovanju prvič povabili tudi komorne skupine. Tekmovalce je ocenjevala komisija v zasedbi: Slavko Avsenik ml., Klemen Leben in Adelbert Lipusch iz Avstrije. Po pravilniku so komorno zasedbo omejili na največ 6 harmonikarjev, zato je Sekcija harmonikarjev KD Mihaelov Sejem iz Mengša nastopila v nekoliko okrnjeni zasedbi. Na tekmovanju so skladbi Prelepa Gorenjska in Na avtocesti zaigrali: Franci Veider, Robert Stopar, Nuša Jelen, Ani Abunar, Franci Košak in Janez Kosec. Spremljavo kitarista in basista je zagotovil organizator tekmovanja. Orkester bo v letošnjem letu praznoval 5. obletnico delovanja. Zaradi dobrega dela pod vodstvom Francija Veiderja dosega tudi lepe uspehe. Izdali so samostojno CD ploščo, osvojili 1. mesto na 3. reviji harmonikarskih orkestrov in skupin Slovenije v Novem mestu in sedaj še 2. mesto na 5. mednarodnem tekmovanju harmonikarjev za veliko Avsenikovo nagrado. Na tekmovanju pri Avseniku je bil tudi sicer opazen pečat Mengša. Tekmovalo je več solistov iz Mengša, ki so vsi osvojili srebrne plakete oz. zlate plakete. Klub harmonikarjev Stopar pa je dosegel 3. mesto in bronasto priznanje.
Tekst: Vida Ulčar
Foto: Roman Šimenc (Iz arhiva Glasbene šole Avsenik)
DRUŠTVA
AIA NA PRIREDITVI KDOR VESELE PESMI POJE
Plesalci društva AIA so 13. januarja nastopili na šolski prireditvi Kdor vesele pesmi poje. Mentorici Sanja Tomšič in Urška Gjergek, obe nekdanji učenki Osnovne šole Mengeš, sta pripravili zanimivo koreografijo z naslovom AIA dogaja.
Zahvaljujemo se koordinatorki Nataši Banko in ravnatelju Milanu Burkeljci za priložnost, da so se plesalci AIE, ki so tudi učenci OŠ Mengeš, lahko predstavili na njihovi prireditvi. Z veseljem ugotavljam, da so inštitucije in društva v Mengšu pripravljeni in odprte za medsebojno sodelovanje. To predstavlja svetlo luč v smeri skupnih prizadevanj za izboljšanje kvalitete življenja otrok in mladostnikov na poti
socializacije in izboljšanja medsebojnih odnosov. S tem smo vzor mladim, da ni v ospredju le rivalstvo in tekmovalnost, ampak da smo vsi pripravljeni skupno delati v dobrobit mladih, skupaj z njimi.
Blanka Tomšič
JANUARSKA DELOVNA VNEMA LIKOVNEGA DRUŠTVA MENGEŠ
Razmišljanja ob prazniku kulture
S pričetkom leta se nam porajajo korajžne in atraktivne zamisli. Še vedno pogrešamo Mirota, njegov entuziazem, nore zamisli, kot je največja grafika na svetu, poteptana -odtisnjena z bagerji. Format nam ni bil ravno sprejemljiv, a njegove sanje so ostale v spominu. Vse, kar si zamislimo, lahko naslikamo, naredimo! Vsakdo po svoje, eno po eno ustvarjalno delo, ena po ena slika, kip, fotografija. Iz tega nastanejo lepe razstave. Lahko naredimo tudi skupinsko sliko, kot smo jo leta 2010. Velikost je lahko poljubna, lahko je velikih ali malih razsežnosti, glavno je, da jo združimo v zanimivo razstavno formo. Lahko preslikavamo, kot način učenja, a personalna ustvarjalnost je še vedno najboljše, kar naredimo. Pomembno je zaznati osebni stil. To seveda ni enostavno. Zasičenost ponudbe, materializem, način življenja, vse vpliva na hitre odločitve in premalo spontanosti. Vse je planirano: čas, tematika, format, število nagrad, kraj dogajanja. Kje je vtem umetnost? Lik, ki ga raziskuješ, zamik vase, občutek, da si del neke kulture, da pustiš sled za sabo? Nove smeri, ki se porajajo same od sebe, terjajo tudi moč duha, da ne podležeš vsaki muhi modnega trenda, temveč v novosti utrdiš nekaj trajnega, neizbrisanega. Vsekakor je umetnost tudi zapis časa, sijaj in beda sedanjosti, a strast duha z osebno noto lahko ohrani zapis, ki ne zbledi.
Tečaj risbe
V tem letu nadaljujemo s tečajem risbe, ki smo ga zastavili ob koncu leta 2010. Pripravljen je predvsem ob sprejemu novih članov v naše društvo, obiskuje pa ga tudi večina starih članov.
Risba je osnova vsega, kar zasnujemo in izdelamo, od nje je odvisna proporcija, izgled in privlačnost izdelka. Lahko je zasnovana kot skica ali izdelana do potankosti, lahko je tehnično brezhibna ali ustvarjalno-umetniška, važno je, kje in čemu je namenjena. Risba, ki jo na tečaju utrjujemo, je tokrat priprava za natečaj za likovno razstavo Zlata paleta Slovenije - Risba 2011. Vedno znova ugotavljamo, da nas pri slikarstvu in na drugih področjih likovnosti zanesejo
motivi, kompozicije, barve, sami risbi pa posvečamo premalo pozornosti. Pogosto slišimo izjave umetnikov, da za svojo umetnino ne naredijo nobene zasnove, skice oz. risbe in da slika nastane direktno. To je seveda možno, če se v tvojo notranjost zasidra že predelana risba in zaznava, kje in kakšen predmet slikanja »mora ležati«, kot rada poudari naša mlada mentorica. K tečaju spadajo tudi podatki o materialu, ki se potrebuje za risbo, izhodišča za likovni proizvod in učenje vizualne zaznave.
Razstave v februarju
Dom počitka Trzin - ogled bo možen do junija 2011, razstavljajo pa vsi člani društva.
Trdinova klet - razstava del članic Monike Zabret in Minke Kristane.
Občina Mengeš - razstava miniatur, otvoritev bo 16. februarja 2011, razstavljajo vsi člani društva.
Galerija Piran - društvena razstava, otvoritev bo 26. februarja 2011, ogled bo možen en mesec, razstavljajo pa vsi člani društva.
Barbara Rabič
DRUŠTVA
PRVE NE POZABIŠ NIKOLI
Med cilji Turističnega društva Dobeno je tudi boljše Tako. Prve ne pozabiš nikoli in naša prva je bila lepa (v
medsebojno poznavanje in druženje. Takosmo se odločili za izlet. Imamo izjemno visok duhovno-inteligentni nivo, zato to ne more biti le izlet, ampak ekskurzija, smo menili. In naše aktivnosti so ugledne, torej ne gre za zgolj navadno, ampak strokovno ekskurzijo. Glede na naravo našega društva pa je ta dobila še turističen pridih.
Ker smo povečini fizično zelo aktivni, nam ni bilo težko tistih nekaj korakov do »busa«, ki nas je čakal skorajda pred vrati. Zaradi varnosti in za vsak slučaj smo najprej, ne pripeli pasove, pač pa družno umili zobe, osveščeni tudi glede kulture osebne higiene. V skrbi za počutje (omedlevice, bolečine polnih mehurjev ...) smo si ob postanku s kavico, ali karžekomu drago, dvignili jutranji pritisk in se pred, milorečeno, slabo zračno vožnjo še zadnjič naužili svežega zraka.
Kot zelo domoljubni smo izbrali Pomurje in zanj značilno turistično znamenitost, vinsko klet v Gornji Radgoni. Ker smo člani TD Dobeno družabni, simpatični in ne nazadnje razumemo inteligentni humor, ne čudi, da smo gostitelje naravnost očarali. Vsaka teorija brez prakse je puhla, logično smo se torej po temeljiti razlagi najbolj razveselili pokušine opevanih vin. A gurmansko poučeni vemo, da še tako žlahtna kapljica ne sme v prazen želodec, zato smo pohiteli na bližnji kmečki turizem Roškar, kjer smo se kot pristaši zdravega prehranjevanja dobesedno napokali domačih klobas, pečenke, ocvirkov ter druge lahke hrane in podobne pijače. Vmes pa veliko smeha in opravljanja, saj želimo biti tudi ustrezno poučeni. Vsemu navkljub nas ima večina topel dom, zato smo se prav počasi le odpravili. Nazaj grede je bilo vroče, zrak pa suh, torej smo ga nenehno vlažili in vseskozi skrbeli še za razkuževanje, v izogib okužbi našega, to zimo sicer zdravega Dobena.
srcih vseh), vesela (do ušes), neboleča (tudi dan potem), nedolžna (v večini vicev), skladno-ubrana (v petju) in globoka (v debatah). Nasvidenje v naslednji (pa ne vojni). Itak!
Bernarda Aleš-Naca
TABORNIŠKE NOVICE
v novem letu smo se taborniki pozabavali na Zimorajanju, naši prvi letošnji akciji. Zimovanju pa smo se morali na žalost odpovedati.
Za Zimorajanje smo se zbrali v soboto, 22. januarja, ob pol deveti uri. Kot vedno smo najprej počakali, da smo se vsi zbrali. Akcije se je udeležilo sedem mlajših članov in šest murnčkov. Vodniki smo jim najprej pripravil kratko orientacijo s potnimi znaki, na kateri so morali pokazati svoje znanje v taborniških in športnih veščinah. Nato smo se vrnili nazaj v kamnolom, kjer smo imeli različne olimpijske igre. Od teka s smučmi, smučarskih skokov, slaloma ter drugih. Prav tako smo streljali z lokom ter se igrali različne taborniške igrice. Za konec pa smo se spravili na toplo, popili čaj in medtem delali cofke. Prav tako smo podelili nagrade najboljšim. Na žalost smo morali zaradi premajhnega števila prijav odpovedati Zimovanje, kar se nam je na žalost zgodilo že lansko leto. Zato toliko bolj upamo, da bo naslednje leto boljše in ga bomo lahko izpeljali. Prav tako se pripravljamo
na letošnji občni zbor, ki bo potekal v sredo, 16. februarja, na Mengeški koči. Zbrali se bomo ob 17. uri v Letnem gledališču Mengeš, od tam pa se bomo nato odpravili na Mengeško kočo, kjer se bo ob 17.30 pričel občni zbor z vsakoletnim programom. Z naravo k boljšemu človeku!
Propagandist Domen
DRUŠTVA
SREČANJE KARITATIVNIH DELAVCEV DOMŽALSKE DEKANIJE
Sodelavci, prostovoljci župnijskih Karitas in Vincencijeve zveze dobrote, ki na polju dobrodelnosti in solidarnosti v župnijah naše dekanije naredijo toliko dobrega, smo se 23. januarja zbrali v župnijski cerkvi sv. Jožeta na Viru.
V letu solidarnosti in dobrodelnosti sta naše srečanje pripravila tokrat skupaj župnika iz Trzina in Vira. Srečanje smo pričeli z molitvijo pred Najsvetejšim in se po končanili litanijali in izrečenili prošnjali odpravili v župnijsko dvorano, še prej pa nam je domači župnik Jože Tomšič povedal, da bo naše druženje potekalo v obliki paketov. Če je bila v prvi paket zavita molitev, nas je v drugem čakala telovadba pod vodstvom fiziot-erapevtke, ki jo na Viru izvajajo večkrat, vsaj tako je bilo slišati. Naslednji paket je odprl dekanijski animator za dobrodelnost Boštjan Guček, kije izrazil veliko zadovoljstvo, da smo se zbrali v tako velikem številu na tako lepo^ nedeljo in nam predstavil gosta srečanja, Jožeta Rovtarja iz Škofijske Karitas Ljubljana, ki je svoje razmišljanje strnil v nekaj točk. Ob tem seveda ni mogel mimo vse bolj perečili vprašanj, od tega, kako z malo sredstvi narediti več, kako animirati mlade, da se pridružijo sodelavcem Karitas, kako v svoje delo vključiti prosilce pomoči v delo, kako spodbujati, da bi Cerkev bolj podprla tiste, ki pomagajo? Ob tem pa ne pozabiti, da je usoda prosilcev za pomoč včasili tudi duševna in so potrebni tudi lepili in spodbudnih besed. Kljub povečanju stiske doma bo še vedno potrebno podpirati tudi dejavnost Karitas v svetu. To je bilo le nekaj izhodiščnih točk, na katere se je kasneje navezoval pogovor
H,'
P
med udeleženci srečanja. Besedico, dve je namenil tudi večjim projektom Škofijske in Slovenske Karitas, a večinoma smo se v pogovoru dotaknili problemov na dekanijski ravni. V domžalski dekaniji imamo sicer devet župnijskih Karitas, ob tem, da kar osem župnij nima svoje Karitas in tu bo v prihodnje potrebno storiti korak naprej. Tiste, ki delujejo, je predstavil dekanijski animator Boštjan Guček, ob tem pa smo vneto nabirali izgubljene kalorije pri telovadbi, ob pomoči članic Karitas z Vira, ki so nas na koncu še obdarile s »flaško« z zdravili iz Jožetove lekarne. Polni notranje modrosti in duha smo počasi odhajali domov, ob tem pa so nam odzvanjale besede blažene matere Tereze iz Kalkute: »Najbolj je osamljen tisti, ki nima nikogar, ki bi ga poslušal.« Zato prisluhnite drugim, kajti veliko večjih kot samo materialno pomoč potrebuje predvsem duhovno in mogoče jim polepšate življenje, ali pa samo trenutek, in že to je veliko.
Djd

oDiazinjeno ponisrvo
T: 01/723 92 16 infofflgroseu.si
L
SEItl^iS in PRODAJA
Hribarjeva 3B, Mengeš
01/729 13 03 e-tnail: avs.menges@sioi.nei hltp: www sharp-sefvis si
Odprto. od9-12inixi15- 13 ure
Na podlagi 8. člena Odloka o podelitvi priznanj Občine Mengeš (Uradni vestnik Občine Mengeš, št. 1/11) je občinski svet Občine Mengeš na svoji 4. seji dne 3. februarja 2011 sprejel
SKLEP
o JAVNEM RAZPISU ZA PODELITEV PRIZNANJ OBČINE MENGEŠ ZA POMEMBNE TRAJNE DOSEŽKE, KI PRISPEVAJO K RAZVOJU, UGLEDU IN PROMOCIJI OBČINE ZA LETO 2011
1.Priznanja	Občine Mengeš se podeljuje za prispevek k boljšemu, kvalitetnejšemu in polnejšemu življenju občanov, razvoju in ugledu občine na gospodarskem, okoljskem, kulturnem, športnem in humanitarnem področju ter na drugih splošno koristnih področjih delovanja v občini in v širši skupnosti.
2.	Priznanja Občine Mengeš se podeljujejo posameznikom, skupinam in pravnim osebam.
3.	Za leto 2011 bodo podeljena naslednja priznanja:
1	zlato priznanje,
2	srebrni priznanje,
3	bronasta priznanja.
-	Zlato priznanje Občine Mengeš se podeli posamezniku oziroma skupini za več kot 30-letno delo oziroma pravni osebi za več kot 50-letno delo.
-	Srebrno priznanje Občine Mengeš se podeli posamezniku oziroma skupini za več kot 20-letno delo oziroma pravni osebi za več kot 40-letno delo.
-	Bronasto priznanje Občine Mengeš se podeli posamezniku oziroma skupini za več kot 15-letno delo oziroma pravni osebi za več kot 30-letno delo.
Predlog za podelitev priznanj za pomembne trajne dosežke lahko podajo posamezniki, skupine in pravne osebe, ki imajo stalno prebivališče oziroma sedež v občini Mengeš.
Predlog za podelitev priznanja mora vsebovati naslednje podatke:
-	ime in priimek oziroma naziv predlagatelja;
-	ime in priimek, rojstne podatke in naslov predlaganega kandidata oziroma naziv in naslov pravne osebe, ki je predlagana za priznanje;
-	vrsto priznanja;
-	podrobnejšo obrazložitev predloga.
Predlagatelj sebe ne more predlagati za podelitev priznanja.
Predlog za podelitev priznanja mora biti predložen v pisni obliki najkasneje do 28. februarja 2011, v zapečateni ovojnici na naslov Občinski svet Občine Mengeš, Komisija za podelitev priznanj. Slovenska cesta 30,1234 Mengeš, z napisom Predlog za podelitev priznanja.
Nepopolnih predlogov in predlogov, ki bodo prispeli po roku. Komisija za podeljevanje priznanja ne bo upoštevala.
OBČINA MENGEŠ Občinski svet
Številka: 20-3/5 Datum: 3.2.2011
Zupan Franc Jerič
DRUŠTVA
NAŠIH 40 LET
Smučanje je bilo v Mengšu že od nekdaj razvita športna panoga; v letih po drugi svetovni vojni, ko je bilo ustanovljeno Športno društvo Partizan TVD Mengeš, je v njem delovala tudi smučarska sekcija, ki jo je vodil Ivan Smole. Vendar se je kmalu pokazala potreba po ustanovitvi samostojnega smučarskega društva.
Tako so zagnani člani v letu 1969 na ustanovnem občnem zboru, v prostorih sedanje občine, ustanovili samostojno Smučarsko društvo Mengeš, ki ponosno nosi še danes enako ime. Za prvega predsednika je bil izvoljen France Zabret. Prizadevni člani upravnega odbora so takoj pričeli z delom, pripravili program in smernice razvoja za delo društva. Najbolj aktivni člani društva so bili: Emil Maver, Lado Majcen, Branko Smrekar, Janez Oražem, Ivan Smole, Cveto Čanžek starejši, Bojan Burnik in še bi jih lahko naštevali. V prvih letih delovanja društva se je preko Smučarske zveze Slovenije usposobilo dvajset smučarskih vaditeljev in petnajst smučarskih sodnikov. Posebna pozornost je bila v društvu namenjena organizaciji smučarskih tečajev za mlade in starejše. Prvi tečaji so bili na Košenini na Gobavici. Na severni strani je bila ob 500 m dolgi progi, kasneje pa so z dvema ali tremi avtobusi tečaje izvajali kar na smučišču v Gozd Martuljku.
Zaradi velikega povpraševanja in potreb po smučarskem znanju so bili v letih od 1972 - 1975 organizirani smučarski tečaji tudi s tolikšnim številom udeležencev, da so za prevoz potrebovali od 5 do 7 avtobusov. V tem času je društvo organiziralo tudi redne treninge za mlade tekmovalce in jih spremljalo tudi na tekme za kategorizacijo od cicibanov do mladincev. Nepozabni so bili tudi poletni treningi na plazu pod Prisojnikom in na plazu pod severno Triglavsko steno. Vtem času je delovala na Gobavici tudi smučarska vlečnica in ob ugodnih snežnih razmerah je bilo veselje poslušati in gledati mlade nadobudneže kot tudi občudovati tiste, ki so elegantno vijugali ali tekmovali kdo je hitrejši ... V tistem času je bil član društva tudi Marjan Černigoj, ki je bil uspešen tekmovalec in je postal v društvu tudi smučarski učitelj. Seveda pa njegove kasnejše uspeha trenerskega dela v različnih reprezentancah poznamo. Enako je v Mengšu začel svojo uspešno smučarsko kariero tudi Grega Grilc.
Prišli so časi Križajevih uspehov in ostalih dobrih smučarjev, ki so dvigali temperaturo pri Slovencih in to se je odražalo tudi v našem društvu. Interes za tekmovanja v slalomu in veleslalomu je bil vedno večji in zato smo posvetili še več časa za delo z mladimi tekmovalci. Imeli smo okoli 20 tekmovalcev, polnih volje elana. Treningi so potekali pozimi na smučiščih, poleti na ledeniku na Ledinah ali pa celo v tujini. Kondicijski treningi so se izvajali v telovadnici in na Gobavici. Volontersko so treninge vodili Marjan Skok, Franc Strehovec, Cveto Čanžek, Cveto Jagodic in ostali simpatizerji smučanja. V času šolskih zimskih počitnic pa so bila organizirana zimovanja in treningi na Pohorju in Pokljuki. Zaradi vse večjega števila tekem po Sloveniji je bilo treba nabaviti še en kombi, nove PVC količke in skrbeti za opremo tekmovalcev. Naši tekmovalci so imeli pravico nastopanja na vseh regijskih in medregijskih tekmovanjih, nekaj tekmovalcev tudi na državnih tekmah, Bojana Burnik in Marjan Kosec pa tudi na FIS tekmah smučarskega pokala. Redno so bili člani društva prisotni tudi na Smučarski zvezi Slovenije, ki je našemu društvu (kot klubu z veliko tekmovalci) dodelila organizacijo tekem za vse kategorije v regiji in tudi organizacijo ter izvedbo državnega prvenstva
za cicibane v Kranjski gori. Vse je bilo uspešno izvedeno s pomočjo staršev tekmovalcev in članov društva.Vse naštete aktivnosti so zahtevale dobro opremo, zato je bila predhodno nabavljena elektronska ura za merjenje časov tekmovalcev, nove zastavice, startne številke in PVC pregibni količki.
Poleg vseh tekmovalnih aktivnosti pa v društvu ni bila zapostavljena rekreativna množična dejavnost. Vsako leto so bili organizirani tečaji na Gobavici (če je dopuščalo vreme) in vozni tečaji v Kranjsko goro ter kasneje na Pokljuko. Vsi tečaji so bili dobro obiskani. Na Gobavici se je smučarskih veščin učilo tudi do 170 smučarjev začetnikov, poleg njih pa še kakšnih 20 smučarjev tekačev. Redno so se člani društva lotili tudi čiščenja poseke na Gobavici, tako daje v letnem času izveden slalom v zimski opremi na travi požel veliko pohvalnih besed in smešnih zgodb. Pozimi pa prvenstvo Mengša v veleslalomu, izvedeni so bili tudi nočni slalomi pod žarometi, katerega so se udeleževali tudi nekdanji slovenski reprezentanti (Kavčič, Magušar). Organiziran je bil Miklavžev veleslalom na Gobavici, s prihodom Miklavža na saneh, ki je obdaril najmlajše. Tudi pustni čas ni minil brez veleslaloma v maskah. Člani društva so bili prisotni tudi pri oživljanju smučarskih skokov na stari mengeški skakalnici, vendar je pravi zagon prišel šele nekaj let kasneje ... (Se nadaljuje v naslednji številki.)
Tekst: Franci Zabret, Bojan Burnik in Rika Binter
DRUŠTVA
LETNO POROČILO PGO MENGEŠ ZA LETO 2010
120-letnica obstoja, lansko jubilejno leto Prostovoljnega gasilskega društva Mengeš. Priprave na praznovanje, obeležje, ki smo ga zapisali v zgodovinsko knjigo. Slavnostna akademija z veliko gasilsko vajo in praznovanje z veliko gasilsko parado. Tako nekako smo obeležili našo obletnico. Bilo je veliko priprav, dogovarjanj in pogovarjanj in mislim, daje bilo vse lepo speljano, kot se za tako velik jubilej spodobi. Skratka, peljemo naprej naše delo, poslanstvo za vse, za vse vas in nas ter gasilsko organizacijo na Slovenskem.
V lanskem letu smo imeli 34 intervencij oziroma 14 manj kot v preteklem obdobju. Od tega je bilo 26 intervencij tehničnega značaja, 8 pa požarov. Omeniti moram tudi to, da imamo z reševalno službo Domžale medsebojni dogovor o pomoči, zato so se tehnične intervencije tudi nekoliko povečale. Namreč gasilci lahko nudimo pomoč ponesrečencem prav tako kot reševalci do njihovega prihoda. V prometnih nesrečah nudimo prvo pomoč, razsvetljavo, izklop akumulatorja, požarno zaščito, tehnične posege pri reševanju iz zmečkane pločevine in sanacijo cestišča. V prihodnje, ko bo obvozna cesta pri koncu, bomo morali tudi misliti na hidravlično opremo za tovrstna posredovanja, z dodatnimi cilindri in razpirali. Proti koncu lanskega leta smo se vključili v sistem, t. i. ASK, za boljše in hitrejše ter množično aktiviranje operativnih enot. To pomeni, da deluje tudi vzporedno obveščanje preko mobilnikov, kar nam predvsem zmanjša osip zaradi njihovega nedelovanja in dodatno aktiviranje enot operative. V intervencijah v letu 2010 je bilo opravljenih 395 dnevnih in 154 nočnih delovnih ur operativnih gasilcev. Na vozilih, črpalkah in agregatih pa 160 delovnih ur, kar vse skupaj po ceniku GZS znaša 18.200 €. V oktobru, mesecu požarne varnosti, kjer se gasilske aktivnosti nekoliko povečajo, smo med drugim sodelovali in organizirali prezentacijo gasilstva za otroke v OŠ Mengeš, operativni dan 7. razredov OŠ Mengeš po programu GZ Mengeš, predstavitev gasilske dejavnosti in gašenja ter reševanja na OŠ Roje ter nenapovedano gasilsko reševalno vajo istočasno na treh lokacijah. Poleg vseh naštetih aktivnostih smo v oktobru imeli usposabljanje operativnih enot, generalno pranje, pod-mazovanje vozil pred zimo, redne preglede vseh motornih naprav in opreme. Kot je že v navadi, imamo vsako prvo nedeljo v mesecu dopoldne redno praktično usposabljanje operativnih enot, ki je obvezno za vse operativne gasilce. Na vajah se usposabljamo s področja zaščite in reševanja, gašenja, v pomoči ponesrečencem v prometnih nesrečah in drugi pomoči, kot so utopitve, zastoji srca, dihanja in drugo. Kdo ve, morda je bilo s tem rešeno že marsikatero življenje. Kot je bilo že omenjeno, je bilo operativno usposabljanje skozi celo leto, kot tudi na gasilskih sektorskih, društvenih in medobčinskih vajah. Vtečaj oz. za izpit C-kategorije za gasilske voznike smo vključili dva člana, če pa bo dovolj denarnih sredstev, bomo s tem nadaljevali še v jeseni. Dobili smo tudi novega sodnika gasilsko-športnih disciplin, v letošnjem letu pa bo potekal nadaljevalni in osnovni tečaj za gasilca. Zopet bomo pričeli s prijavami gasilcev za določene specialnosti. Apeliram in opozarjam pa člane, da si bo treba vzeti malo več časa za izobraževanje v višje čine, kot so nižji gasilski častnik in častnik. Zato za tiste, ki po Vulkanu izpopolnjujejo pogoje, prosim, da se bodo teh tečajev po razpisih udeležili in udeleževali. Poleg vseh aktivnosti smo izvedli tudi še cel
kup drugih stvari skozi celo leto in se udeležujemo raznih drugih dejavnosti:
-	celoletno izobešanje zastav;
-	postavitev miz in stojnic za razne prireditve in sejme;
-	udeležba gasilcev na smučanju;
-	posek in postavitve mlajev;
-	posek in postavitve novoletnih smrek pri gasilskem domu in pri cerkvi;
-	spremstvo ob prvomajski budnici;
-	udeležba ob tekmovanju kuhanja golaža v kamnolomu;
-	udeležba na sejmu stare kmetijske mehanizacije z našim veteranom, ki je letos star že 43 let;
-	udeležba na strokovnih ekskurzijah;
-	pregled hidrantnega omrežja;
-	odkritje spominske plošče Matije Blejca Matevža;
-	gasilske maše;
-	komemoracija;
-	fotografiranje gasilcev;
-	udeležba gasilcev na sankanju;
-	ogled tovarne Lek (spoznavanje nevarnosti);
-	ogled Dom počitka Mengeš (ogled evakuacijskih poti in spoznavanje taktičnega požarnega načrta);
-	ter še cel kup drugih dejavnosti in aktivnosti, ki so potrebne za nemoteno delovanje operativne dejavnosti in delovanje društva.
Ne morem mimo tega in moram poudariti, da za delovanje društva niso pomembne samo operativne enote. Zelo pomembni so tudi drugi gasilci, starejši (veteranke, veterani in rezerve), da mladine sploh ne omenjam. Prav oni omogočijo in pomagajo, da mi sploh lahko s skupnimi močmi delujemo. Z roko v roki smo največja organizacija in upam reči, da smo in bomo kos še takim ali drugačnim nalogam. Po vseh zbranih podatkih se kar čudim, na koliko operativnih in ostalih dejavnostih smo bili udeleženi. Naj omenim tudi to, da smo skozi celo leto opravili skupaj preko 21.100 ur prostovoljnega in humanitarnega dela ter požrtvovalnosti v prid naše družbe, naše in vaše varnosti, tovariši. Na pomoč in hvala vsem.
Tomaž Žargi Poveljnik PGD Mengeš
_	VGČ II. st.
OBRAZI
ANDRAŽ ROZMAN: RESNICA JE ZA NOVINARJA ZAKON
Ko sem pred dvema letoma pripravljal publikacijo, namenjeno osemdesetletnici nogometa v Mengšu, je bil član uredniškega odbora tudi Andraž. Bil je dragocena pridobitev ekipe, saj je pokazal, da ima mengeško nogometno preteklost, zlasti novejšo, v mezincu, kot radi rečemo, kadar hočemo povedati, da kdo neko stvar res dobro obvlada. Pa še druge pomembne okoliščine sem takrat spoznal pri njem: pozna celo vrsto ljudi, od katerih lahko pridobi prave informacije, zna se dokopati do arhivskih podatkov, obvlada slog pisanja, ki je zanimiv in se lepo bere. Ni mi bilo težko soglašati z njim, ko mi je takrat povedal, da dela na področju novinarstva in da pri delu uživa.
Andraža Rožmana, ki bo na dan žena dopolnil osemindvajset let, poznam že dolgo. Nasmehnem se ob misli, da sva leta 1990 istočasno začela z obiskovanjem mengeške osnovne šole: jaz sem nastopil službo, on pa je postal prvošolček. V spominu mi je ostal kot vzoren učenec. Potem sem njegovo pot spremljal bolj bežno. Vedel sem, da je po gimnaziji v Kamniku najprej začel študij na ekonomski fakulteti, nato pa presedlal na Fakulteto za družbene vede. »Ugotovil sem, da ekonomija niti približno ni veda, s katero bi se rad ukvarjal. Vse bolj sem spoznaval, da mi je 'na kožo' pisano novinarstvo. Pred tem sem namreč že pisal prispevke v več medijih, zato odločitev ni bila težka. Študij novinarstva sem pričel ob delu. Posebej pomembno je bilo leto 2004. Nikoli ne bom pozabil 14. septembra tega leta, ko je bila na nogometnem portalu Nogomania objavljena moja prva novica. Veselil sem se, kot bi zadel na lotu.« Za Nogomanio je delal dobri dve leti, ljubiteljsko. Enako, brez plačila, je pisal tudi za lokalna časopisa Regional in Mamut. Leta 2005 pa se je začela službena kariera. »Marca tega leta so me na Dnevniku sprejeli za pogodbenega sodelavca, sedaj pa sem že dobro leto redno zaposlen.« Ni mi bilo treba vprašati, v kateri redakciji dela. Športni, seveda, čeprav pravi, da bi bil pripravljen sprejeti delo v katerikoli. Pač v skladu z načelom, da ti nobeno delo v nekem poklicu ne predstavlja težav, če imaš poklic rad in z njim živiš. Prebral sem že veliko Andraževih člankov, saj redno prebiram Dnevnikove športne strani. Fant dobro piše, sem ga dostikrat pohvalil sam pri sebi. Ima slog, ki je tudi meni všeč. Ni suhoparen, strokovno zatežen, navijaški. Da je tekst še bolj zanimiv, zna poiskati in uporabiti zanimive primere, posrečeno pa se poigrava tudi z liričnimi vložki. Primerno branje za vsakogar torej, tudi za tiste, ki niso slepi privrženci tega ali onega športa in jih zanima, denimo, tudi šolstvo, kultura ali gospodarska gibanja. Kako se počuti v redakciji, kjer je gotovo med najmlajšimi novinarji? »Zelo dobro,« pravi. »Prijateljske odnose imamo, med sabo dobro sodelujemo, se pogovorimo o vsem. Starejši kolegi radi pomagajo z nasveti. Tako se je lažje lotiti tudi občutljivih tem, za katere že prej veš, da bodo sprožile reakcijo. Pri določenih funkcionarjih, denimo, kadar dregneš v njihove interese.« Na vprašanje, kaj je najpomembnejše pri delu novinarja, odločno pove: »Resnica. Ta mora biti za novinarja zakon.« In kaj je najtežje? »Dobiti zanimivo in
kredibilno informacijo. Je pač tako, da brez informacij novinar ne more delati, kaj šele biti aktualen. Vendar vsaka informacija ni za objavo. Zato mora biti novinar tudi psiholog, da je zmožen presoje. S člankom, v katerem si uporabil neresnično, nepreverjeno informacijo, lahko koga po krivici hudo prizadeneš, kar pa se v resnem časopisu ne sme zgoditi. To se dogaja v 'rumenem'tisku, kot mu pravimo. Zato zame ni sprejemljiv« Andraža sem vprašal za mnenje, ali je danes kredibilnost člankov in novinarjev izjema ali pravilo, pa mi je z nasmehom odvrnil, da tega ne bi želel komentirati. Je pa odločno zatrdil, da so mediji dolžni ustvarjati vsebino, ne embalaže; dobra vsebina pritegne in je močna že sama po sebi, slabi pa ne more pomagati še tako lep tisk v pisanih barvah in na najboljšem papirju. Razgovor z Andražem Rožmanom je prijeten. Kljub mladosti razmišlja zrelo in odgovorno. Je širokih pogledov, vendar odločno vztraja pri načelu odgovornosti. Ne samo pripadnikov novinarskega ceha, kateremu trenutno pripada, ampak vsakega človeka. »Vsak človek ima pravico, da počne vse, kar hoče, vendar samo do takrat, dokler ne poseže v pravice drugih. In vsak človek ima pravico biti tak, kakršen je, zato sem odločen nasprotnik vsakršne nestrpnosti - rasne, spolne, socialne ... Ko gre za medsebojne človeške odnose, za osnovne človekove svoboščine, je treba vedno povedati mnenje, povzdigovati glas,tudi če večina ne misli tako.« In kako je z oblikovanjem življenjskih načel pri mladem človeku? »Velik vpliv ima širše okolje, v katerem živiš. Starši so seveda najvažnejši, vendar pa delajo napako, če svoje ambicije in poglede na življenje za vsako ceno prenašajo na svojega otroka. No, moja starša sta vtem pogledu super.« Med dosežke, na katere je Andraž posebej ponosen, spada portal Ofsajd, ki ga je maja 2008 ustvaril skupaj s prijatelji. Že ime pove, da gre za športni projekt, predvsem pa si lahko izvedel vse o nogometu. Vanj je bilo vloženega ogromno dela, a ga širša javnost ni najbolje spoznala. Imel je po več tisoč obiskovalcev na dan, pa se poslovno vseeno ni dobro obnesel, zato so ga v začetku leta 2010 ukinili. Na to obdobje, kije bilo delovno zahtevno, kot bi bil v službi, ima zelo lepe spomine; ostale so dragocene delovne in poslovne izkušnje, ki mu že pomagajo, lahko pa ga bodo kdaj pozneje spodbudile h kakemu novemu poslovnemu izzivu. Sreča, da izzivov mladim možem, kot je Andraž Rožman, nikoli ne zmanjka.
Tekst: Branko Lipar Foto: Lastna zbirka
ZDRAVJE
OSVETLITVE ZELIŠČARSKIH PRAKS NEKOČ IN DANES
Zeliščarstvo je tradicionalna medicinska praksa ali ljudsko zdravilstvo, ki uporablja rastline. Večina sestavin, ki jih uporablja današnja uradna medicina, izhaja iz tradicionalnih praks, ki predstavljajo most do medicine prihodnosti. Vse človeške skupnosti poznajo prakse uporabe zdravilnih rastlin, vendar se je veliko dragocenega znanja iz spomina človeštva, v prahu stoletij, za vedno izgubilo.
Materialni dokazi o uporabi rastlin so starejši od 50 000 let. V neandertalskem grobu iz Iraka so našli cvetni prah različnih zdravilnih rastlin. Pri več kot 5300 let stari evropski mumiji, Otziju, so našli ostanke zelišč, s katerimi so odpravljali črevesne parazite. Zanimive iztočnice o poznavanju zdravilnih rastlin daje grška mitologija. Kentaver Kiron je junaku Ahilu rano zdravil z rmanom. Ko je Herkules iz mitološkega podzemlja privedel pošastnega Kerbera, je iz njegove sline zrasla preobjeda, ki jo čarovnica Medeja uporabljala za zdravilo in kot strup.
Grški zdravnik Hipokrat (460-377 pr. n. št.), ki ga imamo za utemeljitelj znanstvenega zdravilstva, je podrobno opisal okrog 200 zelišč. Na pragu novega veka je različne zdravilske prakse združeval Paracelsus (1493-1541), univerzalni zdravnik, ki je rastlinska zdravila kombiniral s kovinami. V naravi je videl veliko harmonijo, ki se stalno spreminja; če se ta harmonija podre, pride do bolezni. Bil je med prvimi zdravniki, ki so obiskali Idrijo, kjer je opisal veliko bolezenskih stanj, za katera je menil, da so neozdravljiva. Rudnik živega srebra je omogočil velike dobičke, hkrati pa je zastrupljal ljudi in okolje. V 19. stoletju sta kemijska znanost in eksperimentalna farmakologija izpodrinili zeliščarske prakse. Sintetični preparati in zdravila so začela prevladovati, pretiravanja pri uporabi pa so razkrila njihove škodljive stranske učinke. Rastlinske prakse so tako ponovno začele pridobivati na veljavi.
Sebastian Kneipp (1821-1945), zeliščar in pobudnik zdravega življenja je menil, da je iz življenja potrebno izločiti vse nenaravno in bolezensko. Ljudsko zdravilstvo na naših tleh sega do naših prednikov, starih Slovanov. Njihovi vrači so zdravili z rastlinami, poznali so strupe in njihove moči, zato sta bila ljudsko zdravilstvo in čaranje tesno povezana.
V	starem veku se je v Evropi znanje o zdravljenju razvijalo v samostanih, od tam pa je prehajalo med preproste ljudi.
V	17. stol. so menihi pavlinci v Olimju pri Podčetrtku ustanovili lekarno, na vrtovih pa so gojili zdravilne rastline. Bogata tradicija je bila prekinjena, ko so konec stoletja red ukinili.
Pomemben vir ljudskozdravilskega znanja so bila dela o zdravilskih praksah v tujih jezikih, ki so jih lahko brali izobraženci, med preprosto ljudstvo pa so prišla redko. Evropsko ljudsko
zdravilstvo kaže veliko enotnost, saj je znanje črpalo iz istih zdravniških knjig. Iz podatka, da je bilo leta 1808 je bilo v Ljubljani 17 advokatov in 6 zdravnikov, si lahko predstavljamo, kako skromna je bila tedanja zdravniška oskrba. Slovensko ljudsko zdravilstvo pozna okrog 500 rastlin. Slovenski prostor je po zastopanosti rastlin zelo bogat. Različni podnebni vplivi so omogočili, da pri nas v naravi uspeva okrog 3000 rastlin, medtem, ko jih, npr. na angleškem, le okrog 800. Med rastlinami je v naših recepturah največkrat omenjen navadni brin, sledi mu pelin. Ali se dovolj zavedamo vseh prednosti, ki jih ima uporaba zelišč? Po oceni Svetovne zdravstvene organizacije nad tri četrtine svetovne populacije uporablja rastline kot osnovno zdravstveno pomoč. Za revne ljudi so rastline cenovno najlažje dostopne. Sodobna medicina uporablja nad sto aktivnih substanc, ki so jih izolirali iz višjih rastlin. Več kot tri četrtine je povezanih s tradicionalno uporabo. Farmacija iz rastlin izloči posamezne učinkovine, da jih lažje dozira, patentira in doseže večji dobiček. Zeliščarske prakse uporabljajo celo rastlino, oziroma posamezne organe, ki vsebujejo največ zdravilnih učinkovin. Poudarjajo, da različne učinkovine povečajo zdravilnost. Ljudje, ki rastline sami gojijo in nabirajo, pri tem razvijajo sposobnost opazovanja in z njimi vzpostavljajo bolj pristen odnos.
Škrlatni ameriški slamnik spada med najbolj znane severnoameriške rastline. Njeno zdravilnost so dobro poznale prerijske kulture Indijancev. Več kot štiristo let so jo uporabljali kot univerzalno zdravilo. Zaradi uporabe antibiotikovse je njena uporaba zmanjšala. Po raziskavah, ki so se začele v začetku v 20. stoletja v Nemčiji, je ponovno postala popularna, tako da je danes na tržišču velika izbira različnih pripravkov, ki krepijo imunski sistem^Ameriški slamnik lahko vzgojimo sami. Če nimamo vrta, ga lahko gojimo na balkonu ali kot lončnico. Če potipamo trnasto dno socvetja razumemo njeno strokovno poimenovanje Echinacea purpurea. Izvira iz grške besede echinos, kar pomeni „jež". Največ zdravilnih učinkovin imajo korenine, vendar za pripravo čajne mešanice uporabljamo tudi liste in socvetja. Pri rastlinah si dovolimo začutiti njihove subtilnejše ravni in opazujmo, kako vplivajo na naše počutje. Tako izgrajujemo odgovornejši odnos do rastlin in vseh živih bitij. Krepimo odnos neškodovanja. Naša naloga je razvijanje kvalitet sobivanja in varovanja vseh oblik življenja, razumevanje njihove vzajemne povezanosti. Vidimo lahko, da zeliščarske prakse podpirajo številne kvalitete, če smo se jim le pripravljeni približati in odpreti.
Tekst: Maja Polak, prof. biol.
Foto: Maja Polak, cc-by-sa 3.0.
POLITIKA
STRATEGIJA IN VIZIJA RAZVOJA OBČINE MENGEŠ
"1= 11]
Občinski svet občine Mengeš je na koncu prejšnjega mandata sprejel Vizijo in strategijo razvoja Občine Mengeš (VIS), ki predstavlja temeljni dokument razvoja občine do leta 2025. Osnovni namen dokumenta je opredelitev dolgoročne smeri razvoja naše občine.
Celotna VIS je objavljena na spletnih straneh Občine Mengeš in postaja vse bolj aktualen in zanimiv dokument. Še posebno smo nanj pozorni v času sprejemanja občinskega proračuna za letošnje leto ter Načrta razvojnih programov za naslednjih pet let, saj morata upoštevati usmeritve VIS. Ker je vsebina dokaj kompleksna in obsežna, smo jo zaradi preglednosti strnili v jasne in merljive cilje na področjih gospodarstva, okolja, prometa, izobraževanja ter kvalitete življenja, tako da bomo lažje speremljali njeno izvajanje. Torej Občina Mengeš do konca leta 2025 želi doseči naslednje cilje:
-	3.000 delovnih mest v občini od tega vsaj 350 takih, ki bi jih občani izvajali doma;
-	površino poslovnih, obrtnih in industrijskih con v velikosti najmanj 50 ha;
-	izvedbo tržnice z domačo ponudbo v Mengšu;
-	prenočitvene zmogljivosti v višini 100 postelj s pričakovanimi 2000 nočitvami turistov na leto;
-	60 km ustrezno urejenih občinskih cest;
-	izgradnjo obvoznice in ustrezno ureditev vseh državnih cest;
-	urejene pločnike v dolžini 15 km;
-	kolesarske steze v dolžini 5 km;
-	300 parkirnih mest ob izgradnji manjše parkirne hiše;
-	100-odstotno vključenost občanov v organiziran odvoz ločenih odpadkov;
-	100-odstotno pokritost občine z javnim vodovodnim sistemom;
-100-odstotno priključenost gospodinjstev na čistilno napravo;
-	20-odstotno udeležbo gospodinjstev pri uporabi obnovljivih virov energije;
-	6,8 m^ uporabnih površin na otroka v vrtcih;
-	organiziranje medgeneracijskega centra za izobraževanje odraslih v tretjem življenskem obdobju;
-	športne površine v velikosti 15 m^ na prebivalca;
-	četrtino več zdravnikov v občini;
-	vsaj 300 postelj v domu za ostarele;
-	izvedbo projekta "mladi pomagajo starejšim".
VIS vsako leto v mesecu novembru, na podlagi posebne metode, omogoča spremljanje izvajanja ukrepov za njeno uresničitev.
V LDS Mengeš smo mnenja, da obstajajo realne osnove za dosego željenih ciljev, vendar samo v primeru sodelovanja vseh, tako političnih strank kot civilne družbe. Zavzemali se bomo za njihovo uresničitevter vsak november pozorno spremljali merjenje izvajanja programa.
Peter Gubane
PITNA VODA POD PRITISKOM ALI NA PROSTI PAD
ALPSKA SKViVEC
Tak je naslov mojega prispevka o pitni vodi, ki jo pijemo občani Občine Mengeš že 50 let. V letih okoli leta 1900 so pili Mengšani vodo iz potoka Pšate ali pa iz vodnjakov, če so jih imeli. Bila so obdobja suše, poplav in normalnega stanja. Podtalnica je začela upadati in vodnjaki so se začeli sušiti, zato so jih morali poglobiti, da so prišli do vode.
V	letih okoli 1955 do 1965 so Mengšani zgradili vodovod izpod Krvavca do Mengša in po njem teče pitna voda še danes. Seveda se tu pa tam vodovod onesnaži, pokvari, poči ali kaj podobnega, da vode ni ali pa je celo zastrupljena. Zato je vodovod Krvavec treba obnoviti. To pa ni zastonj. Prav na tej besedi okoli plačila pa se stvari začnejo zapletati. Možnosti dobiti vodo v Mengeš je več. Podtalnica, ki jo uporabljamo tudi sedaj, je manj zdrava - onesnažena in tudi vsako leto se nivo niža. Pa tudi črpati jo je potrebno. To pa ni poceni. Pri črpanju lahko pride do električnih redukcij, poplav ali drugih katastrof.
V	civilni iniciativi se zavzemamo za oba vira pitne vode. Prvi alpski vir izpod Krvavca je treba samo obnoviti in to je najboljše in najcenejše. Drugi vir, podtalnico, je potrebno samo vzdrževati. Seveda je tudi tretja možnost, dobiti vodo iz kamniškega zajetja. Ta voda pa je po sedanjih izračunih daleč najdražja in manj sigurna glede na količino. Ko so se pred leti začele razprave, katero vodo bomo pili, resnično ne vem, zakaj so se začele. Mislim le, da sta v to vključena oba župana, tako g. Jerič in pred njim g. Štebe. Vte razprave je bil vključen tudi upravljavec, to je Prodnik Domžale, njen direktor, g. Fatur. Pomembno vlogo pri vseh teh pogovorih ima župan Cerkelj, g. Čebulj, ki nam našega 30-odstotnega deleža ne oporeka, seveda pa moramo prispevati svoj delež za obnovo. Ko smo v Civilni iniciativi spoznali, da se bomo težko dogovorili o teh zadevah, smo po zakonu, ki je predpisan, zbrali dovolj podpisov in še veliko več ter vložili zakonito zahtevo za referendum. Izpolnjeni so bili vsi pogoji za izvedbo referenduma, pa prejšnji Občinski svet z županom Jeričem tega ni storil. Zakaj tega ni storil, ne vem. Vem pa, daje kršil voljo 352 Mengšanov.
Anton Zorman
Operativna skupina Civilne iniciative Mengeš in lista AVK v Svetu Občine Mengeš »ZA Alpsko Vodo
izpod Krvavca«
POLITIKA
BREZPOSELNOST BREZ MEJA - ČAS ZA STREZNITEV
NSi
jtf0 tfzi SJavenlifj
Živimo v času, ko delavcem prav gotovo ni z rožicami postlano. Podatki o številu registrirane brezposelnosti v mesecu decembru so zelo zaskrbljujoči, saj je zgolj v enem mesecu ta poskočila za 6 odstotkov in znaša 110.000 oseb. Tudi ocene za leto 2011 niso vzpodbudne.
Vlada nima pravih ukrepov za podporo gospodarstvu in s tem odpiranju novih delovnih mest, ki so najboljši porok za izhod države iz krize. Resno bi morala vzeti opozorila Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije in nemudoma pristopiti k ukrepom za izboljšanje plačilne nediscipline in za odpravo sive ekonomije. Pozitivni so ukrepi za aktivno politiko zaposlovanja in samozaposlovanje, po drugi strani pa manjkajo ukrepi, ki bi pripomogli k obstoju in uspešnosti novih podjetnikov in ohranitvi delovnih mest. Vlada mora priskočiti na pomoč predvsem malemu gospodarstvu, ki je v katastrofalnem stanju, zaradi plačilne nediscipline. Vlada do sedaj ni predlagala celovitih ukrepov, ki bi obrtnikom in podjetnikom konkretno pomagali pri izhodu iz težkih razmer. V Novi Sloveniji smo prepričani, da bodo Slovenijo iz krize rešila prav mala podjetja, ki so najbolj zdravo jedro slovenskega gospodarstva in se lahko hitreje prilagajajo razmeram na trgu. Zato mora vlada prisluhniti težavam malega gospodarstva in čim prej sprejeti ustrezne ukrepe za odpravo anomalij. Po navedbah Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije je vlada od njihovih 93 predlogov realizirala v celoti le 4 ukrepe in 11 le delno. Če Pahorjeva vlada končno ne bo začela ukrepati, se Sloveniji obeta prava socialna katastrofa. Vlada se mora zavedati svoje odgovornosti do državljanov ali pa naj odstopi. Trenja znotraj koalicije nedvomno otežujejo delo vlade in vprašanje je, ali lahko tako razklana in neusklajena vlada sploh pripelje Slovenijo iz nastale situacije.
V Novi Sloveniji - krščanski ljudski stranki pa ob tem opozarjamo, da uradno število registriranih brezposelnih ne odraža realne slike. Upoštevati je potrebno še invalide in tuje delavce ter vse tiste brezposelne, ki na zavodu za zaposlovanje sploh niso prijavljeni. Število brezposelnih je danes v Sloveniji mnogo več, kot pa kaže statistika, in se giblje že okrog 135.000, pri čemer tudi mengeška občina ni nobena izjema.
Jože Brojan OO N.Si Mengeš
SDS
GREMO NAPREJ
V	Mengeškem odboru Slovenske demokratske stranke smo imeli v mesecu januarju volilno konferenco, na kateri smo izvolili nov izvršilni odbor. Nov odbor se bo po svojih najboljših močeh trudil in delal v korist občanov in občank Mengša. Naš glavni cilj je približati vodenje občine željam občanov in hkrati ostati v toku dandanašnjih sprememb.
V	tokratnem dopisu bi vam želela predvsem izpostaviti problem avtobusnega postajališča vTopolah, v smeri proti Mostam, katerega ni in se nam zdi, da bi bil že skrajni čas, že zaradi varnosti šolarjev in na sploh vseh vozačev, ki se vsakodnevno vozijo z avtobusom, to postajališče čim prej urediti. Na to opozarjajo prebivalci Topol že leta in leta, vendar se je do sedaj gradnja oziroma postavitev postajališča odlagala, češ da bo tam potekala nova cesta. Tako te avtobus odloži sredi polja, brez označenega postajališča, kar ni ustrezno. Namestiti bi bilo potrebno vsaj začasno postajališče, kjer bi lahko krajani varno in udobneje čakali na avtobus oziroma z njega izstopali. Prav tako bi se morala na tem odseku močno povečati varnost pešcev, saj za varno prečkanje zelo prometne ceste ni ustrezno poskrbljeno. Pravtakoje postal problem s cesto preko Topol, ki seje obnavljala kar dolgo, vsaj takrat pred in med volilnim časom, ko je zmanjkovalo vsega mogočega materiala, ko so vsi obljubljali in hiteli, krajani topol pa so se ves ta čas vozili po blatu. Ta cesta je namreč narejena slabo, saj je kar nekaj področij, kjer se debelina končnega sloja »asfalta« spreminja in nastajajo udrtine in večnivojski pragovi, ki se jih pri vožnji z osebnim avtomobilom začuti. Prav tako večina kanalizacijskih pokrovov ropota, ko zapelješ čeznje. Menimo, da bi bilo to potrebno čim prej urediti, kajti to kaže na nepravilno izvedena dela na cestišču. Zdi se mi, da so krajani Topol večkrat prikrajšani za osnovne storitve, ki bi jih morala občina zagotoviti.
Prav tako bi morali urediti strugo Pšate vse od začetka Topol pa do konca Loke, to zadeva celo občino. V primeru večjih padavin, kot je to postalo realnost zadnja leta, se bo poplavna nevarnost zaradi neurejene in neočiščene struge povečala in povzročila veliko materialno škodo v primeru poplave okoliških nepremičnin in zemljišč. Prav tako bi se morali bolj zagreto ukvarjati s čistočo vode v Pšati in jo zavarovati pred še večjim onesnaženjem s strani neustreznih in zastarelih čistilnih naprav ter lokalnih onesnaževalcev z ustrezno inšpekcijo. Tudi tekoče vode so poleg pitne vode tudi pomembna dobrina, za katero nas mora skrbeti, da bodo ostale čiste za naše zanamce z zdravo okolico in živalstvom v njej in ob njej. Seveda je problemov v občini še več. Zavedamo se, da se vseh ne da rešiti hkrati zaradi časovnih in finančnih omejitev, treba pa je občane in občanke sproti obveščati, kako se občina problemov loteva in kdaj bodo dejansko rešeni.
Vesna Sesek Predsednica OO SDS Mengeš

POLITIKA
MNENJE K PRORAČUNU
Osnutek proračuna za leto 2011 je s tehničnega vidika po mojem mnenju narejen strokovno. Zmotilo me je le prestavljanje prej razdrobljenih postavk v neko skupno postavko, kar pomeni, da je težko narediti primerjavo med proračunom in realizacijo za leto 2010 ter proračunom za leto 2011.
Vsebinsko pa laliko proračun komentiramo oziroma imamo pripombe predvsem na sledeče stvari: Obnova Slovenske ceste: trenutno je ta cesta državna cesta, šele z izgradnjo obvoznice naj bi postala občinska in s tem breme občine. Zanima me, zakaj so že sedaj za njeno obnovo predvidena le občinska sredstva. Sem državna sredstva mogoče spregledal ali pa je občina obnovo državne ceste v celoti prevzela v svoje breme?! Sredstva za mlade: zelo so skromna, glede na potrebe skoraj niso omembe vredna. Ali rek, da na mladih svet sloni, za Mengeš ne velja? Je mladinski center res le utopija? Kje se lahko mladi družijo, izvajajo določene aktivnosti , se naučijo reševati probleme svoje generacije, nato pa še probleme celotne družbe in s tem pripomorejo k njeni dobrobiti? Če se (skoraj) za vse stvari v naši občini najde denar, zakaj se ne tudi za reševanje problemov mladih?
Sredstva za šport: tu spet trčimo v mlade, kajti šport je za njih življenjskega pomena. Če sem prav prebral, za opremo oz. materialne pogoje ni namenjenih sredstev, kot je to bilo prejšnja leta. Za celoten šport je namenjenih slabih 50.000^ evrov. Pa tako radi se hvalimo z dosežki športnikov. Šport vse bolj temelji na plečih staršev in v vsaki športni panogi je nekaj intuziastov, ki delajo s srcem, da društva obstanejo. Če bo šlo tako naprej, se bodo s športom ukvarjali le otroci premožnih staršev. Zdravstveni dom je deležen borih 16.000 evrov. Kdaj bo občina sistemsko pristopila k urejanju zdravstva, da bodo usluge in prostori prijaznejši do delavcev in pacientov? Javna dela: v razmerah, ko se brezposelnost povečuje, možnost prve zaposlitve za mlade pa zelo poslabšuje, bi bilo potrebno sredstva za javna dela povečati, ne pa zmanjšati!
Športna dvorana: mislim, da si je treba naliti čistega vina in občanom jasno povedati , kdaj bo dvorana , kolikšna bo investicija in kdo bo zagotovil denar. Razumem, da so krizni časi, vendar pa je treba jasno določiti roke, zneske in načine financiranja. Kaj pomeni 244.000 evrov v letu 2011?
Proračun ni prijazen do mengeških podjetnikov, saj jim ne namenja nobene 'pozornosti', kar bi bilo glede na krizo v podjetništvu in zaposlovanju pravilno in smotrno. Konkreten program pomoči bi lahko močno spodbudil podjetniški duh, nova delovna mesta itd. Postavki »gospodarstvo« je sicer namenjeno 20.000 evrov, vendar večinoma za razvoj turizma in gostinstva ter promocije. Promovirati bi bilo treba celotno gospodarstvo! Zanimivo je, da se med delovnimi telesi občinskega sveta ukinja (edino) odbor za gospodarstvo. Ali je v primerjavi z drugimi res nepotreben?
Dalo pa bi se kaj prihraniti, racionalizirati, o čemer bomo spregovorili kdaj drugič.
Gorazd Štruklec, podpredsednik Kolegij OO Zares
POVARILO K OOPOLNJEVANJU DOMOZNANSKE ZBIRKE
Gradivo, ki v besedi, sliki ali še kako drugače obravnava Domžale, Mengeš, Moravče, Lukovico, Trzin in okolico, boste našli v domoznanski zbirki. Namen zbiranja domoznanskih gradiv je ohranjanje slovenske premične kulturne dediščine, ki je nastajala v preteklosti in še vedno nastaja.
V domoznanski zbirki, ki jo hranimo v Knjižnici Domžale, je na voljo mnogo ohranjenega gradiva, ki nam govori o preteklosti in sedanjosti prostora in o ljudeh v njem. Ker gre v veliki meri za unikatno, neredko pa tudi staro in dragoceno gradivo, je na voljo le za uporabo v knjižnici. Nekatere dele zbirk pa lahko najdete tudi vdigitalni obliki na Digitalni knjižnici Domžale: http://www.digitalna-knjiznica. si/domzale/. Marsikdo ima doma domoznansko gradivo, ki ga knjižnica še nima, zato vas na tem mestu vabimo, da nam pomagate pri izpopolnjevanju domoznanske zbirke. Razveselili se bomo vsakega vašega prispevka v obliki knjige, diplome, zemljevida, razglednice, avdio in video posnetka ... S pomočjo sodobne tehnike in z vašim dovoljenjem bomo napravili kopijo in vam original vrnili. K sodelovanju vabimo tudi šolske in kulturne institucije, društva, zavode, podjetja ..., da nam pošiljajo gradivo, ki ga tiskajo ali kako drugače publicirajo. Veseli bomo tudi ostalega gradiva, s katerim bomo obogatili našo knjižnično zbirko.
Urša Justin, Knjižnica Domžale

SPORT
V MENGŠU DRŽAVNO PRVENSTVO IN 13. MEMORIAL
Zadnji januarski dan je bil poseben za mnoge, ki so kakorkoli vpeti v obstoj in delovanje Smučarsko skakalnega kluba Mengeš. Človek komaj verjame, kaj se je zgodilo pred dobrimi trinajstimi leti. Takrat so člani izgubili tri mlade vrstnike in tudi mamico enega od svojih športnih tovarišev. Takratna hitra cesta pri Naklem je vzela svoj davek.
In ravno v njihov spomin je bila tudi letos izvedena memori-alna tekma na Zalokah pod Gobavico. Nastopili so dečki in deklice, stari do 9 let. Tekmovali so za naslove državnih prvakov na 15-metrski skakalnici. Ne želim izpostavljati zmagovalcev, saj so bili pogumni in so dali kar največ od sebe vsi, ki so si drznili nastopiti in se pognati v globino. Svojo zmago pa so dosegli tudi starši in vodstvo kluba, ki so kljub zeleni zimi uspeli pripraviti malo snežno oazo sredi Slovenije. Naj morda kdo poreče, da pripraviti otroško temo ni kaka posebna znanost, a prav tu je pomembna varnost in enaki pogoji za vse nastopajoče, saj se ravno v teh letih začne kariera vsakega kasnejšega velikega šampiona. Na enak način je pred mnogimi leti začel naš največji šampion Rok Benkovič in si priskakal naslov svetovnega prvaka. Živimo v velikem upanju, da uspe nekaj podobnega tudi tokratnemu našemu tekmovalcu Matjažu Pungertarju, ki se je kot član slovenske reprezentance podal po sledeh velikih zmagovalcev. Z velikimi uspehi na Japonsko-Korejski turneji, kjer je
pobral dve zmagi, eno drugo in eno peto mesto, si je to nedvomno zaslužil. Seveda pa ga čaka še mnogo dela, treningov in odrekanja, da si bo utrdil mesto v njej. Vse ima še vse pred sabo, saj je velik potencial. Da tudi v nižjih kategorijah delujemo z vsemi silami, je dokaz tudi uspeh Jaka Kosca, ki je na državnem prvenstvu mladincev do 18 let osvojil odlično drugo mesto. Svoje znanje pa na univerziadi v Turčiji dokazuje tudi Anže Lanišek, v vlogi predskakalca. Na koncu pa naj le še omenim sponzorje, ki so omogočili izvedbo 13. memoriala. To so: Občina Mengeš, Sadni vrt Mengeš, RP Design Mengeš, Prevozi Slapar Maks Mengeš, Coca Gola Slovenija, Spar Slovenija, VVriegI d.o.o., Pivka Perutninarstvo d.d.. Pekarna Duplica, GM gradbena mehanizacija Jagodic d.o.o. Vodice in Zavarovalnica Triglav d.d.
Tekst in foto: Jože Trplan
Matjaž Je z daljnega Vzhoda prinesel priznanj za celo dmžino
IZ ŠKOFJE LOKE Z MEDALJAMI, V LJUDLJANO PO IZKUŠNJE
Namiznoteniški igralci iz Mengša ne počivamo. Na treningih čez teden pridno pilimo tehniko, taktiko, nabiramo kondicijo in izvajamo vaje za hitrost in koordinacijo, čez vikende pa pridobljene veščine uspešno uporabljamo na tekmovanjih. V soboto, 22. januarja, je osnovnošolske tekmovalce gostila Škofja Loka, v nedeljo, 23., pa je tradicionalni Jakhlov memorial v Zgornji Kašelj privabil najboljše mlade namiznotenisače iz cele Slovenije. Obeh tekmovanj smo se v polni zasedbi udeležili tudi mi.
V Škofji Loki je med 65 sodelujočimi NTS Edigs Mengeš zastopalo 9 deklet in 10 fantov. V kategoriji deklice 1. razred je svojo prvo zlato medaljo osvojila Gaja Kobetič. Nika Koželj in Vita Kobetič sta osvojili bronasto kolajno med učenkami 2.-3. razred. Med osmerico najboljših sta se prebili tudi Tara Kobetič in Eva Šobar. Med deklicami 4.-5. razreda je Nika Kobetič osvojila 2. mesto, Nina Agapito pa 3. mesto. Ana Tofant in Maruša Nemeth sta med deklicami 6.-7. razred osvojili 3. in 5. mesto. Pri fantih je Jaka Koželj v kategoriji učenci 1. razred dosegel 5. mesto, bronasto odličje pa je osvojil Jan Čirič pri učencih 2.-3. razred. Pri fantih od 4. do 5. razreda sta Bor Rutar in Peter Topič osvojila 3.-4. mesto, Jan Fink in Tim Pavli 5.-8. mesto, Matej Prezelj in Tilen Šalja pa 9.-12. mesto. Pri fantih 6.-7. razred sta Rok Hribar ter Janez Hribar osvojila 5. in 6. mesto. Mladi Mengšani in Mengšanke so dosegli lep skupinski uspeh.
V Zalogu pri Ljubljani smo sodelovali na močnem turnirju - Jakhlovem memorialu, na katerem je sodelovalo 169 tekmovalcev iz 18 slovenskih klubov. Matej Prezelj, Jan Fink, Žan Stankovič, Peter Topič, Tilen Šalja in Bor Rutar so se uvrstili v finalni del tekmovanja. Peter Topič je osvojil 9. do 16. mesto, med osmerico najboljših pa so se uvrstili Tilen Šalja, Žan Stankovič in Bor Rutar. Rok Hribar in Ana Tofant sta končala tekmovanje v predtekmovanju, enako pri mladincih Tomaž Prezelj. Da so za uspešno igro potrebne tudi izkušnje, je pokazala naša edina predstavnica pri mladinkah Neža Špenko, s 3. mestom na odru za zmagovalce. In ker izkušnje ne pridejo brez tekem, zmage na tekmah pa ne brez izkušenj, se bomo kmalu vrnili - še boljši!
Tekst In foto: David Orešnik, trener
Mladi tekmovalci In ponosni straši - še se bomo vmlll po medalje.
RAZVEDRILO
Rešitev januarske križanke: BAKALA, SHAON, BC, ALAROD, TERIVlOFOR, ROV, ZAHODNI BUG, CIKLAIVIA, AIKEN, ASAM, SYD, KALDOR, DUŠAN,
AMA, NOČ, JICAK, LEČEVINE, ES, NACE
Med pravilno izpolnjenimi križankami, ki bodo do 3. marca 2011 prispele na naslov: Občina Mengeš, Slovenska cesta 30, 1234 Mengeš ali jih boste dostavili v vložišče, bomo 4. marca izžrebali glavno nagrado.
Glavno nagrado podeljuje Marche Gostinstvo d.o.o..
Glavno nagrado prejšnje križanke prejme Marija Volkar, Mengeš. Nagrajenka bo o nagradi obveščena po pošti.
Ime:......
Priimek: Naslov: Pošta: ..
				7			8	
2	7	8	6		9	6	9	
	9		7		1	2		
3								5
		2	3		5		7"	
	5				2		1	
		3	1			5		4
	1			6				
Tadejev znakoskopza mesec FEBRUAR
	ljubezen	posel	denar	zdravje
Oven		©©©	€	★
Bik		©©	€€€	★ ★
Dvojčka		©	€€	★ ★★
Rak		©©©	€	★ ★
Lev		©	€€€	★ ★
Devica		©©	€	★ ★★
Tehtnica		©	€€€	★
Škorpijon		©©©	€€	★ ★
Strelec		©©	€€€	★
Kozorog		©	€€	★ ★
Vodnar		©©©	€	★ ★★
Ribi		©©	€€€	★
1 znak - slabo 2 znaka - dobro 3 znaki - odlično
Tadej Sink, horarni astrolog

PISn/IA BRALCEV
Spoštovani bralci!
Rubrika Pisma bralcev je namenjena vam bralcem, in sicerza izražanje mnenj, pripomb ali pohval. Zaradi omejenega prostora si uredništvo v skladu s svojo uredniško politiko pridržuje pravico do objave ali neobjave, krajšanja, povzemanja ali delnega objavljanja prispevkov, daljših od 30 tipkanih vrstic (ca. 3000 znakov s presledki), ter neobjave prispevkov, ki jasno vzpodbujajo h kakršnikoli obliki nestrpnosti. V tej rubriki prispevkov ne lektoriramo ter ne objavljamo slikovnega materiala.
KANALIZACIJA IN PROMETNA UREDITEV
Pa smo dočakali premike - na področju urejanja kanalizacije na koncu Testenove namreč. Letos je v proračunu namreč namenjeno nekaj sredstev za izgradnjo kanalizacije za tri hiše, ki so že od nekdaj pozabljene na koncu Testenove ulice. Ker stojijo čez glavno cesto se njihovih problemov ne dotakne nihče, čeprav nanje opozarjamo že mnogo let, najmanj 20. Poleg tega, da nimajo kanalizacijskega priključka, kljub dejstvu, da so od trzinskega voda oddaljene 100m in prav toliko od mengeškega, se do sedaj ni zgodilo nič. No zgleda, da so večletne prošnje vsaj nekaj zalegle. Obstaja še en problem na tem koncu in sicer prometna ureditev. Glede na to, daje na lokaciji Testenove 115 poslovni prostor-frizerski salon in to že 35 let, se do sedaj nihče ni oziral na vse večkrat omenjen problem prečkanja cestišča in ureditve križišča proti Testenovi. Vsak župan do sedaj je obljubljal, da se bo to uredilo in govoril, da to pa res ni varno, vendar prav nihče do sedaj ni naredil nič. Upam, da se bo uredil tudi prehod za pešce in omejila hitrost na 50km/h saj je to še naselje. Predlagam tudi namestitev stacionarnega radarja, da se za sedaj vsaj omeji hitrost, kajti nihče ne upošteva omejitve, ki velja že sedaj - to je 70km/h. Po kar nekaj pismih in opozorilih, da osnovna šola Mengeš ni potresno varna, se je vendarle tudi v tej smeri nekaj spremenilo. Kot zgleda je sanacija predvidena za letos, kljub temu da so trdili, da bodo šolo sanirali hkrati z izgradnjo športne dvorane. No kot kaže, se bo to le zgodilo ločeno, kar da misliti da športne dvorane ne bo prav kmalu. Zadnja stvar, ki bi jo omenil je predstavitev občine Mengeš na sejmu Alpe-Adria na gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Čestitati moram Turističnem društvu Mengeš za lepo in svežo predstavitev
Mengša v okviru programa »Srce Slovenije«, prav tako pa čestitam tudi folklorni skupini Svoboda za plesno popestritev predstavitve Mengša, ter se zahvaljujem za ves trud, ki ga vlagajo v promocijo Slovenije in Mengša po Evropi in svetu.
Lep pozdrav, Aleksander Sesek
HITENJE
Hitenje je že poznan naš vsakdanjik, ki se ga zlepa ne otresemo. Tako se je tudi meni pripetilo, da sem ob hitenju na bencinski postaji v Mengšu naredil »nemogoče« - namreč pozabil sem z pokrovom zapreti bencinski rezervar in odpeljal z bencinske postaje kar z zataknjenim na vratca bencinskega rezervarja. Pot me je vodila proti Domžalam in že ko sem zapeljal proti krožišču nove obvoznice sem opazil, da me nekdo z lučmi na nekaj opozarja. Opazil pa sem, da se je avtomobil za mano ustavil. Šele ko sem prišel na svoj cilj, sem opazil, kakšno neumnost sem storil. V mislih sem že premleval, kako bom prišel do novega pokrovčka in kje bi ga lahko dobil. S to mislijo sem prišel domov. Ura je bila že 22,30, ko pozvonijo na vratih policisti PP Domžale. Ob vsem presenečenju in hudim mislim ob obisku ob pozni uri, so se zasmejali z besedami, da so prinesli samo pokrovček, ki sem ga izgubil. Presenečen nad dejstvi prijaznosti policistov PP Domžale, kot neznanemu (znanemu?vozniku, ki je opazil mojo »pozabljivost«, si zapomnil številko avtomobila in zadevo pobral in odnesel na PP. Včasih je beseda hvala premalo, vendar jo javno izražam, tudi za vzgled, ker smo premnogokrat preveč kritični do drugih in premalokrat opazimo in doživimo taka presenečenja. Še enkrat hvala policistom in vozniku(ci), za vso prijaznost.
Jože Vahtar
SPOŠTOVANA BERNARDA ALEŠ -NACAI
Tako velika dobrotnica, pa tako ozkosrčna! Veliko cinizma in prezira je v Vaših besedah. In polni ste dvomov in skrbi o stvareh, ki niso v Vaši pristojnosti. Izkušnje me učijo, da ljudje, kakršni ste Vi, niso prav posebno radodarni. Zato tudi ne verjamem Vašim hvalospevom, kako razdajate svojo dobroto naokrog, kakor ste zapisali v januarskem Mengšanu. Z veliko sovraštva ste se dotaknili nečesa, ki Vas kot »veliko persono« najbolj žuli - Cerkve in njene trikraljevske akcije, in vendarta osrečuje ljudi po vsem svetu. Vam navkljub! Sem pa presenečen, da kot vernica (napisali ste, da imate vero!?) ne veste, da slovenska Cerkev tudi na domačih tleh vzorno skrbi za pomoči potrebne, saj ima vsaka slovenska župnija svojo Karitas (mengeška obstaja že 20 let), v kateri marljivo delajo prostovoljci, ki jih ne navdaja napuh kakor Vas. Za dobra dela ni treba velikih šol ne sladkih besed, temveč veliko ljubezni in plemenito srce, česar pa Vi, kakor sodim po Vašem zmedenem odzivu v časopisu, očitno nimate. Gospa Aleš, prepričan sem, da dobenski koledniki k Vam niso prišli s položnicami v rokah niti Vam niso rekli, da je njihov obisk treba plačati, ampak so Vam prišli voščit. Vi pa jih niste sprejeli v njihovi dobri nameri in njihov blagoslov se Vas očitno ni dotaknil. Kajti samo od Vas je bilo odvisno, ali boste akcijo finančno podprli ali ne. Da ste jo zavrnili, je vaša legitimna pravica, nimate pa prav nobene pravice vsiljevati Cerkvi svojih naukov, ki sejejo sovraštvo in nestrpnost. Ne vem, kakšen in kolikšen je bil Vaš prispevek v tej trikraljevski akciji, ki pa ga lahko naslednje leto mirne duše sami podarite revežem v svoji okolici, če jih Vaša dobrota in naklonjenost že med letom ne bo pripeljala do sreče.
Jože Brojan
OBVESTILA
VABILO!
Vabimo vse člane Avto moto društva Mengeš na redni letni občni zbor, ki bo v četrtek, 24. februarja 2011, ob 19. uri, v prostorih AMD Mengeš - na Trdinovem trgu 14 v Mengšu.
AMD MENGEŠ
Kultumo-umetniško društvo Jože Karlovšek Domžale vabi na prireditev
GIANNI RIJAVEC - POTI DO SRCA,
darilo ženskam in mamicam za 8. marec in materinski dan ter poklon 20. obletnici samostojne Slovenije - koncert v »živo«,
v ponedeljek, 7. marca 2011, ob 19. uri, v Hali Komunalnega centra Domžale.
Nastopajoči: Gianni Rijavec & band z glasbenimi gosti, Miša Molk, godalna zasedba Anastasia string, Anastazija in Miran Juvan, zborček 200 otrok iz osnovnih šol občin Kamnik, Lukovica, Moravče, Litija, Šmartno pri Litiji, Dol pri Ljubljani, Zagorje, Domžale, Mengeš, Trzin in Komenda.
Vljudno vabljeni na prireditev.
Turistično društvo Dobeno vabi
na predavanje
ZASADITEV TRAJNIC
(Matic Sever), 19. februarja 2011, ob 17. uri, v prostore Kmečkega turizma Blaž na Dobenu.
Vabljeni!
Za člane TDD-ja predavanje brezplačno, ostali plačate 2 EUR na osebo.
OBVESTILA
BO SKORAJ POMLAD
Najbolj neučakani že razmišljamo o rožah, kijih bomo sadili letošnjo pomlad. Ponudbe v vrtnarijah so izredno bogate. Za začetek želim pokazati eno od pelargonij, ki se je izkazala že v lanskem letu. Gre za križanca med dvojno temnordečo bršljanko in pelargonijo. Prihaja iz Amerike. Odlikuje jo bujno razraščanje z velikimi cvetovi temnordeče barve. V nadaljevanju je rast tudi nekoliko povešena. Zaradi take rastne lastnosti boste rabili manj rastlin v koritih. Naj vam zaupam še ime te pelargonije - CALLIOPE. Na sliki so cvetovi barvno manj izraziti, kot jih boste lahko podoživljali v sezoni, s prostim očesom.
Rajko Vuga
KULTURNO DRUŠTVO ANTONA LOBODE Loka pri Mengšu
V MESECU MARCU vabi
na prireditve v Loko
Sobota, 5. marec 2011, ob 15.30
OTROŠKA MAŠKARADA, športna ploščad Loka -zabava z Družinskim gledališčem Kolenc,
najlepše maske bodo nagrajene.
*****
Petek, 11. marec 2011, ob 18. uri
SPUŠČANJE LUČK PO PŠATI pri kamnitem mostu sredi vasi -
najizvirnejše lučke čakajo nagrade.
*****
Sobota, 19. marec 2011, ob 18. uri
MONOKOMEDIJA- ČISTILKA MARIJA, dvorana gasilsko-kulturnega doma v Loki - darilo staršem ob materinskem dnevu.
Turistično društvo Mengeš organizira
ZAČETNI TEČAJ KVAČKANJA
V obdobju od 28. februarja do 4. marca 2011.
Tečaj bo potekal v majhni skupini od 5 do 8 oseb, v dopoldanskem ali v popoldanskem času, glede na željo večine zainteresiranih
Trajanje: 20 šolskih ur Cena: 80 EUR
Prijavite se lahko do 24. februarja 2011, na tel.: 031/241-480 (Marinka).
Prisrčno vabljeni!
Vabljeni!
OBVESTILA
Na podlagi 20. člena Zakona o vrtcih (ZVvt-UPB2, Uradni list RS, št. 100/2005, 25/2008, 36/10) in na podlagi Pravilnika o sprejemu otrok v Vrtec Mengeš (Uradni Vestnik Občine Mengeš, št. 5/2010, z dne 17. 03. 2010) Vrtec Mengeš objavlja
JAVNI VPIS NOVINCEV v oddelke Vrtca Mengeš
(dnevni program) za šolsko leto 2011/2012.
Vlogo za vpis dobite na spletni strani Vrtca Mengeš (www.vrtec-menges. com) in V tajništvu vrtca. Izpolnjeno vlogo oddajte v tajništvu vrtca ali jo pošljite priporočeno po pošti na naslov: Vrtec Mengeš, Šolska ulica 12, 1234 Mengeš, najkasneje do 31. marca 2011.
Vse prispele vloge do tega datuma se bodo obravnavale po novem Pravilniku o sprejemu otrok v Vrtec Mengeš, ki je trenutno v fazi usklajevanja z veljavno zakonodajo ter obravnave in sprejema na občinskem svetu.
Uprava Vrtca Mengeš
Župnija Mengeš Vas vabi:
11.2. 2011, ob 18.45
Film: Josef Moscati I. del - za Svetovni dan bolnikov na god Lurške Matere božje v Župnijskem domu svetega Mihaela Film prikazuje življenjsko zgodbo zdravnika, daroval svoje življenje za bolnike.
ki je
12. 2. 2011, ob 19.00
Taizejska molitev mladih v zimski kapeli v župnišču. 18. 2. 2011, ob 18.45
Filmski večer z ogledom filma: Pojdi in boš živel v Župnijskem domu svetega Mihaela. Pretresljiv film je dobil več nagrad in je posnet po resničnih dogodkih. Govori o preživetju malega dečka. Leta 1984 se več sto tisoč obubožanih Afričanov znajde v taboriščih za begunce, zato ZDA in Izrael začneta s tajno Operacijo Mojzes, ki naj bi rešila afriške Jude in jih pripeljala v Izrael. Film prikazuje zgodbo dečka Schioma, ki ga je mati pod pretvezo, da je judovske vere, za vedno samega poslala v »obljubljeno deželo«.
21.2. 2011, ob 20.30
Večer molitvenih plesov v Župnijskem domu svetega Mihaela.
Preprosti plesi v krogu so lahko tudi način molitve. Primerno za vsakogar, ki ima rad glasbo in ples.
28. 2. 2011, ob 18.30
Predavanje za starše: Psihološki vidiki odraščanja v Župnijskem domu svetega Mihaela. Večer bo vodila psihologinja Carmen Palmisano. Spregovorili bomo o poteku psihološkega razvoja otroka in mladostnika, o sposobnostih, za katere dozorevamo v različnih fazah razvoja, še posebej v puberteti in mladosti, o dejavnikih, ki pospešujejo človekovo zorenje vteh obdobjih, o krizah, s katerimi se mladi soočajo v iskanju in oblikovanju lastne identitete, o premostitvi teh kriz ter o vlogi staršev in družine pri odraščanju otrok in mladostnikov.
12. 3. 2011, ob 19.00
Taizejska molitev mladih v zimski kapeli v župnišču. 14. 3. 2011, ob 18.30
Predavanje za starše: Sodelovanje med šolo in starši v pripravi mladih za življenje v Župnijskem domu svetega Mihaela.
Večer bo vodila profesorica Romana Vrtačič. Spregovorili bomo o vlogi šole in vlogi družine v vzgoji, o vzgoji za življenje v družini in vzgoji za življenje v šoli, o sodelovanju v dobro mladostnika, o soočanju s stiskami in sodelovanjem pri premostitvi stisk.
Vsako sredo ob 20.30
Telovadba za ženske v Župnijskem domu svetega Mihaela
ZAHVALE
112

POROČILO GASILSKE ZVEZE MENGEŠ ZA MESEC JANUAR
Četrtek, 20. januarja 2011
Ob 10.30 uri so na Glavarjevi ulici v Mengšu gasilci PGD Mengeš nudili pomoč reševalcem NMP Domžale, ki so oskrbeli poškodovano osebo v prometni nesreči.
Gasilska zveza Mengeš
Društvo Izhod Tegr Chall€ng€
sporoča, da smo odprli nov moški rehabilitacijski center za zdravljenje odvisnosti. Več informacij dobite na tel.: 040 88 99 33.

Glej, zemlja sije vzela, kar je njeno. A kar ni njeno, nam ne more vzeti. In to, kar je neskončno dragoceno, je večno in nikdar ne more umreti.
(S. Makarovič)
ZAHVALA
v svojem 71. letu starosti nas je zapustil dragi mož, oče, brat, stric, svak, tast in stari oče
Jakob Bokalič
iz Mengša
Za izrečena ustna ali pisna sožalja, darovano cvetje, sveče in svete maše se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, znancem in sodelavcem. Še posebej bi se zahvalili najbližjim sorodnikom ter sosedom iz Medvedove ulice, ki so nam nudih pomoč.
Za sočutno zaigrano Tišino se zahvaljujemo gospodiču Košaku iz Mengša ter g. župniku Janezu Avseniku za opravljen poslovilni obred.
Vse pohvale za izjemen trud, strokovnost in potrpežljivost si zaslužita tudi zdravnica dr Kovač Mohar ter sestra Vanda, ki sta mu stali ob strani ves čas, ko ju je potreboval.
Žalujoči: žena Julijana, sin Andrej, hčerke Irena, Bernarda in Renata z družino
ZAHVALA
Po težki bolezni se je 12. januaija 2011 od nas poslovil naš dragi mož, oče, stari ata in tast
Janez Burja
Iskreno se zahvaljujemo dr med. Tomažu Mušiču za njegovo iskreno predanost in strokovno pomoč v času bolezni. Zahvaljujemo se mag. Nadi Kozjek Rotovnik in njeni ekipi iz Ambulante za klinično prehrano na Onkološkem inštitutu ter dr. med. Alenki Tonkli z Onkološkega inštituta za njihovo požrtvovalnost in sočutno delo. Posebna zahvala gre sestram usmiljenkam, ge. Tanji Korošec in patronažni sestri Miljam Svetlin za njihovo nesebično pomoč. Zahvaljujemo se gospodu župniku Janezu Avseniku za lep pogreb in osebne besede v slovo, kvartetu Krt za sočutno odpete pesmi ter gospe Mirandi Majetič iz Komunalnega podjetja Kamnik za njeno spoštljivo držo v težkih trenutkih. Hvala tudi vsem, ki ste ga v času bolezni obiskovah in zanj molili. Hvala vsem, ki ste darovali za maše, sveče in cvetje. Nazadnje bi se radi zahvahh vsem, ki ste se od njega poslovili v mrliški vežici ah na pogrebni slovesnosti. Vaša prisotnost namje pomagalav najtežjih trenutkih in nas napolnila s hvaležnostjo, daje bil naš mož in oče tako pomemben človek tudi v vaših življenjih, da ste ga pospremili na poti v večnost.
Žena Ivanka in otroci Andreja, Katarina in Rok z družinami
ZAHVALE
\ Z'
Če me iščete, me iščite v svojih srcih, če imam tam bivališče, bom vedno pri vas.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše drage mame,
Jožefe Koncilija
roj. Jakšič Hrinove mame Pepce iz Topol,
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem za podaijeno cvetje, sveče, darove za maše, župnijski dom in Karitas, za vse izraze sožalja ter številno spremstvo na njeni zadnji poti.
Za občutene besede ob slovesu se zahvaljujemo župniku, gospodu Janezu Avseniku, pevcem za ganljivo petje, topolskim gasilcem in zvezi borcev za častno spremstvo. Izjemno cenimo in se zahvaljujemo vsem, ki ste naši mami pomagah v času njene bolezni, še posebej pa iskrena hvala gospe zdravnici Gabrijeh Kovač Mohar za dolgoletno zavzeto skrb in zdravljenje, ter patronažni sestri gospe Miljam Svethn za izjemen trud in človeško tophno v zadnjih letih.
Vsi, ki smo jo imeli radi.

Telo brez duše, toda samo sedaj. Telo v dostojanstvu tudi sedaj. Telo zate in za tvojo obljubo, o bog.
ZAHVALA
v 89. letu življenja je sklenila svojo življenjsko pot naša teta
Jožefa Osel
Zahvaljujemo se vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za izrečena sožalja, darovane sveče, darove za sv. maše, darove za župnijski dom in Karitas. Lepo se zahvaljujemo osebju Doma počitka, ki soji stregli ob njeni bolezni. Za krščansko slovo in darovane sv. maše za pokojno teto se zahvaljujemo gospodu župniku Janezu Avseniku. Hvala pevcem Mengeškega zvona in trobentaču Leonu Košaku.
Vsi njeni
y v
Ko želimo si bližine, gremo tja v kraj tišine, tam srce se tiho joče, da več te ni, verjeti noče.
Življenja naša so se spremenila, a srca te ne bodo pozabila.
Kogar imaš rad, nikoli ne umre, le daleč, daleč je ...
m


ZAHVALA
v 87. letu nas je tiho zapustil mož, oče, dedek, brat in stric
Lovrenc Skok
iz Mengša
Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem sorodnikom, znancem, sosedom in prijateljem za izrečeno sožalje in podaijene sveče. Iskreno se zahvaljujemo dr. Marti Rižnar in sestri Andreji, patronažni sestri Majdi Puklovec in sosedi Mari. Hvala g. župniku Janezu Avseniku za lep pogrebni obred, pevcem Mengeškega zvona, Leonu Košaku za zaigrano Tišino, praporščakom PGD Mengeš ter pogrebni službi Kamnik.
Vsi njegovi
J V

19. FEBRUARJA VSI NA 27. MENGEŠKO MARELO
Februar je tu in z njim tradicionalna narodnozabavna prireditev Pod mengeško marelo, tokrat že 27. po vrsti. Letos bomo izvedli kar dve predstavi. Obe bosta v soboto, 19. februarja 2011, ob 16.30 in ob 19.30, v Kulturnem domu v Mengšu.
Zadnjih nekaj let je rdeča nit prireditve spoznavanje različnih pokrajin Slovenije. Tokrat bomo spoznavali Koroško. Od tam se nam bo predstavil legendarni narodnozabavni ansambel Štirje kovači. Z godbo bo zapel koroški pevec zabavne glasbe Milan Kamnik. Svoji Koroški je vseskozi zvest, kar dokazuje skoraj polovica njegovih pesmi v tem lepem slovenskem narečju. Po mnenju mnogih je ljudski pevec, ki zna z malce hripavim, a nežnim glasom, skupaj z orglicami in kitaro pričarati prijetne melodije. Z avstrijske koroške pa nas bo obiskal pevski Kvintet bratov Smrtnik, ki je lansko leto praznoval 25 let delovanja. Od domačih ansamblov, v katerih igra vsaj en godbenik, bodo letos zaigrali Veseli Begunjčani ter Alpski kvintet, ki ne sme manjkati v našem železnem repertoarju. Poleg njih bo popestril dogajanje Harmonikarski orkester KD Mihaelov sejem Mengeš. Kdo pa bo letos poskrbel za veselo humorno vzdušje, naj ostane presenečenje. Za kulinarično in turistično predstavitev Koroške bo poskrbela Ekološko turistična kmetija
Lešnik iz Šmartnega pri Slovenj Gradcu. Skozi celotno prireditev nas bo popeljala priljubljena radijska voditeljica Tanja Vidic.
Sceno bo, tako kot vsako leto, postavila ustaljena ekipa Turističnega društva Mengeš. Vstopnice bodo na voljo v Hramu Rožice Mengeš, kavarnici Svetilnik Kamnik, Servisu pihal Dejan Kovač S.P. v Domžalah in pri Mengeški godbi oziroma njenih članih. Pohitite z nakupom in si zagotovite najboljše sedeže. Se vidimo na Mareli!
Maja Keržič, Mengeška godba