Ust Izrtafa ođ oTctobra 1947 kot tednik — Od 1. januarja 1958 kot poltednik — Od 1. januarja 1960 trikrat tedensko — Od 1. januarja 1964 kot poltednik, in sicer ob sredah in sobotah — GLASILO SOCIALISTIČNE KRANJ — SREDA, DNE 3. MARCA 1965 LETO XVIII., ŠT. 17., CENA 10 DINARJEV Ustanovitelji: občinski odbori SZDL Jesenice. Kranj, Radovljica, škof ja Loka, Tržič — Izdaja CP »Gorenjski tisk« — Urejuje uredniški odbor, odgovorni urednik KAREL M A K U C ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA ZA GORENJSKO 0 pokrajinskem tisku Pokrajinski tisk se je v Slovenji rodil kot izraz žive potrebe pri obveščanju občanov in je lami že dosegel zavidljivo redno tedensko naklado: 96.000 izvodov, kar je hkrati doslej najvišja naklada tega tiska v Sloveniji. Ta ugotovitev nam potrjuje, da je 1. tak tisk kot javna tribuna aktivnih občanov v našem razvoju potreben in koristen; 2. tak tisk je hkrati odraz rasti naše lokalne samouprave in spričevalo vzporedne rasti občinskega tiska z našim komunalnim sistemom; 3. pri vsakodevnem konkretnem oblikovanju družbene dejavnosti In življenja ima prav ta tisk vedno večjo vlogo kot učinkovito sredstvo obveščanja občanov. Odločno naj bi pomagal uveljaviti ustavno načelo o javnosti dela vseh orga^ nov družbe, sam pa naj bi kot javna tribuna postal konkreten sooblikovalec v razvoju komunalnega sistema. Spričo tega so razpravljanja o ukinitvi tega ali onega pokrajinskega časnika zaradi pomanjkanja finančnih sredstev področnih družbenopolitičnih skupnosti hudo neodgovorna. Zal ugotavljamo, da je glasov o tem ,da bo ta ali oni pokrajinski časnik izdihnil, zadnje Čase vedno več. Menimo, da je neodgovorno odtegovati potreben denar tisku, ki Je neredko edini družbenopolitični obveščevalec, ki sploh prestopi prag podeželske hiše. Organizacije Socialistične zveze In občinske skupščine bi morale imeti peknilinski tisk kot za del svoje aktivnosti, kot tisti najvažnejši del, za katerega moraio biti zasntevlfcna sredstva skoraj pred Vsemi drugimi izdatki. Razen tega Pa je treba misliti tudi, da bodo v bodoče pokra Hiški in sploh lokalni listi zmeraj bolj potrebni kot časniki, ki bodo lahko zajemali vso pestrost in posebnost življenja v komunah ter s tem dopolnjevali pisanje dnevnega tiska in obveščanje občanov, s čimer bo oživelo ustavno načelo o javnosti dela vseh organov družhe. UPRAVNI ODBOR DRUŠTVA NOVINARIEV SLOVENIJE Izvoz zaostaja Januarski izvoz kranjskih podjetij ni dosegel deleža, ki naj bi ga imel posamezni mesec pri planu za celo leto. Deset podjetij je izvozilo 5,2 odstotka planirane količine. Skupaj so planirala izvoz za 8 milijonov 578 tisoč dolarjev, med najmočnejšimi izvozniki pa so: Tekstilindus in Planika (po 1,800.000), Iskra (1,548.855), Sava (1,200.000), Standard (1,130.000), IBI (475.000) itd. Tekstilindus je v prvem mesecu letošnjega leta izvozil 8,4 odst. celoletne planirane količine, Iskra 7,2, Lesna industrija 6,2, KŽK — poslovna enota Oljarica prav tako 6,2 odst., Planika 5,3 odst., IBI 4 odst., Sava 2,5 odst. itd. — S. ŠIPAD KRANJ prodajalna v nebotičniku VAM NUDI KAVČE, 2 predala 56.500 din SPALNICE DNEVNE SOBE KUHINJE in OSTALO POHIŠTVO. ZELO NIZKE CENE Vabimo Vas na ogled in se priporočamo 'MICHEL ARPIN (Francija) je bil najuspešnejši tekmovalec FIS 1 — A tekmovanja v Kranjski gori. V sobotnem veleslalomu je zasedel tretje mesto, v nedeljo pa je bil v slalomu prvi. Tri naloge centra slepih Po prvem letu obstoja prvega specialnega centra v naši republiki Slika prikazuje udeleežnce republiškega olenuma zveze gluhih Slovenije, ki je bil v ponedeljek v prostorih občinske skupščine v Kranju Ustanovitev centra za rehabilitacijo in varstvo slepih ob spojitvi doma slepih in invalidskih delavnic za rehabilitacijo in zaposlovanje slepih, pred dobrim letom v Skotji Loki, ni bil le prispevek k splošni tc/.nji po združevanju, ampak pogoj nujnega enotnega obravnavanja na vidu prizadetih. Center sledi trem glavnim namenom: slepe poklicno usposablja za delo, ki naj jim omogoči samostojno preživljanje, usposobljenim posreduje ustrezno zaposlitev izven centra ali jiih zaposli v obratih centra, nudi jim oskrbo in varstvo. Center slepih v Škof j i Loki je tako prvi v Sloveniji sledil priporočilom resolucije Republiške skupščine o kompleksni rehabilitaciji invalidov. \ Trenutno je v centru na oskrbi in varstvu 132 slepih ljudi. Izmed teh je doma zaposlenih 17, !i jih dela v raznih drugih delovnih organizacijah, šola se jih 21, ostali ■an -,c7ka' nataknil na moje bodice. trmsUčni delavc n« Tatjana ^nedict* - deklico, lrdm, da je dnevno utegnejo seda., niti toliko, da bi Slavica Hafner — deklico, Manja v imeli letni občni zbor svojega Osel _ dečka, Frančiška Zupan— največ razprav prav o denarju, društva. Menijo, da bo najbolje deckn .Marija Tezeršek - dečka, Tu<» na Jesenicah sem o denarju potcm ko bo »odlezel« in Frančiška Urbane - dečka. Fran- ozlfoma o osebnih dohodkih bo[,0 ]ahkQ tu&[ ygt govorili- čiška Justin — deklico, Terezija mnogo slišal. Ugotovili so zanimi- Veste> snc v Kranjski gori dolgo Celeč - deklico, Marna Zanlot- vost, ki bo marsikoga zanimala. ng ,odlezea ko " bo skopnel, Uslužbenci menze SGP Sava imajo povprečne osebne dohodke v višini 55.851 dinarjev, v. drugi nik —dečka. Mari in Rozman — deklico, Marija Jošt — dečka, Štefanija Kokali — deklico; Marija Hud- — dečka. Liudmila Božič — deklico. Marija Ahac — . dečka. Slavka Rukovec — deklico, narjev. Verjetno je to večja zanl bodo pa imeli zopet veliko dela z letno sezono. Najbolje bi bilo. da počakajo do prihodnjega leta, Frančiška Jagodic — dečka, Ju-Itfana Bohince — deklico, Ivana menzi, ki jo upravlja komunalno ko b^manj sncpa in šc boIj jasne d!" račune bodo lahko polagali. Povprašal sem« občane, zakaj s° mivost, kot pa tista, ki jo berete v časopisu pod rubriko »zaniiml- Eršte — dečka, Terezija Tanežič vosli«. Morda je celo zaradi tega — dečka, Veronika Benedik — v drugi menzi boljša hrana. povočlla 7n""?HmlnY«tritor ' TorcJ dečka, Ana Lehovee - dečka, Hotel sem se odpeljati proti fovodja ln__admlnlstrator. Alojzija Zavcer — deklico. Marje- Kranjski gori, vendar so me Je-ta Zagore — deklico, .Tačica Ajd- seničani še na nekaj opozorili, nik — dečka, Slaviea Slatnar — Na Javorniku se Železarna in že-dečka, Julijana Egart — dečka, leznica nikakor ne moreta_ spo-Antonija Gabrič — dečka, Olga razumeti. »Gordijski vozel« je na-Skofic — deklico. stal pri tem, kdo naj bi vozil va- __gone v tovarno? Na železnici so * nJ° v v TRŽIČU sk]cn;n ukini(i poslaj0| ker po.. sem, da kdor hoče iti na balkon. Poročili so se: Ervin Roth, de- trebujejo šefa na postaji v Med- bodi z glavo po stropu. Holancic lavec in Olga Jakopin, šivilja; vedah akumulatori j st roja. žele- se v času svojega bivanja tej zar Mirko Zelič, ključavničar in Ma- /a,-ne pa bodo itak kmalu »fuč«. nimivosti niso mogli načudi^ rija Bogataj, uslužbenka; Pavel upam da bo s tem nastal na Tudi mene zanima ta stvar, n Hafner čevljar in Neža Praprot- obeh straneh »svetovni« mir. vas bom drugič obiskal, bi prosu- nik, prešivalka; Stjepan Horvatič, DOSTI! Sem si dejal sam pri če mi to pokažete. m zidar in Mariia Gašper, predilka. sebi in odhitel proti Kranjski Dovolj naj bo za danes. *j* Umrli so: Boštjan Ogris, oseb- gori. Njihovega frizerja pa je po- pustno nedeljo in seveda za pus£' ni upokojenec; Ivana Klemene, trebno še posebej pohvaliti. Men- ni torek vam želim vse najboljše osebna upokojenka; Marija Pa- da je zelo »gospodarski«, ker zelo in še veliko let dar, družinska upokojenka. varčuje z denarjem. Razbito ogle- Vaš BODICAH ukinili »Jelenovo« žago? Povedali so ml, da ni bila rentabilna! BiH so na žagi trije Žagarji: šef, knji- trljc so žagali, trije pa pisali-Prepričan sem, da so bili Žagarji sami dovolj pošteni ln ne bi bUo trel>a raznih dnevnih nadzorstev. Še eno bodico sem moral v Kranjski gori zlomiti. Zadel .sern njihovo dvorano. Zvedel SREDA, 3 marca 19(53 Iz naših komun O Iz naših komun © Iz naših komun • Iz naših komun • Iz naših komun • Iz naših komun • Iz naših komun • Iz naših komun Kompas v letu 1964 IZGUBA S KRUHOM Pri gostinskem podjetju Dom na Jezerskem obratuje pekarna, ki speče dnevno od 200 do 250 kilogramov kruha in tako oskrbuje lastno podjetje in vse tamkajšnje prebivalstvo.'' Toda pekarna ni rentabilna, čeprav ima zaposlenega le enega peka. Letno izkazuje okoli 1 milijon dinarjev izgube. Delavski svet podjetja je že nekajkrat razpravljal o tem problemu in že menil, da bi pekarno opustili in da bi za pdtrebe podjetja vozili kruh iz Kranja. Toda tega še niso uresničili, ker bi ob tem ostali brez kruha prebivalci tega kraja. BOLJŠE GOSPODARJENJE V DOMOVIH V kranjski občini imamo še precej zadružnih in drugih domov, v katerih so razvijajo razne dejavnosti, nimajo pa pravega lastnika oz. ni nikogar, ki bi načrtno skrbel za njihovo vzdrževanje in ozkoriščanije. Zaradi neurejenega lastništva pride večkrat do nesoglasij med posameznimi društvi in organizacijami, po drugi strani pa ti domovi več ali manj propadajo. Da bi temu napravili konec, bo občinska skupščina te domove prenesla v pristojnost krajevne skupnosti. Le-te bodo za njihovo vzdrževanje dobile tudi potrebna finančna sredstva. 20. MARCA SESTANEK AMD V Domu avto-mofo društva Podnart bo 20. marca letos razširjeni sestanek, ki se ga bodo udeležili vsi predsedniki oz. predstavniki AMD Gorenjske. Pogovorili se bodo o skupnih nalogah in akcijah, ki jih bodo ta društva izvedla v letošnjem jubilejnem letu, ob 20-letnici osvoboditve, in drugih prireditvah in tekmovanjih, ki jih bodo organizirala društva in zveza ter druge organizacije. PREMIERA V MAVČIČAH Dramska sekcija kulturno-umetniškega društva »Simon Jenko« Mavčiče, je v nedeljo popoldan uprizorila prvo dramsko delo v letošnjem letu »Zadnji celjski grof«. Režiral je domačin Filip Lavriša. Gledalci, ki so do zadnjega kotička napolnili dvorano, so bili s prireditvijo zelo zadovoljni. Sklenili so, da bodo igro ponovili in z njo gostovali tudi na nekaterih drugih odrih. TEŽAVE Z RAZREZOM LESA Prebivalci Besnice in okoliških vasi so že dalj časa nezadovoljni zaradi razreza hlodovine. Poskusili so žc s prevoznim gatrom, vendar z razrezom niso bili zadovoljni. Prevoz hlodovine v Kranj oz. Preddvor. Cerklje ali druge kraje pa je preveč oddaljen in povzroča prevelike stroške. Sedaj so jim obljubili, da bo v kraju lahko 1 mesec obratovala krajevna žaga, s tem pa bodo odpadle vse dosedanje nevšečnosti. VEČ PRIVATNIH SOB Pristojni turistični delavci v Kranju že sedaj razmišljajo, da bi bilo potrebno v Kranju pridobiti več privatnih sob, ki bi bile namenjene za turiste. Znano je namreč, da so že skoro vse dosedanje hotelske zmogljivosti za letošnje leto oddane tujim agencijam. Značilno za Kranj je, da je vedno manj privatnih tujskih sob. Vzrok je verjetno v tem, ker so bile te sobe pred nekaj leti premalo izkoriščene, sedaj pa se ljudje težko odločijo, da bi oddali sobe v turistične namene. Prav bi bilo, da bi čimprej usposobili in izročili svojemu namenu planinski hotel na šmarjetni gori, ki bo lahko nudil med drugim tudi okoli 50 ležišč v dokaj sodobnih sobah, restavracija , in terasa pa bi lahko sprejeli tudi do 500 gostov hkrati. KRVAVEC SE UVELJAVLJA Med tednom je na smučiščih Krvavca povprečno 200 ljudi, ob sobotah in nedeljah pa tudi po 600 in več. Zlasti živahno je zadnje tri tedne, odkar obratuje žičnica vlečnica. Ta lahko prepelje 150 smučarjev na uro, do sedaj pa jih je prepeljala že nekaj nad pet tisoč. Pokazalo se je, da ob sobotah in nedeljah ne zadostuje samo ena vlečnica, zato bo treba za prihodnjo sezono misliti na najmanj dve ali tri. Zaradi izredno ugodne cestne in žičnične zveze ter ugodnih smuških terenov ima Krvavec še vedno precej prednosti pred ostalimi smučarskimi tereni, ker so precej oddaljeni. Sredi marca bo na Krvavcu večja mednarodna smučarska prireditev, ki jo organizira smučarski klub Triglav Kranj. ZA 20 LETNICO OSVOBODITVE Večina družbenopolitičnih organizacij, delovnih kolektivov, društev in krajevnih skupnosti je v zadnjem obdobju že razpravljalo o pripravah in programih praznovanj ob letošnjem jubilejnem letu, 20-le!nici osvoboditve. Občinskemu odboru za proslavo Kranj so povečini že tudi poslali sestav svojih komisij in programov dela. Vendar pa je še nekaj primerov, da tega dela niso opravili. Prav bi bilo, da bi se tudi tifti, ki tega niso opravili, priključili vsesplošnemu razgibanemu delu v tem času in praznovanju tako pomembne obletnice kot je 20-letnica osvoboditve. Naša vizitka na meji Ugoden obračun vseh vrst turističnih dejavnosti — Ureditev ljubeljskega in podkorenskega mejnega prehoda Kako zbrati 3 tisoč krvodajalcev tudi na gradnjo novih objektov, ki jih bodo v prihodnje narekovale potrebe turizpia in tranzita. Prvi del žičnice na Zelenico bodo predali namenu 4. marca popoldne, drugi del pa nameravajo usposobiti do prihodnje zimske sezone. Enako pozornost nameravajo posvetiti Podkorcnskemu sedlu. Ta Turistično in avtobusno podjetje Kompas se je med sorodnimi podjetji uvrstilo prav na prvo mesto v državi, saj je imelo lani žc prek 12 milijard prometa. Leto 1964 jc bilo za podjetje ugodno, saj je v vseh vrstah turistične dejavnosti doseglo precejšen napredek. Razširilo je dejavnosti na področju inozemskega turizma, sodelovalo s prek 3 tisoč potovalnimi uradi po vsem svetu, omogočilo večji del gostov iz Srednje Evro ugodne pogoje za širše vključevanje domačih turistov v potovanja po domovini in inozemstvu, uvedlo je izposojanje osebnih avtomobilov in prodajo turističnega blaga, odprlo 8 novih poslovalnic itd. Tokrat se zadržimo predvsem pri važnejših Kompasovih posegih na gorenjsko območje. Kot je znano, se je podjetje zavzelo za ureditev Ljubelja in okolice. Na prelazu je zgradilo sodobno turistično poslovalnico, odločilo pa se^ je tudi za temeljito adaptacijo tamkajšnjega gostišča. Pripravljeno je Vsak deseti volivec kranjske komune naj bi žrtvoval nekaj svoje krvi Pred kratkim je. občinski odbor RK Kranj zbral vodje novih odborov krajevnih organizacij, da bi se z njimi pomenil o letošnjem delu, predvsem pa o^ čimbolj Vrtec s skupnimi močmi Svet za socialno varstvo občinske skupščine škof ja Loka že več let ugotavlja potrebo po novih varstveno - vzgojnih ustanovah. Zgrajena Je bila ustanova na Novem svetu, s čimer pa jc bil le delno rešen problem za samo območje škofje Loke. Posebno pereče je vprašanje varstva otrok zaposlenih staršev na Trati. Vrtec na Trati je v neustreznih prostorih v stanovanjski hiši in lahko sprejme le tretjino varstva potrebnih otrok. Ugotovljeno je, da je še več kot 100 otrok v času odsotnosti staršev nepreskrbljenih. Svet za socialno varstvo je zato povabil na razgovore predstavnike gospodarskih organizacij in terenskih organizacij, na katerem so sc sporazumeli, da bodo tudi podjetja prispevala za gradnjo nove ustanove. Komisija, ki jc zadolžena za neposredno sodelovanje z gospodarskimi organizacijami in njihovimi samoupravnimi organi, je že uspela dobiti zagotovilo za približno 13 milijonov dinarjev, kar je že vsota za resen začetek. Ko se bodo pristojni zedinili za projekt in lokacijo, ne bo več ovir, da bi ne zastavili z gradnjo. — S. nameravajo usposobiti tudi ljubeljsko gostišče. Ob obeh gostiščih bodo odprti restavracijski prostori in parkirni prostori. Med pomembnejšimi je tudi posredniška in organizacijska vloga Kompasa pri ureditvi več vlečnic na našem območju. Gostinska podjetja in občinske skupščine so financirale postavitev treh vlečnic uspešni pripravi krvodajalske ak-je pomembno okno naše države, v Bohinju, treh vlečnic na Bledu, cije. Zadnja akcija za prostovolj-saj se prek njega pretaka k nam P6 ene v Radovljici in v Begu- no oddajo krvi je bila lani juni- njah, dveh v Tržiču, in po ene na ja> ko je biIo na območ]u občine pe, vse doslej pa je ostal še pre- Jezerskem m na Ljubelju. zbranQ 59? Utrov krvi' ,ctošnja ce, neurejen. Kompas že ima pro- Po Kompasovih pogodbah s po- pa bo v maju Za -0 bo potrcbno lekte za svojo poslovalnico, trgo- tovalnimi agencijami v Holandiji, z'orati 3 tisoč prijav, da bi tako vino, menjalnico, prostore za in- Angliji in na Švedskem bo do kon- dosegli vsaj 2400 odvzemov krvi. formativno službo, prodajo ben- ca marca v Kranjski gori preži- rja bo a] Začudila so je, da je v JBorjani. A začudenje je takoj ugasnilo. Vse je bilo, kakor da je že nekdaj tako in da nikoli ni bilo drugače. Gozdovi na pobočju Matajurja, ki so se spremenili v gozdove samih ogromnih nožev, je niso navdali z začudenjem. Ko se je znašla na prostem, se ji ni zdelo nič čudnega, ker ni videla ne hiš ne ljudi, a je stala na mestu, kjer jc bila nekoč Borjana. Pobočja in greben Stola za njenim hrbtom se hi spremenil in tudi značilni vrh ; Krna, ki se je oziral' iz kobariške smeri je bil še vedno tak, kakor ga je poznala. Tudi to je ni začudilo in navdal? z grozo, ko se jc *gozd nožev nenadoma spremenil v ogromen požar. Selc tedaj, ko jo na neki jasi na pobočju Zagledala Slavka, se je zdrznila. Ni se začudila, da je bil velik kakor drevo, a še vedno otrok, ker je tudi sama nenadoma postala, kakor da je velikanka iz. pravljic. Slavko je spal, a požar, ki je grizel pobočje z ogromnimi donebesnimi .zublji, se je jjiaglo širil naravnost proti njemu in v trenutku, obkrožil jaso v obliki podkve. Onemela je od groze, skušala planiti v breg, da bi ješila otroka, a se ni mogla ganiti. Samo "roke je lahko dvignila in se nagnila naprej, kakor da se hoče čez dolino skloniti k sinu jn ga dvigniti, potem pa okamcnela kakor ogromen kamenit spomenik, kakršnega še ni videla. Ognjena donebesna podkev pa se je zožila v krog in s plameni v ogenj, kriknila in se..*, prebudila. »■Slavko! Otrok moj!« je zaihtela v grozi, ki so jI jo pustile sanje, in obenem videla sebe, kakršna je bila v teh dneh. Jokala je. Njene oči so zopet poznale solze, srce bolečino, materinski strah, skrb in ljubezen, materinsko ljubezen, ki jo je osvobajala otopelost, v kakršno jo je pahnil obup zadnjih dni. Zakaj se je Vdajala obupu ^zaradi moža? Brez moža lahko, živi. Brez otroka ne more'. Otrok jo potrebuje. Otrok jo pogreša. Kako je mogla v svojem obupu klicati nad svet prekletstvo in vesoljni pogin, ko na tem svetu živi njen sin in še toliko drugih otrok, ki niso še nikomur prizadejali ne zla ne krivice. Kako je mogla pozabiti, da mora skrbeti za Slavka. Kako je mogla zvaliti skrb zanj na starše, na sestri, na brata? Ne smela bi ko predajati obupu in sovraštvu do vsega! Zakaj je bila tako šibka? Tako nemočna? Zakaj je svojo nesrečo, ko se je prvič srečala z njo ob moževem pobegu v Benetke, lažje pre-našala kakor sedanjo? Tudi takrat je bila nesrečna in obupana, a obupala ni. Ali ni takrat, čim jc zagledala, da joče otrok, pozabila na udarec, usode in svoj jok. Morda bi tudi sedanji udarec prenesla podobno, ko bi imela pri sebi Slavka. Zanj mora živeti in se spoprijeti z življenjem. Kakb je mogla misliti, da tega ne zmore, ko pa je v J/n,nsbrucku lahko živela, delala in zaslužita sama, neodvisna od moževega zaslužka in skrbi. Ce je takrat zmogla, bo tudi sedaj. Samo po otroka mora., Otrok ji bo dajal moči. Drug drugemu sta potrebna, je čutila. Svit jc redčil temo. Jutro se je prebujalo. Skozi okno je opazila nežne barve jutranjega neba. Opazila je nered v kuhinji, dokler .se ji pogled ni ustavil na šivalnem stroju. Z očmi ga jc pobožala. Minulo leto ga je tako malo uporabljala. Šivala je samo za domače in najbližje znanec. Ni iskala dela kakor v Grazu, prvo leto v Trstu in potem v Innsbrucku. Možev zaslužek jo je bil uspaval. Morda je prav zaradi tega, ker s šivanjem v tem času ni skoro nič zaslužila, izgubila vero in zaupanje vaise. Zdaj se ji je samozavest ob pogledu na stroj vračala. Stroj ji bo pomagal v boju za otrokovo srečo. In otrokova sreča bo njena sreča! Zakaj bi potem obupavala in se čutila nesrečno? Vstala bo, se pripravila za pot in se odpeljala po otroka že s prvim vlakom, je sklenila. Dvignila se je. A se je opotekala. Oslabela je. Jesti bi morala, potem bo slabost popustila. , ( Toda jed se ji je upirala. Popila bi lahko le skodelico mleka. A mleka ni bilo. % Nič zato! Potrpela bo. Mimogrede, ko bo šla na postajo, bo stopala v restavracijo in popila skodelico kave. Bele kave s smetano! Kava ji bo vsaj za silo vrnila moči. GLAS ST?YT>V 3. muren W65 ■N GA Km 103. BiH in Rose se nista posebno vznemirila zaradi te izjave. Mislila sta, da ju je Webb hotel samo izsiljevati. Sauno norec bi poskušal osnovati novo mesto. Bili je verjel v svoj uspeh. Odpotoval je v Leavenworth po Louiso in Arto, zdaj jima je mogel nuditi dom. Ko se je pozdravil z Louiso, je po prstih stopil do zibelke in se začuden zagledal v drobno bitje. ►►Vzemi jo v naročje!« ga je spodbujala žena. »Ne morem,« sc jc branil. »Zakaj ne?« »Bojim se!« »WiW!« se je razjezila žena. Vzela ie otroka in mu ga dala v naročje. »Ne bojiš se ne Indijancev ne razbojnikov, pa bi se bal svoje hčerkice!« 104. Nespretno je držal otroka na rokah, kakor da bi se bal, da mu pade na tla in se razbije. »Vzemi jo, Louise,« je moledoval. »Ko bo odrasla, jo bom naučil jahati in streljati s puško. Toda zdaj .. je tako drobcena, da se bojim.« Z vlakom so sc odpeljali v Ellsworth. Tu je Bili najel voz in se z Louiso in hčerkico odpeljal proti novemu domu. Ko so se bližali Rimu, je prestrašeno vzkliknil. »Kaj ti je?« je vprašala žena. »Rima ni več! Kaj se je zgodilo z njim?« »Ce niso morda Indijanci?« jc rekla Louisa s tihim glasom. »Ne, ne, to mesto je izginilo, kakor da bi ga bil razdejal orkan.« 105. BiH je odhitel do Rose ja, ki mu je pojasnil: »Webb je uresničil svojo grožnjo: osnoval je novo mesto, imenuje se Hay City. Železnica bo tam gradila postajo in skladišča. Rimu se ne bo niti približala. Vsi prebivalci našega mesta podirajo hiše in se selijo v Hay City.« BiH se je pobit vrnil k Louisi. »Upal sem, da bom bogat, a spet sem vse izgubil.« »Potolaži se,« je rekla žena, »morda je dobro tako.« Zaradi propada Rima se je Billovo družinsko življenje razbilo. Rekel je ženi: »Železnice so mi ponudile od važan jc in planiranje zemlje. Moral bom sprejeti, ti pa se vrni z otrokom k svojim.« Šport • Šport • Šport • Šport • Šport • Šport • Šport • Šport • Šport • Šport • Šport # Šport • Šport • Šport • Šport • Šport • Špo Na FIS I - A tekmovanju v veleslalomu in slalomu v Kranjski gori fc Šumi in Lakota nimata naslednikov Za letošnje FIS I-A tekmovanje v veleslalomu in slalomu v Kranjski gori velja več odličnih ocen, z izjemo uspeha naših smučarjev. Zelo močna konkurenca z vrsto svetovnih asov, odlično pripravljene proge in zelo uspela, organizacija, nad vsem tem pa prekrasno vreme ter precejšnje zanimanje gledalcev so svetle strani prireditve. Za temno pa so poskrbeli naši predstavniki, ki so močno zaostali za vsemi tujimi tekmovalci. Hokejisti na Finsko Po naših smučiščih Sicer pa tak neuspeh naših niti ni tako presenetljiv, saj smo imeli v zadnjih letih le po enega ali dva zastopnika, ki sta se uspela uvrstiti vsaj v drugi kvalitetni razred. Za Sumi jem jc v zadnjih letih to čast med moškimi reševal Lakota, ki pa letaš služi vojaški rok, zato je daleč od svoje najboljše forme. Ker pa, kot kaže, nima dobrega naslednika, smo letos ostali brez zastopnika, ki bi se uspel prebiti na vidnejše mesto. V Kranjski gori je bil v sobotnem veleslalomu od naših najboljši Jeseničan Andrej Klinar, ki je zaostal za zmagovalcem Švicarjem Bruggmannom za 16,77 sekund (11 odstotkov)^ Za njim in Vogrb»cem se je uvrstil le Švicar Bergamin, ki je v zgornjem delu Brsnine padel. Nič bolje ni bilo v nedeljo v sla-. lomu, le da se je naš najboljši (spet A. Klinar) zaradi številnih odstopov in diskvalifikacij uvrstil na 14. mesto. Za zmagovalcem Ar-pinom (Francija) pa je zaostal za 17,04 sekunde (15 odstotkov). Za njem je bil le še Švicar Zogg. REZULTATI — veleslalom: 1. Bruggmann (Švica) 2:33,04, 2. De Nicolo (Italija) 2:34,73, 3. Arpin (Francija) 2:34,83, 4. Nenning (Avstrija) 2:34,95, 5. Digruber (Avstrija) 2:35,01, 6. Maudouit (Francija) 2:35,54, 7. Bleiner (Avstrija) 2:35,75, 60 mladih skakalcev v Kranja Smučarski klub Triglav je v nedeljo izvedel osnovnošolsko tekmovanje v smučarskih skokih na 15-metrski skakalnici na Gorenji Savi. Udeležba i/, štirih kranjskih osnovnih'šol je bila nadvse številna, saj je nastopilo n'id 60 mladih skakalcev. Najštevilnejši so bili učenci iz osnouiih šol Lucija-na Seljaka in Simona Jenka. Med to množico mladih skakalcev smo videli nekaj perspektivnih tekmovalcev, katerim bo potrebna v prihodnjih letih skrbna trenerjeva roka. Tekmovali so v treh starostnih skupinah. REZULTATI - pionirji (12 let in mlajši): Stanko. Grohan (L. Seljak) 158,5 točk, 2. Joža Kapušin (S. Jenko) 155,0, 3. Jože Benčič (L S.) 153; pionirji (13 in 14 let): 1. Tone Semrl (L. Seljak) 171, 2. Blaž Mohor (S. Jenko) 168,5, 3. Miro Kone (St. Žagar) 163; pionirji (15 let): 1. Iztok Bečan 200,0, 2. Martin Dacar 150, 3. Cveto Šu-štaršič (vsi L. Seljak) 146,5 itd. J. J. 8. Kalin (Švica) ±26,66, 9. Jauffren (Francija) 2:36,98, ♦ 10. Scherzer (NDR) 2:37,6... 24. Klinar (Jugoslavija) 2:49,81, 25. Vogrinc (Jug.) 2:50,55, 27. Detiček (Jug.) 2:57.43, 28. Dogša 2:58,63, 29. Zaje 3:03:57; Slalom: 1. Arpin (Francija) 116,25 (59,21, 57,64), 2. Digruber (Avstrija) 116,33 (60,33, 56,00) 3. Maudouit (Francija) 117,85 (59,68, 56,17), 4. Bruggman (Švica) 110,51 (60,72, 57,79), 5. Jauffret (Francija) 118,94 (61,30, 57,55), 6. De Nicolo (Italija) 119,98 (62,28, 57,70), 7. Fourno (Francija) 121,18 (62,16, 59,02"), 8. 111 ing (NDR) 122,19 (62,29, 59,90) 9. Leitner (Avstrija) 122,97 (63,30, 60,67), 10. Bloiner (Avstrija) 123,83 (63,44, 60,29)... 14. Andrej Klinar (Jug.) 133.29 (68,86, 64,45) 16. Pustoslem-šek (Jug.) 140,11 (74,31, 80,60), 17. Gazvoda (Jug.) 155,85 (81,48, 74,37), 18. Zidan (Jug.) 156,25 (77,13, 79,42), 19. Laibacher (Jug.) 159,97 (78,87, 81,10). BRNIK, 2. marca — Jutri bo jugoslovanska hokejska reprezentanca odpotovala na Finsko na letošnje svetovno prvenstvo. V deželo tisočerih jezer bo reprezentanca odpotovala z letalom AA z Brnika. Strokovnjaki so mnenja, da je ekina letos dokaj solidno pripravljena. Trener naše reprezentance Vaclav Bubnik nam ie pred odhodom dejal: »Prinrave so bile zelo dobre, odigrali pa smo tudi planirano število tekem. Jugoslavija bo v Tamperu nastopila v B skupini, kjer bo igralo 7 moštev. Upam. da borno premagali Anglijo, Avstrijo in Madžarsko. Računamo tako, da se bomo uvrstili do 5. mesta v B skupini.« i J. JAVORNIK Gorenjski tekači in skakalci so v nedeljo nastopili na številnih tekmovanjih po Gorenjskem in drugod po Sloveniji. Tekači so imeli svoji meddruštveni tekmovanji na Hrušiei in Dolu. Skakalci pa so startali v Bohinju, Kropi, Mengšu |n Delnicah (Hrvatska). Z vseh teh tekmovanj le nekaj skromnih vrstic. Hrušica: V tekmovanju za me-morial Tineta Kuljota je nastopilo 29 tekmovalcev iz gorenjskih klubov im Enotnosti. Prehodni pokal je osvojila ekipa iz Planice, favorit tekmovanja Jeseničan Ko-bentar pa je moral na tretjem km odstopiti, ker je zlomi smučko. Rezultati — člani 12 km: 1. Mlinar (Planica) 38:25, 2". Grašič' (Triglav) 39:59, 3. Reš (Enotnost) 41:05; starejši mladinci (6 km): 1. Mrzlikar (E) 19:22; mlajši mladinci (3 km): 1. Pintar (Jes.) 11:46. DOL: Na tradicionalnem tekmovanju za smučarsko palico je tudi letos zmagala ekipa kranjskega Triglava. Med posamezniki pa je bil tudi najboljši Roman Seljak, med mladinci pa sta bila najboljša Dornik in Jakopič (oba iz Go-rij). KROPA: Na 40 m skakalnici so imel; tudi letos največ uspeha skakalci ljubljanske Enotnosti, ki so ponovno osvojili ekipni pokal, Nahtigal pa je s skokom 39m, postavil nov rekord skakalnice. Rezultati — člani: 1. Nahtigal (E) 226 Neresnost starejših plavalcev ANDREJ KLINAR je bil najboljši Jugoslovan v obeh disciplinah. V veleslalomu je zasedel 25., v slalomu pa 14. mesto V nedeljo je bil v Zagrebu plavalni dvoboj v okviru tekmovanja v zimski ligi za Pokal Reke v katerem so domačini z 16.102 : 13.796 premagali Kranjčane, Plavalci Mladosti-so se pokazali v povsem drugačni luči kot v dosedanjem tekmovanju, saj je Kranjčanom uspelo osvojiti prvi mesti le na 200 m hrbtno in metuljček. Zbrali so rekordno število točk, tako da bi se lahko potegovati celo za prvo mesto v tem tekmovanju, če ne bi dobre forme dosegli šele v, zadnjih nastopih*. Kranjčani so nastopili zelo oslabljeni, saj je od predvidenega moštva manjkalo kar 6 plavalcev. Večini je preprečila nastop gripa. Peter Brinovec in Bojan Levičnik sta raje odšla na brucovanje v> Ljubljano. Kranjčani so zato izgubili' vsako upanje za osvojitev tretjega mesta. Po nedeljskem srečanju Zagrebčanom v zadnjem troboju zadostuje za 3. mesto le še 14.657 točk. Zanimivo je, da Kranjčani nastopajo iz kola v kolo v slabši postavi. V njihovem zadnjem srečanju v Zagrebu je nastopilo kar 7 članov lanskoletnega drugega moštva. Te bi bil razveseljujoč podatek, če ne bi mlajši plavalci nastopali zaradi tega, ker jih njihovi tovariši pustijo na cedilu. V Zagrebu sc je odlikoval v ekipi Triglava predvsem Franc Nadižar, ki je preolaval 100 m prosto v štafeti v času 59,2, kar pa oslabljeni štafeti ni zadostovalo za zmago. Rezultati: moški — 200 m prosto: 1. člckovič (M) 2:09,4, 2. Koš-nik (T) 2:13,3 4. Nadižar J. (T) 2:28,0, 200 m prsno: 1. Tomič (M) 2:43,4, 3. Mohorič (T) 3:05,6, 4. Kalan (T) 3:15,0, 200 m hrbtno: 1. Levičnik (T) 2:30,5, 4. Nadižar (T) 2:43,4, 100 m prosto: 1. Člckovič (M) 59,1, 2. Košnik (T) 1:00.2, 3. Nadižar (T) 1:00.8,' 200 m metuljček: 1. Brinovec (T) 2:34,0, 4. Sa-jatovič (T) 3:05.8, 4 x 100 m meša- Planica 65 pred durmi no: 1. Mladost 4:36.5, 2. Triglav (Levičnik, Mohorič, Brinovec, Nadižar) 4:39.5. Ženske — 200 m prosto: 1. Pogačic (M) 2:38 8, 2. Jančar (T) 2:52,7, 3. Milovanović (T) 3:03,9, 200 m prosto: 1. Kerker (M) 3:09,3, 3. Markovič (T) 3:42,1, 4. Mihelič (T) 3:42,5, 100 m hrbtno: 1. Wol-fart (M) 1:20,8, 2. Čolnar (T) 1:29,0, 3. Siler (T) 1:29,4, 100 m prosto: 1. Pogačic (M) 1:13,3, 2. Bogataj (T) 1:14,5, 4 Milovanovič (T) 1:24,6 100 m metuljček.: 1. Bratkovič (M) 1:33,1, 2. Jančar (T) 1:34,0, 4. Mihelič (T) 1:45,7, 4 x 100 metrov mešano: 1. Mladost 6:00,0, 2. Triglav (Siler, Markovič, Bogataj, Čolnar) 6:04,5. V nedeljo bo V Zagrebu zadnje tekmovanje za Pokal Reke na katerem se bodo srečali Mladost, Primorje in Ljubljana. Pri vodenju zapisnikov je prišlo do večjih napak, zato je lestvica, ki smo jo objavili v prejšnji številki, napačna. Pravilna lestvica pred zaključkom tekmovanja izgleda takole: 1. Ljubljana 5 4 1 78.764 8 2. Primorje 5 4 1 78399 8 3. Triglav 6 1 5 86.442 2 4. Mladost 4 1 3 57.229 2 Peter Čolnar Za memorial Janeza Polde t«HI. «■ »..s ril I JOKU*. l^mHU-imtOttit i -Vi.W. V dolini pod Poncami so se že zbrali naši najboljši skakalci, ki se pripravljajo na letošnjo spominsko tekmovanje memorial Janeza Polde na prenovljeni 90-m skakalnici. Tudi udeležba na letošnji plani-ški prireditvi bo zelo kvalitetna in je doslej že 12 držav prijavljenih. V Planico inoiemski skakalci zelo radi prihajajo in kljub temu, da bo istočasno v Italiji mednarodno tekmovanje v Ponti di Legnu je za Planico dosti večje zanimanje. V soboto in nedeljo bo v dolini skakalnic spet vse živo. Snega je dovolj in upamo, da bodo organizatorjem tadi vremenarji na- klonjeni, čeprav je te dni bolj muhasto vreme. V Planici je sedaj zbranih 20 naših skakalcev, ki vadijo pod vodstvom trenerja Lojzeta Gorjanca. Naša rperezentahca za nedeljsko tekmo bo dokončno sestavljena v soboto po rednem treningu. Tudi prve poimenske prijave udeležencev pričajo, da bo letos dokaj kvalitetna zasedba skakalcev v Planici. V soboto in nedeljo bodo vozili v Planico posebni vlaki in organizatorji zato obveščajo vse šole in ostale interesente, da se lahko prijavijo v vseh poslovalnicah Kompasa na Gorenjskem. — J. JAVORNIK (37, 39), 2. Resman (Kropa) 197,6; 3. Zonta (E) 195,6; mladinci: 1. Grčar (Žirovnica) 194,6 (35, 35) 2. Šetinc (E) 189, 3. Kavčič (E) 177,6 itd. 1 BOHINJ: Na prenovljeni 50 m Hansenovi skakalnici, ki je najstarejša v naši državi, je v nedeljo zmagal med člani Kranjčan Janez Gros. Po desetih letih so bili v Bohinju spet skoki in upamo, da bodo odslej vsako leto. MENGEŠ: Na tradicionalnih mladinskih tekmah za pokal občil e Domžal je me' starejšimi mladinci zmagal domačin Kupert, med mlajšimi mladinci pa Vagaja (E). Najboljši Gorenje je bil Butal ie (Triglav), ki je med mlajšimi mladinci zasedel 5. mesto, i DELNICE: Na 60 m skakalnici v Gorskem Kotaru je nastopilo 40 skakalcev. Med člani je zmagal Koprivšek (E) 221 (56, 57), pred Tolarjem (Podnart) 203,2 (52,5, 51) in Križajem (E) 202. Pri mladincih je presenetil Krznarič iz Mojstrane s 210,1 (50,5, 50,5). Drugi je bil Dolhar (E), tretji Mesec (Triglav), četrti Bogataj (Triglav) in peti Zemva (Bled). ( Tekmovanja na ledu V četrtek 'je bilo v Kranjski gori slovensko prvenstvo v kegljanju na ledu. Na ledeni plošči so se spoprijeli klubi z Jesenic, Bleda, Kranjske gore in Žirovnice. Prvo mesto. je osvojila ekipa z Bleda, ki je dosegla 29 točk. Na drugo mesto se je uvrstila jeseniška skupina III., na tretje Jesenice II. Zmagovalno ekipo so se-sVhvljali: Kokalj, Pogačar, Piber in Košenina. Dva dni preje so gorenjske ke-gljaške ekipe izvedle v Kranjski gori tekmovanje v bližanju in zbijanju. Prvo me^to v tej disciplini je osvoji Ivan Piber (Bled) s 144 točkami. Drugi pa je bil Jože Zbontar (Jesenice) 138 točk, tretji Jaka Kos (Jesenice) 132 točk, na četrto in peto mesto sta se prav tafko uvrstila Jeseničana. Met na daljavo so izvedli na Bledu. Tekmovali so v starejšem in mlajšem razredu. V drugi skupini starejših je bil prvi Stanko Knaflič (Bled) z metom 74.6. Drugo mesto je zasedel Viktor Pogačar (Bled) s 63 metri, tretje pa Franc Andrejčič s 55.6 metri. V razredu mlajših je bil prvi Jože Hafner (Jesenice) 89,9 m, drugi Vinko Potočnik (Bled) 82 m in tretji Stane Pulc (Jesenice). J. B.