116
Prošnja na prijatle  rajnega Jana Kollara.
V javnih listih smo brali, da je rajni Kollar v rokopisu zapustil važno delo „Die GStter von Rethra". Posestnica tega rokopisa je brez dvorabe precastitljiva udova rajnega neumerlega pesnika. Prosimo vse prijatle Kollarove, naj si prizadevajo, da ta rokopis skoro bode beli svet zagledal. Retranske podobe so starino-slovci dolgo za neresnične imeli. Ker mi je ugodilo na noriških rimskih spomenicih simboliko obotritskih božanstev zaslediti, tedaj zgine vsa dvomba o autentičnosti omenjenih podob in napisov, in Kollarov pretres bode novo luc razširil cez temno starinoslovje slovansko. Ze v svojem delu „Staroitalia slovanska" je omenil, da najde se zares med staroitalsko in slovansko mitologijo. Akoravno Staroitalci niso bili Slovani, so vendar tudi člen tiste azijatiške rodovine, ktere so Slovani, — tedaj mnenje ni paradoksno , ako se terdi, da v obojem basnoslovji   se najdejo sorodni življi.
Zato želimo, da bi se ta rokopis ko naj preje na svetlo dal. Izverstnega ni nic na svetu, in čeravno je veliki pesnik Slovanov s svojo „Staroitalijoa na krivo pot zašel, ima vendar v njej dosti novega in za starinoslovje Slovanov važnega.
Davorin Terstenjak.