plačana v gotovbri. Leto XVIL, št. 82 V tnhflam tnr»b 1 ftnrHfl ltUi Cena 2 Dir Upravnlštvo: l-jubijana, tinafljeva udica 6. — Telefon št. 3122, 3123. 3124, 3125, 3126^ Inseratnl oddelek: LJubljana, Selen-turgova ui 3. - Tel 3392, 3492. Podružnica Maribor: Gosposka ulica št. 11. — Telefon St. 2455. Podružnica Celje. Kocenova ulica St! 2. — Telefon St 190. Rakuni pri pošt. ček. zavodih: LJubljana St. 11.842. Praga čislo 78.180, Wien St. 105 241. Uredništvo: LJubljana, Knafljeva ulica 5. Telefon 3122, 3123, 3124, 3125, 3126. Maribor, Gosposka ulica 11. Telefon št. 2440. Celje, Strossmayerjeva ulica štev. 1. Telefon St. 65. Rokopisi se ne vračajo. Kriza zaupanja Kar danes vznemirja Evropo, jo brez prestanka in vedno znova potiska v kritično napetost, čim dalje hujšo in dolgotrajnejšo, to se more najbolj točno označiti kot kriza zaupanja. V tem, v tej krizi medsebojne vere je jedro vseh težav in probiemov sedanjosti. Lokarnska kriza se ni premaknila nikamor s svoje stagnacije. Njeno težišče je vsekakor v nezaupanju, ki ga ima zapad in z njim vred tudi mnoge države po ostali Evropi giede nadaljnjega nemškega zadržanja. Danes se more to nezaupanje izraziti z nasiednjim nizom političnih kombinacij, projektiranih v območje bodočih možnosti. Jedro francoske zahteve je prav za prav sedaj v tem, da se Nemčija ne sme lotiti utrjevanja po-renskega remiiitariziranega pasu, dokler se ne likvidira veliki spor, ki je nastal po enostranski kršitvi mirovnih in lokarnskih določb. Ta zahteva ima, ako pustimo zaenkrat v nemar načelne in pravne probleme, svoj konkreten pomen v premotrivanju celotnega evropskega položaja. Francija je po lokarnski pogodbi bila zavarovana samo na svojih mejah,^dočim so bila vprašanja vzhodnih nemških mej izven te mednarodne garancijske skupnosti. Toda sistem političnih paktov, ki naj v svoji celoti pomaga utrjati evropski mir in ga braniti kot celotni mi-rovni sistem, veže Francijo z vrsto prijateljev in enako zainteresiranih v srednji, južnovzhodni in vzhodni Evropi. Ako bi se Francija omejila na brigo za lastno varnost v dobesednem smislu, bi ji nemara zadostovala Maginotova linija. Ta utrjeni mejni pas ščiti Francijo od nemške strani; splošno se trdi, da jetoliko močan, da vzdrži naval tudi največje armade. Toda moderna vojna tehnika bi končno morda vendarle našla sredstva, da tudi tod doseže uspeh. Zato Francija kljub Maginotovemu oboroženemu pasu ne sme zanemariti svojih zaveznikov in prijateljev na vzhodu Nemčije. Tu pa se začne drugo poglavje. Nemčija ima namen, utrditi Porenje, utrditi ga, razume se, po najmodernejših načelih sodobne tehnike. Pričakovati bi bilo potemtakem, da bo nastala vzporedno ob meji druga »Maginotova« utrjena linija, Id bo na podoben način ščitila Nemčijo od francoske strani. To bi samo na sebi ne bilo prav nič hudega, saj Francija ne goji nikakih napadalnih namenov' napram Nemčiji, nima aspiracij na nič takega, kar se nahaja morda v posesti nemške države. In vendar bi mogla taka situacija prinesti posredno silno škodo Franciji sami. Zakaj nemška utrjena črta ob porenski meji bi dovolila betrlinski vladi obrniti vso pozornost vzhodu, še bolj pa bi omogočila generalnemu štabu, vreči večino ' boroženih sil na vzhod, na zapadu, ob Renu, pa ustiti samo razmeroma majhen del vojske, ki bi v naslonitvi na močne utrdbe mogel kljubovati vsej oboroženi moči Francije. Generalni štab bi mogel ta čas izvršiti svojo akcijo na vzhodu in realizirati politični program. V nemškem sosedstvu na vzhodu se dobro zavedajo vseh teh možnosti, saj bi mogli danes upravičeno reči, da se^ je občutek obče nesigurnosti silno povečal, odkar se je spustilo zagrinjalo izpred skrivnosti Porenja in je postalo očitno, da tu z demilitarizirano zono ni več računati. Morda velja tudi tu oni znameniti stavek angleškega državnika, da ležijo meje novih nacionalnih držav vzhodne srednje Evrope na — Renu. Obratno se je v Franciji utrdila zavest, da leži v svobodni eksistenci teh držav tudi velik del sigurnosti za francosko republiko sa.mo. Če je vse tako in če so francoski pomisleki pravilno postavljeni, potem se more za gotovo pričakovati, da se bo medsebojno nezaupanje v Evropi še silno stopnjevalo. Ako doseže Nemčija ves svoj načrt na renski mejni zoni, potem se bo povečal nemir v vzhodni srednji Evropi. Velika Britanija pa je na potu, da pospešuje ta proces, čeprav najbrž v dobri veri. Ako vzamemo v račun navedene francoske pomisleke, pridemo do zaključka, da se Angliji pri tem ni treba kdovekako vznemirjati. V ospredju angleških bojazni je skrb za nedotakljivost Belgije in Nizozemske, odkoder bi se mogla ogražati varnost velikobritan-skega otočja. Ako bi se Nemčija obvezala, da se bo omejila vsaj za nekaj časa na zapadu na defenzivo, v tem primeru je London pripravljen, se kar nekako zadovoljiti in prepustiti vzhod usodi. Posebno sedaj, ko se zdi, da se poraz Abesincev približuje vrhuncu in se italijanske čete gibljejo že v bližini Tanskega jezera ter izvirkov Nila, so se v Londonu znova vznemirili v drugo smer, ne glede na to, da bo ostala skrb za prosto in zavarovano pot skozi Sredozemsko morje slejkoprej poglavitna politična briga Velike Britanije. Francoski pogledi na vzhod so bistveno drugačni, posebno, odkar se je ratificirala francosko-ruska pogodba. Obe državi potrebujeta garancij za skupno varnost, saj zato sta skleniil pakt o medsebojni pomoči. Ako zgradi Nemčija svojo obrambno črto na porenskih tleh, bi bila zelo prizadeta tudi Rusija. Odveč je razmotrivaiti ugovor, da Nemčija in Ru- FRANCOSKI ODGOVOF HITLERJU Francija za mir na osnovi kolektivne varnosti in v okvira Društva narodov - Varnost tndi za vzhod - Jamstva giede Porenja Pariz, 6. aiprila. o. V četrtek bo v Ženevi konferenca zastopnikov lokarnskih sil, na kateri bo angleški zunanji minister Eden zbranim državnikom najprej prečital Hitlerjeve predloge, proti katerim bo Flandin kratko repliciral in podal francoski mirovni načrt. Verjetno je, da bodo franoosiki Predlogi že danes odposlani v Ženevo in obenem v Rim, London in Bruselj, vendar pa bodo objavljeni šele na ženevski konferenci zastopnikov lokarnskih sil. Vsebina francoskih načrtov je deloma že znana, v strogi tajnosti pa čuvajo konstruktivne predloge. Kljub temu se je zvedelo, da opisuje v konstruktivnem delu spomenice Francija v glavnem že znane smernice svoje politike in načelno predlaga mir na osnovj kolektivne varnosti in v okviru Društva narodov. Spomenica ugotavlja v uvodni, da se enostranska odpoved in kršitev lokarn-skega pakta ter versajske mirovne pogodbe nikakor ne more opravičiti z naknadnimi mirovnimi predlogi Na drugi strani simatra Francija, da je univerzalni mir rrunogo bolj važen, nego so različne vrste miru. kakor jih predlagajo Nemci. Nihče ne more zaupati nem. škim nameram, dokler nemška vlada ne ponudi jamstev, ki bodo enaka tako za evropski zapad kal.or za vzhod. Nadalje tolmači uvod spomenice francosko tezo o nedeljivem miru. Drugi del spomenice vsebuje francoske pozitivne mirovne predloge. Najprej naglasa, da je treba vključiti v sistem kolektivne varnosti tudi ves evropski vzhod. Nemčija v svoiih predlogih prav za prav jasno odkriva tudi svojo drugo namero, ko ponuja veUkini silam varnostne pakte, manjšim drža. vam, kakor Avstriji in Češkoslovaški, Pa le vzajemne pogodbe o nenapadanju. jamstvo za avstrijsko in češkoslovaško neodvisnost pa je absoluten pogoj za sporazum z Nemčijo. Kar se tiče ponovnega vstopa Nemčije v Društvo narodov, se mora Nemčija zanj odločita brez vsakega pridržka, odnosno. ne d-a bi zahtevala prej revizijo pakta Društva narodov. Francija sicer priznava, da je revizija pakta Društva narodov potrebno in ne bo delala nikakih težav ter tudi ne bo vztrajala na tem, da se versajska mirovna pogodbe ne sme ločiti od pakta Društva narodov, toda to se sme po francoskem mnenju izvršiti šele tedaj, ko bo Nemčija zopet sprejeta v Društvo narodov. Francoski predlogi zahtevajo tudi jamstva glede Porenja. Ta točka pred-stavlja prav za prav center francoskih načrtov. Spomenica govori o kompromisu, ki naj hi se dosegel tako, da se Nemci, vežejo, da v P<>renju ne bodo zaradili nobenih novih utrdb. Francoski politični krogi so mmenja, da Anglija to Francija ne pripisujeta nikakega pomena vsemu temu, kar je Hitler doslej s silo dosegel, trudita pa se, da se zavarujeta proti morebitnim novim izvršenim dejstvom, s katerimi bi lahko Hitler operiral v bodočnosti. Francoska zahteva, da Nemčija ne sme graditi novih utrdib v Porenjlu, je v celoti v skladu tudi z angleškim stališčem. Sploh sta se v zadnjem času kljub morebitnim nasprotnim vtisom angte- aš protest na Dunaju Besedilo protestne note naše vlade proti uvedbi vojaške obveznosti v Avstriji Dunaj, 6. aprila, g. Danes ob 17. so poslanika Rumunije in Jugoslavije ter češkoslovaški odpravnik poslov v skupni av_ ttienci izročili zunanjemu ministru Berger-Waldeneggu tri protestne note proti uvedbi splošne vojaške dolžnosti v Avstriji. Vse tri note se glaSijo doslovno enako in bodo v vseh treh državah objavljene istočasno. Beograd, 6. aprila, o. Tekst note, ki jo je naš poslanik na Dunaju izročil v avstrijskem zunanjem ministrstvu, se glasi: Po naredbi svoje vlade ima poslaništvo kraljevine Jugoslavije čast sporočiti na slednje avstrijski zvezni vladi: »1. aprila t. 1. je zvezni svet izglasoval zakon, s katerim »e spremeni vojni statut, ki ga določa peti del senžermenske mirovne pogodbe za Avstrijo. Ker je bila izvršena enostranska odpoved tega dela senžermen- ženevska prizadevanja za mirovna pogajanja Jutri se bo sestal odbor trinajstih, da Sklepa o uvedbi mirovnih pogajanj med Italijo in Abesinijo Ženeva, 6. aprila, d. Tajništvo Društva narodov je objavilo poročilo o delu odbora trinajstih za poravnavo ftalijansko-abe-sinskega spora ter o korespondenci njegovega predsednika Madariage z italijansko vlado. Poročilo potrjuje, da je odbor trinajstih sklicani za sredo 8. t. m. ob 11. dopoldne. Odbor trinajstih je na svojem sestanku 23. marca v Londonu pooblasti svojega predsednika, naj se prizadeva s sodelovanjem generalnega tajnika Društva narodov, da doseže zbližan je obeh sprtih strank zaradi ustavitve sovražnosti in vzipostavitve trajnega miru v duhu pakta Društva naro- Na predsednikov poziv italijanski vladi, naj imenuje delegata, ki bi stopil z njim in z generalnim tajnikom v zvezo, je izjavila italijanska vlada, da je pripravljena sija nimata skupnih meja; že kratek pogled na karto nam pove, da bi se v primeru vojnih zapletijajev mejne črte naglo zabrisale. Rusija se zaveda ,kako silno ji je potrebna varnost ravno od za-padne strani, saj mora računati, da se lahko tako rekoč čez noč sproži najhujša vojna vihra na njenih mejah na Daljnem vzhodu. Zato je v njenem interesu, da na vso moč podpira francoske teze,' dobro se zavedajoč, da se s tem briga za lastno zavarovanje. Najbolj pravilno je, ako imenujemo stvari, ki so danes predmet diplomatskih debat, s pravimi imeni, pa osvetlimo resnične interese prizadetih držav. Rezultati premotrivanja so na ta način naj-točnejši, dasi ne najugodnejši. aka zunanja politika znatno zbližali. Tudi med Rimom in Londonom ter Parizom to Brusljem se vršijo stalni diplomatskimi telefonski razgovori in vse kaže, da bo imela v četrtek Nemčija pred seboj nele Francoze, nego tudi Angleže, Belgijce in Italijane. združene na osnovi francoskih predlogov.^ V Ženevo bodo prišle ta. teden številčno in osebnosti močne delegacije posameznih držav. Italijo bodo na konferenci zastopnikov lokarnskih sil zastopali Aloisi, poslanik Grandi in minister Rocco. Anglijo Eden in Baldwinov zaupnik Halifa, Francijo pa Flandin, Boncour, Leger in Massigli. Zunanji minister Flandin bo odpotoval v Ženevo jutri ob 13. Francoski ministrski svet Pariz, 6 aprila, d. Snoči ob 19. so se sestali ministrski predsednik Sarraut, zunanji minister Flandin. minister. Paul-Boncour ter višji uradniki zunanjega ministrstva na konferenci, na kateri je Flandin predložil besedilo francoskega odgovora na nemško spomenico. 0 odgovoru je končnoveljavno sklepal ministrski svet na svoji seji danes popoldne, na kateri je Flandin podal izčrpno poročilo o mednarodnem položaju. Odgoditev razgovorov generalnih štabov Pariz, 6. aprila. w. V okolici zunanjega ministrstva so danes zatrjevali, da bodo razgovori zastopnikov francoskega m angleškega generalnega štaba na željo Anglije. ki bi se morali začeti danes odgodem do 15. aprila. Razgovori bodo omejeni na spošna vprašanja ter nekatere transportne probleme Anglija bo zastopala stalisce, da transporti ran je angleškrh čet na kontinentu ne prihaja vipoštev, nogo se ima Francija zanašati le na ang'eško pomoč na morju in v zraku. Zato se bodo nadaljnja pogajanja vršila bržkone !e med glavninv strokovnjaki mornariškega in letalskega ministrstva. Italija in francoska mirovna akcija Pariz, 6. aprila o. Politični krogi se zelo zanimajo za bližnjo sejo odbora trinajstih v ŽenevL Francoska delegacija bo skušala pridobiti Italijane ja sodelovanje pri pogajanjih in akciji lokarnskih sil. Flandin se bo zavzel za ukinitev sankcij in bo gotovo poudaril, da je italijansko sodelovanje neobhodno potrebno za bodočo organizacijo miru v Evropi. Pod gotovimi pogoji bi se Italija tudi dejansko priključila francoski mirovni akciji, ki ne stremi le po zagotovitvi kolektivne varnosti v Evropi, nego tudi po dvostranskih nenapadalnih paktih v centralni in vzhodni Evropi. Italijanski tisk je sicer zadnje dni precej nerazpoložen proti Franciji. Francoski vladi očita, da operira precej brez upoštevanja dejanskega stanja, ker prevladuje v Franciji še vedno nepojmljivo nerazumevanje italijanskih zahtev in simpatiziranje z nepravičnimi ženevskimi sankcijami. Obenem se italijanski tisk obrača tudi proti stališču Male antante v vprašanju uvedbe splošne vojaške dolžnosti v Avstriji in beleži v zvezi s tem nasprotstvo tiska Male antante proti Avstriji. »Gazzetta del Popolo« pristavlja k sličnim razmotrivanjem domnevo, da se za to časopisno kampanjo skriva Titulescov vpliv, ki se trenutno mudi v Parizu in zaključuje svoja izvajanja z ugotovitvijo, da Francozi ne- podpirajo y©č politike Londona, temveč zunanjo politiko Prage. "Bukarešte in Beojrrada. Titulescu v Parizu Pariz, 6. aprila. w. Rumunski zunanji minister T;tulescu je prispel nocoj v Pari® in bo imel pred začetkom ženevskih razprav posvetovanja z ministrskim predsednikom Sarrautom vn zunanjim ministrom Fla nom. Italijani zavzeli Kvoram Abesinska vojska se na ^ JlHa^^eSa ** čemer jo neprestano napadajo ltaOjansKa letala ske pogodbe, pomeni ta sprememba izrecno prekršitev vojnih klavzul te pogodbe. V takih okoliščinah je kraljevina Jugoslavija kot podpisnica senžermenske pogodbe prisiljena energično protestirati proti izvedbi omenjenega zakona. Na drugi strani kot ! članica DN globoko obžaluje, da je Avstrija, ki je prav tako članica DN, smatrala za' potrebno, da gre po poti, ki jo je svet DN v sličnih okoliščinah svečano obsodil z resolucijo z dne 17. aprila 1935. Kraljevina Jugoslavija ne more v nobenem primeru dopustiti, da bi si Avstrija prisvajala kako pravico s svojo enostransko akcijo, ki pomeni zavračanje mednarodnih obveznosti. Zato si kraljevina Jugoslavija pridržuje pravico, da se naknadno izrazi glede odredb, ki jih bo izdala v svrho obrambe svo-j jih interesov.* poslati v Ženevo svojega delegata takoj po Veliki noči ter pričeti izmenjavo misli o načinu razgovorov, ki jih žel4 doseči Ma-dariaga. Eden o uporabi strupenih plinov London, 6. aprila. w. Na današnji seji spodnje zbornice je izjavil zunanji minister Eden, da je odbor trinajstih sklenil poročati o pri tožbi abesinske vlade zaradi uporabe strupenih plinov in letalskih napadov na postojanke Rdečega križa, ki jih je zakrivila italijanska vlada. Angleška vlada< se je močno zavzela, da bi se v Ženevi sestala plenarna konferenca odbora trinajstih in razpravljala o bodoči akciji, če bi dotlej Italija ne odgovorila na te proteste. Razen tega je zastavila vse sile, da bi tudi pritožba abesinske vlade zaradi bombardiranja Ha-rarja čim prej zbudila pozornost pri odločilnih faktorjih Društva narodov. Sehachtova misija v Baslu Basel, 6. aprila. AA. Na današnji redni mesečni sestanek upravnega odbora banke za mednarodna plačila so prispeli guvernerji emisijskih bank Francije, Velike Britanije, Japonske, Belgije, Nizozemske in Švice. Snoči so bila gosti guvernerja nemške državne baPotez«. ki ie letel iz Desija proti Adis Abebi. Eskadrilja je letalo preganjala in ga naposled zažgala z vnetljivimi streli ter uničila tudi Fokerievo letelo s tremi motorji, ki se je nahajalo v hangarju na letališču nedaleč od Adis Abebe. Letala so se nato sTečno vrnila na svoje oporišče čeprav je bilo vseh pet letal zadetih. Poveljnik eskadrilje stotnik Falconi je ranjen. 6.000 Abesincev ujetih Pariz. 6. aprila o. Agencija United Pres« poroča iz Asmare, da so askari pri zavzetju Kvorama ujeli 6000 Abesincev. Zaplenili so tndi mnogo vojnega materijala. Italijansko vojno poročilo Rim, 6. aprila. AA Propagandno _ ministrstvo je objavtik) naslednji komunike St, 177: Naše čete nadaljujejo prodiranje in preganjajo ostanke neguševe vojske. Prvi armadni zbor in eritrejski zbor sta pusiHla za. seboj pokrajino okoli jezera Ašangnja in zavzela važno postojanko Krovam. Včeraj sita prispela v Alamarto, 15 km južno od Kvorama na cesti, ki drži v Desie. V zaipednem odseku je naš oddelek zavzel abesinsiko carinamo v Gadabiju, med rekama Angarebo in Ganduo. Poglavarji te pokrajine so prestopili k našim vojašikim oblastem v Deberehu in izrekli svojo zvestobo. Pri operacijah so naše čete zaplenile dva topova in mnogo pušk z municifo. Naša letaila so uničila dve sovratžni letoM na letališča v Adis Abebi. Eno izmed naših letal na severnem bojišču se ni vrnilo na svoje oporišče. Eskodinilja letal, ki pripadajo somafekemu letaiskemu oporišču, je obs-treitjevaila abe-sinsflce postojanke v Sosabarni. Ponovno bombardiranje Desija Adis Abeba. 6. aprila d. Včeraj zjutraj je 6 italijanskih letal bombardiralo Desie. Abesinska vlada kategorično demantira vesti, da namerava cesar prositi za mir, oziroma odstopiti, kakor tudi. da je poslal cesarici pismo v katerem pravi, da lahko zanj samo še moli- Prav tako demantirajo, da beži cesar v Desie. Cesar Se ni za pogajanja Adis Abeba, 6. aprila, o. Doslej še ni vseh podrobnih vesti o umiku abesinske vojske na severnem bojišču. Vojni min;-ster je odločno demantiral govorice, ki se širijo v Džibutiju in po katerih je baje cc-sar že pripravljen za pogajanja. Vojn5 minister je izjavil, da so te vesti, kakor toidi mnoge druge o poslednjih borbah tendenč-ne in da jiih širijo italijansk; agenti. Francoski komentarji o italijanskih zmagah Pariz, 6. aprila, o. Francoski tisk komentira obširno itali jamsko zmago na severnem abesinskem bojišču. »Temps« govori o novi fasr" vzhodno-afr®ke vojne in meni, da za cesarja nii drugega izhoda, kakor da ponu-dfi Italiji mir. List je mnenja, da bedo mirovna pogajanja koristila tudi Italiji, ker bo potem lažje uredila svoje odnošaje napram Angliji. Vsekakor je treba urediti tudi vprašanje sankcij, ki so ostale brez vsake koristi. »Ami du Peuple« trdi, da so v Franciji pristaši sanke ioni? m a p r oti I tal; ji le še Her-riot, Boncour, socialisti in komunisti. Ureditev vzhodno-ofrišlkega spora je postala v zadnjem času že zelo nujna, ker se brez Italije z Nemčijo ni mogoče pogajati. »Newyork Times« govori v svoji pariški izdaji o skorajšnji Okupaciji Tamskega jezera. Italijani sodijo, da bodo Musseli-n;jeve obljube angleški vladi, da bo Italija spoštovala angleške interese na tem iezeru. zadostovale. Naša finančna politika Govor ministra Letice po radiu - Značilnosti »ovoga proračuna — Javna dela v raznih krajih Ljubljana, 6. aprila. Danes ob 14. so jugoslovenske radijske postaje prenaSale razgovor, ki ga je imel napovedovalec nove beograjske kratkovalovne oddajne postaje s finančnim num-strom g. Dušanom Letico o novem državnem proračunu. Razgovor se je vršil v ministrovem kabinetu. Na napovedovalčeva vprašanja je g. minister med drugim odgovoril: Državni proračun za L 1936/37 je za naše celokupno gospodarstvo in za naše državne finance posebnega pomena. V nasprotju z dosedanjimi dvaiajstinami prinaša popolnoma določeni enoletni načrt državnega gospodarstva. Novi proračun je v dohodkih in izdatkih izravnan. Primanjkljaj v državnem proračunu pomeni hudo nevarnost m glavni vzrok vseh drugih težav našega državnega in zasebnega gospodarstva. Primanjkljaj ovira izvajanje v zakonih določenih nalog, omejuje izmenjavo dobnn. preprečuje proizvodnjo in povzroča da ostanejo mnoge dižavne naloge med letom ne-izvršene. Zato smo morali poskrbeti v prvi vrsti za to, da izravnamo izdatke z dohodki. Dotacije banovinam Posebna stvar je s krediti za banovine, to je z zakonom določene subvencije in dotacije. Prejšnji proračuni so predvidevali v to svrho 80 milijonov, toda brez kritja. Zato banovine niso mogle dobiti teh podpor točno in v celoti. Novi proračun ureja to vprašanje na zelo posrečen način. Novi finančni zakon ustvarja banovinski fond prometnega davka. Iz dohodkov skupnega davka, ki bo vrgel kakih 100 milijonov dinarjev, bo mogoče dajati tudi takim banovinam dotacije in subvencije, ki jih doslej niso dobile, čeprav izvršujejo dober del državnih poslov. Zaradi sanacije banovinskih financ je ustanovljen še skupni fond banovinskih trošarin. katerega dohodki bodo znašali najbrž okrog ISO milijonov dinar;ev. Davki Donos državnih neposrednih davkov Je znižan za kakih 150 milijonov, donos prometnega davka bo narasel za kakih 170 milijonov. To povišanje ne bo 'melo nobenih socialnih posledic. Konsumne davščine so zvišane za 27 milijonov, carine za 51 mi- lijonov. Vse ostalo je v glavnem neizpreme-njeno. Pri vseh svojih ukrepih smo pazili na to, da ljudstva ne obremenimo z novimi davščinami. Novi državni proračun prinaša našemu gospodarstvu važne koristi. Osnovni davek na zemljišče je znižan za eno dobro tretjino. Odkupna cena za naš tobak je povišana za 20%. Trgovstvu prinaša novi finančni zakon oprostitev glede obveznega izdajanja računov. Izdajali jih bodo sedaj samo, če jih stranka zahteva. Dosedanja določba je zelo ovirala promet na drobno. Dobra trgovska reklama pospešuje kupčije; zato je vlada znižala pristojbino za reklamo za polnih 50%. Pristojbine za male točilnice so znižane. favna dela Da pospeši gradbeno delo, je kraljevska vlada dala posameznim ministrom pooblastila za najetje posojil. V Beograda bo treba zgraditi pravosodno palačo in poslopje državne tiskarne. V Zagreba je pereča gradnja ortopedične in zobne klinike. V Splitu bo treba poleg banovinske palače bolnice, gimnazije in carinskih skladišč zgraditi še poslopje za orožniški polk. Prometni minister je dobil pooblastilo, da sme najeti polmiliiardno posojilo za obnovo železniških objektov, voznega parka itd. Poštni minister bo najel posojilo za položitev Zven jogo«!ovensfcfli naprednih demskih starešin v Ljubljani svojbn članom, da ae sa dana dani članski sestanek s predavanjem nar. posL dr. Mirka Dogena ne more vršiti, ker ga poMrijska oblast nI dovo-Hla. _ Beležke Ka| je s talnimi volitvami za občine T Službeno glasilo JRZ Samouprava objavlja poseben članek o napovedi notranjega ministra g. dr. Korošca, da bo vlada v najkrajšem času predložila uvedbo tajnega glasovanja pri občinskih volitvah. »Samouprava« pravi, da si sploh ni mogoče predstavljati uvedbe demokracije bre« samouprave naših občin. Tako samoupravo pa je mogoče doseči le s svobodnimi in tajnimi občinskimi volitvami, pri katerih bo lahko narod brez pritiska in nasilja volil svoje predstavnike v občinska zastopstva. Politične razmere so se pri nas že toliko pomirile in uredile, da se bodo lahko kmalu vršile občinske volitvf v 7(lr:ivem ozračju. Tako »PnmnitT:1 v.i« Splošne občinske volitve se mora ki ••.■ zakonu vršiti letošnjo jesen, ker poteče v oktobru triletna funkcijska doba 1. 1933 izvoljenih občinskih odborov. Prebivalstvo si samo želi, da bi se Mladi prosvetni delavci v Ljubljani V soboto, nedeljo in ponedeljek ie ZKD priredila krasno uspeli idejni prosvetni tečaj telefonskega kabla od Beograda do Zagreba napovedi oficielnega glasila radikalske in Maribora. Treba bo postaviti poštna poslopja v Splitu, Skoplju, Zemunu, Dubrovniku, Ercegnovem in drugod. Kmetijski minister je dobil pooblastilo, da odpiše dolg zveze hrvaških kmečkih zadrug v Zagreba in da naiame 6 in pol milijonsko posojilo kot pomoč zanje. Ministru za socialno politiko in narodno zdravje je dano pooblastilo, da najame 25 milijonov za razširitev državnih bolnic v banovinskih mestih. Finančni zakon ima tudi dve posebno važni pooblastili. Prva se nanaša na razširitev železarne v Zenici, tako, da bo lahko krila vse domače potrebe in izdelovala n. pr. železniške tračnice vseh dimenzij in vse potrebne mostne konstrukcije. V novo železarno bo Investiranih 150 milijonov, Druga uredba se nanaša na gradnjo savskega pristanišča v Beogradu, ":ar bo zahtevalo 85 milijonov. Razne nove gradnje monopolske uprave bodo stale nad 50 milijonov. Občinske volitve v Ribnici in Radgoni v nedeljo so bile, kakor smo že poročali v nedeljskem »Jutru«, v Ribnici in v Gornji Radgoni občinske volitve. V obeh primerih gre za trški občini, ki sta bili združeni z okolico in so bile zato predčasno volitve. V Ribnici je od 1346 volilnih upravičencev glasovalo 1040 volidcev, torej 77 odstotkov. Napredna lista je dobila 429 glasov, lista JRZ pa 611. Napredni volilci so se diržali sijajno in je posebno trg očuval svoje napredno in nacionalno obeležje. Podlegel je pritisku okolice in razmeram, v katerih živimo. Pri občinsikih voditvah 1. 1935. sta dobiji napredni listi v obeh občinah 584, klerikalni pa 372 glasov. Kljub temu, da so iz razumljivih razlogov klerikalci napredovali za 239, neklerikalci pa izgubili 155 glasov, lista JRZ ni mogla doseči^ polovice volilnih upravičencev, temveč je ostala pri 45%. Dobila je torej več ko polovico manj, kakor bi morala dobiti po računih g. dr. Janjica. Tudi v Gornji Radgoni je pri komasaciji trg po številu volilcev utonil v veliko večji okolici. Ker so se tržani združitvi upirali, okoličani pa se za njo potegovali in je JRZ nastopila pod geslom zdim- ^______________ žitve, je bilo že vnaprej jasno, da bodo I vstaja strašna vizija diskretnih razgovorov 1* i __1 ______1*__1.1 im n lliulfft i . • 1 •____! . j - -- - avu4< wt al- za- jednice glede uvedbe tajnega glasovanja čim prej izpolnile. Vendar pa napoveduje »Slovenec« kot ljubljansko glavno glasilo JRZ zaenkrat le konkordat ter trgovski ln zadružni zakon kot zakonodajni delovni program. 0 kakem zakonskem predlogu za uvedbo tajnega glasovanja pri občinskih volitvah »Slovenec« ne pove ničesar. Vihar v časi vode V petek je naipravH g. dr. Kramer z nekaterimi svojim? prijatelji, mod njimi z gg. senatorjem Jovamom Bamjaninom in bivši- ___ministroma dr. Svetislavom Popovi- 6em in dr. Grgom Andjelinov^oem izlet na Pokljuko Gospodje »o preiočMi na Bleda ki se v soboto podaK na planine Bil je to izlet za oddih in kakor oujemo. izletniki snovali nikakih načrtov za prihod-njost Medtem pa, ko so oni, mi hudega sluteč, bivali med orli m sokoli, je doli ▼ niža vi »Slovenec«, udaril plat zvona: Po-horci zopet kujejo nove načrte! V nedeljo je radikalska gospoda iz Kopitarjeve ulice razglasila v svojem listu in javil* n« vse strani, da se vrši na Bledu važna pohorska konferenca ... Kakor grom iz neba je ▼ to senzacijo udarila drug Otb Zmajskem mostu v Ljubljani je LJubljana, 6. aprila. Z JHvahn^j razpravo o aktualnih vprašanjih prosvetnega dela v naši provinci se je t sejni dvorani Zveze kulturnih društev dane« popoldne zaključil tridnevni idejni tečaj, ki ga je bila ZKD priredila za funkcionarje svojih včlanjenih društev. Tečaja se je udeležilo 56 mladih prosvetnih delavcev Iz najvažnejših krajev na področju ZKD od skrajnega gorenjskega kota pa do Bele Krajine in do rudarskih revirjev. Tečaj se je začei v sobotQ popoldne z otvoritvenim nagovorom predsednika ZKD prof. Jerana. Nato so se v soboto, v nedeljo ta ponedeljek vrstila predavanja, ki so Jim tečajniki sledili z največjo pozornostjo. Nefeaterim predavanjem je prsostvoval tudi zastopnik policijske uprave. Uvodni referat Je imel g. Branko Gosi ar, ki je podal zgodovino bori) za Jugoslavijo od prvih početkov do uresničenja nj hovega cilja L 1918. G. dr Stanko Jug je v predavanju »Politične ideje drugod« razčlenil pomen velikih političnih pokretov v svetu im se posebej pobavil z analizo marksizma, socializma, fašizma in hitler-jevstva. V soboto zvečer so tečajniki prisostvovali predstavama >Sakxme« ta »Juareza in Maksimilijana« v gledališču, v nedeljo dopoldne pa so nadaljevali delo v predavalnici. G. Vekoslav Bučar, tajnik NSZ, je govoril o političnih strankah do 6. januarja 1929, dr. Marjan Zajec pa o našem političnem razvoju po tem zgodovinskem datumu. Tretje predavanje je moralo od-pasti, ker Je predavatelj docent dr. Stojan Bajič OboJel. Namesto predavanja so udeleženci prisostvovali poučni predstavi v kinu Matici. V nedeljo popoldne so govorili dr. Branko Verčon o pomenu Jugoslavije v mednarodnem življenju, dr. Branko Alujevič o svetovnem gospodarstvu v povojni dobi ta dr. Stanko Jug o tiska ta njega na javno mnenje. V nedeljo zvečer Je ZKD svojhn gostom priredila t restavraciji Zvezdi skupaj večerjo in družabni večer, ki so se ga udele. žili tudi mnogi funkcionarji zveze ta ki je potekel v najboljšem razpoloženja med živahnimi razgovori o vprašanjih tekočega kulturnega ta političnega življenja. Večeru je predsedoval predsednik ZKD prof. Fran Jeran. Okrog 22. so prišli v dvorano tudi senatorji dr. Kramer, dr. Ban Janin ta dr. Andjelinovič, ki so se z mladimi prosvetnimi pionirji prisrčno pozdravili. Minister dr. Kramer Je v kratkem nagovoru tečajnike še posebej pozdravil kot kulturno nacionalne delavce, ki vriše svoje pomembno poslanstvo iznad dnevne politčne borbe; lepe bodrilne besede sta fcapregovo-rila tudi senatoraj dr. Banjanln ta dr. Andjelinovič. Vsi ti govori so bili bom« pozdravljeni ln ko Je predsednik pozval navzoče, da zakličejo mlademu kralju ta domovini Jugoslavij , Je navdušenje prekipelo. V globoki pietčti so se zbrani spomnili tudi ustanovitelja ZKD pok. dr Gre. gorja žerjava. V imenu tečajnikov se Je zahvalil Zvezi, predavateljem in gostoma za vse lepo, kar so udeleženci BKšaOl in doživeli, g. Mirko Furlan, ključavničar S Brezovice . __. Danes dopoldne Je najprej govoril prof. dr. Lavo čermelj o narodnoobrambnem deta in njegovih nalogah. V nazornem in zanimivem referatu je nato narodni poslanec in bivši minister g. Ivan Mohorič uvedel mlade poslušalce v gospodarske probleme Jugoslavije s posebnim oziram na Slovenijo, popoldne je še tajnik ZKD inž. Jože Rus razpravljal o organizaciji podrobnega prosvetnega dela na deželi, potem pa Je sledila živahna zaključna diskusija, v katero so poleg predavateljev posegli tudi številni tečajniki. Proti večeru, pred odhodom zadnjih vlakov, Je bil zaključen lepi tečaj, ki Je za tri dni združil prosvetne delavce iz najrazličnejših krajev k Intenzivnemu delu. Zadovoljni so udeleženci odhajali na svoje domove, Zvezi kulturnih društev pa gre za njeno zaslužno prizadevanje vse priznanje. zaradi tega glasovali za klerikalno listo tudi mnogi, ki se sicer ne prištevajo k somišljenikom JRZ. Zato napredna akti pina niti ni postavila svoje liste in je tako bila pri volitvah le lista JRZ. Dobila je 840 glasov ali 66% od skupnega števila 1282 volilnih upravičencev. Zanimiv je rezultat volitev v trgu sa mem. Število volilnih upravičencev iz do- v božajoč em in ob j ema jočem objemu blejske pomladi. Velika loža: ZKD Od sobote do ponedeljka »e je vršil t Ljubljani v okrilju Zveze kulturnih društev tridnevni idejni prosvetni tečaj. Šestdeset vseh 8 okra- Amnestija v Bolgariji Sonja, 6. aprila k Kralj Boris je včeraj podpisal ukaz o amnestiji 142 kaznen-cev, obsojenih od vojaških sodišč. 74 kaz-nencem je bila znižana kazen, ostali pa so bili izpuščeni lz zaporov. Amnestlrani kaz. nend so zapustili kaznilnice že včeraj. Danes je bil kralju predložen v podpis ukaz n amnestijo kaznencev, ki so bi« obsojeni od civilnih sodišč. Za amnestijo je bik), predlaganih 340 kaznencev. Kralju je bii končno predložen v podpis tudi ukaz o pomilostitvi 24 oseb, ki so Jih vojaška sedanje trške občine je bilo 359. Od teh biv£ ijubljanske oblasti je bilo zbra- o P^®***24 Ued jih je volilo 168, dočim jih je 191 ostalo » ^ predavanja o naših nacte- sodišča obsodite na^^^ J^i doma. Ker so se iz razumljivih razlogov vprašanjih. Bfll so to sami mladi tfn- ttfmd je večina * £ ^ javni uslužbenci udeležili volitev v voli- ide^iMna, ali revni na sredstvih. I ohsoleni na smrt zaradi umorov m nasu i___Tvnmnm teh Številk še I • _____-M~ .. „nrnrinoat nolovlčne kem številu, je pomen obsojeni na nih ugrabitev. ______ ________ „ , ZKD je naprosila za ugodnost polovične večji. Volilo je tudi precej Nemcev. Vo- vožn;ei zavedajoč se nacionalnega in držav- ^^ ki so pobegnili lilni izid kaže, da je trg Gornja Radgona a pomena svoje prireditve. Bila je od- I----« —» — v.nfci Pomiloščeni niso bili obso-v inozemstvo, med ostal napreden in nacionalen, čeprav je gospodarstvo v občinski hiši s pomočjo okolice zaenkrat prišlo v klerikalne roke. Pričetek volilne borbe v Franciji Pariz, 6. aprila. w Danes se je oficielno začela volilna kampanja. Od davi smejo kandidati objavljati svoje volilne proglase in sicer na posebnih deskah, ki so za vsakega posebej določene. Nekatere politične stranke so že objavile svoje volilne proglase. Mnogo pozornosti zbuja volilni proglas demokratske alianse. ki ji predseduje zunanji minister Fiandin. Prav tako je zanimiv tudi volilni proglas organizacije »Ognjenih križev.« Demokratska aliansa se zavzema za tradicionalno francosko politiko kolek- tivne varnosti v okviru DN, kakor jo zagovarja zunanji minister. »Ognjeni križ« zahteva v zunanjem političnem delu volilnega proglasa konec klečeplazenja pred DN in začetek bolj aktivne politike, če to »i dosegljivo. pa sploh odpoved pakta DN. Razen tega zahtevajo člani »Ognjenega križa« prostodušnejšo in bolj mirovno politiko ter diplomacijo brez podpiranja kateregakoli naroda, politiko brez slabosti in moderno politiko narodne obrambe, ki bo mogla biti kos vsaki vojni. njimi tudi ne Vanča Mihajlov. Fuzija španskih marksistov London, 6. aprila, o. >T^mes« poroča^ Madrida, da so bile občinske voktve odgo-dene za nedoločen čas, ker se boje, da bo 2» Veliko noč prišlo do velike notranjepolitične senzacije. Vodja španski socialistov Gaballero je včeraj na nekem zborovanju naglašal. da ne more mhce preprečiti proglasitve sovjetske republike v Španiji. Socialistična in komunistična stranka se bosta v kratkem sporazumeli, njun; mladinski organizaciji pa ste že združeni Nova marksistična stranka je pozvala, da po čim krajši proceduri tzpremeni sedanr ŽVm v Španiji v sovjetski režim. Zgodovinske evolucije, ki je *ed*j v Španiji v teka, ni mogoče zadržati niti z bajoneti. Pogajanja v združeni opoziciji Zagreb, 6. aprila, o. Davi je iz Beograda prispel v Zagreb sarajevski odvetnik dr. Ju-raj Šutej. ki je kakor znano zastopnik bivše HSS v delovnem odboru združene opozicije. Dopoldne je obiskal dr. Mačka in mu obširno referiral o svojih razgovorih t zastopniki srbskih opozicijskih skupin. Popoldne je bil zopet pri dr. Mačku, kamor sta prišla tudi prof. Jelašič in Večeslav Vilder. Iz Banjaluke, kjer je bil včeraj shod sta-roradikalov, sta danes prispela v Zagreb Miša Trifunovič in nar. posl. Mita Dimitrije-vič. predsednik skupščinskega finančnega odbora. Iz prometne službe Beograd, 6. aprila. AA. Odpuščen je iz državne službe inž. Edo Senica, višji pristav strojnega oddelka generalnega ravnateljstva državnih železnic. — Premeščen je v generalno ravnateljstvo državnih železnic kontrolor Maks Fa^fer, dos>lei v mariborski ddavTuici. Baldwinova akcija za vstop Amerike v DN London, 6. aprila, o. V Angliji so začeli veliko akcijo, da bi Zedinjene države vstopile v Društvo narodov. Akcijo vod; angleški ministrski predsednik Baldwin, ki se je zadnje čase zelo angažiral za pridobitev Zedimjenih držav, katerh sodelovanje na evropskih tleh bi edino lahko preprečilo morebitno novo vojno v Evropi; kakor pa trdijo ta akcija bržkone ae bo ospda, Ruždi Aras v Sofiji Sofija, 6. aprila, k. Turški zunanji minister dr. Tevfik Ruždi Aras je včeraj popoldne prispel v Sofijo. Na postaji so ga sprejeli ministrski predsednik Georgije Kjusei-vanov. kraljevi svetnik Grujev ter poslaniki Jugoslavije. Rumunije. Grčije Češkoslovaške. Turški zunanji minister je imel v dvorski čakalnici s predsednikom vlade kratek razgovor, med tem pa so vlaku priklo-pili še predsednikov salonski voz in sta oba državnika nadaljevala svoje razgovore še med potjo do Plovdiva. Razgovoru v vla^ ku je prisostvoval tudi turški poslanik Sofiji Sefkija Berker. Kakor zatrjujejo, sta Kjuseivanov in dr. Ruždi Aras izmenjala misli o vseh vprar šanjib, ki se tičejo zunanje politik* držar Balkanske zveze in Bolgarije. Obisk Litvinova v Varšavi Varšava, 6- aprila g. V tukajšnjih poli; tičnih krosih zatrjujejo, da bo ob letošnji 15. obletnici zakljuičitve mirovne pogodbe v Ri^i ruski komisar Litvinov oficielno obiskal VaTŠavo. Aretacija bivšega avstrijskega podkancelarja Gradec, 6. aprila, o. Na svojem posestvu v St. Georgenu pri Neu-Marktu je bil aretiran bivši predsednik kmetijske zbornice in nekdanji voditelj štajerskega Landbunda Kari Hartleben V letih 1927/29 je bil pod-kancelar v peti Seiplovi vladi. Aretirali so ga baje zaradi tega, ker je vodil narodno-Boeiali-iičco propagando sa Štajerskem, bita. . V dneh 15. in 16. t. m. ima velika frama- zonska loža Jugoslavije svoj sestanek r Beogradu. Na sestanku Be bo razpravljalo o napredku in delu masonerlje v naši državi Člani framazonskih lož so večinoma bogati ljudje. Ministrstvo za promet jim je odobrilo za potovanje na sestanek polovično vožnjo na vseh naših železnicah. Problem železniških delavnic V zvezi z glasovi, da se mislijo postopno ukiniti mariborske železniške delavnice ter koncentrirati vsa popravila lokomotiv in vagonov v Kraljevu, javlja »Jugoslovenski kurir«, da je bilo pred nekaj dnevi sklenjeno, da se bodo v Kraljevu izdelovali samo novi vagoni ta nove lokomotive. Velike železniške delavnice v Kraljevu so namreč urejene tako, da služijo prvenstveno za izdelovanje novih vozil ta šele v drugem za popravila. Taki so tudi stroji, Id nam jih je za nekaj sto milijonov svoječas-no dobavila Nemčija na račun reparacij. Poleg tega se je izkazalo, da bi pomenil prenos popravljanja vagonov ta lokomotiv v Kraljevo nepotrebno veliko obremenitev proračuna ministrstva za promet, ki bi moralo knjižiti v izgubo vse voznine za prevoz popravila potrebnih vozil, katere danes povsem uspešno popravljajo direkdjske železniške delavnice. »Jugoslovenski kurir« je običajno dobro informirana gospodarska korespondenca. Upajmo, da so njegove informacije tudi v pogledu železniških delavnic točne. Jttgosloven vojni minister v Paragvaju Kakor je znano, je pred meseci izbruhnila v republiki Paragvaj v Južni Ameriki revolucija. Revolucionarji bo imagali in predsedstvo republike je prevzel polkovnik Franco, ki je sestavil tudi svojo vlado. Za ministra vojske in mornarice in ministra zn-nanjih del je bil imenovan dr. Ivan Stefa-nič, ki je, kakor Že ime kaže. po rodu Ju-gosloven. Dr. Stefanič je podal, ko je prevzel svoje mesto, to-le izjavo: »Začasna vlada, ki jo je spravila na krmilo zmagovita revolucija, uživa zaupanje paragvajskega naroda in ni verjetnosti, da bi se še kdaj mogel vrniti der Vukoviča. Pelikan Tomovič«, FsTdman pa Kulžinskega Remis sta bili partiji Ko-nig-Trifunovič in Popovič-Opočenski. Parti-ja^Kostič-Schreiber je bila preložena. Aljehinova simultanka Novi Sad, 6. aprila o. Bivši svetovni Šahovski prvak dT. Aljehin je snoči odigral simultanko s 30 novosadskimi šahisti. Dobil je 21 partij. 3 je izgubil, 6 partij pa se je končalo remis. Borba šahistov za lovini \r,»i Inozemci v rajhstagu Pariš 6. aprila g. >L'Ouvre« se bavi s sprejemom treh Avstrijcev Frauenfelda, Ke-schnya in Prokscha). kakor tudi dveh £ škoslovaSkih državljanov (Junea in Krep-sa) v nemški državni zbor ter piše: Imenovanje inozeekih političnih agitatorjev za državnozborske poslance Je absolutno neumesten ukrep, ki ga je treba smatrati kot sovražno manifestacijo proti Dunaju in Pragi. Dne 7 marca je Hitler napovedal, da bo s svojimi sosedi sklenil prijateljstvo in da je pripravljen zaključiti po^odte o nenapadanju tudi z Avstrijo in Češkoslovaško. Imenovanje teh političnih eksponentov v državni zbor je neroden demanti te njegove slovesne obljube, ker je s tem napadel obe državi. Delna mobilizacija v Egiptu Kairo, 6. aprila. AA. Po odloku egiptske vlade bodo čete, ki jim poteče službeni rok meseca junija, ostale pod zastavo še nadaljnjih šest mesecev. Nacionalni šahovski turnir v Novem Sadu K našemu včerajšnjemu poročilu je še omeniti da je pri sobotni svečani otvoritvi turnirja v Novem Sadu udeležence pozdravil predsednik Jueoslov. šahovske zve-Cirič predsednik narodne obsodila. Začasna vlada bo trajala, dokler se ne normalizirajo razmere in se ne preuredi ustava po željah in idealih ljudstva.« Huda zima na Kavkazu Pjatigorsk, 6. aprila. AA. Po vsem Kavkazu je zavladal silo-f — — ki Bne&oi meteži Si svetovni prvak dr. Aljehin. Takoj nato je tilo žrebanje udeležencev, ki je določilo tale vrstni red: 1. NedelJkovič. 2. K5nig, 3. Popovič 4 Broder, 5. Kulžinski 6. Schrei-ber 7. Pelikan 8. Tomovič. 9. Kostič, 10. Frrdman 11. Vukovič, 12. Opočenski, Trifunovič, 14. Pire. V L kolu so bili doseženi naslednji re-mlfetit Pire je premagal IS. prvenstvo v Ljubljana, 6. aprila. SlovOTSka šahovska zveza je v nedeljo priredila šahovski brzi turnir za prvenstvo dravske banovine, ki je uspen v vsafcem pogledu. Odziv šahistov Je btl zelo velik, zastopam so bili naši naJprominentnejSi šahovski klubi s svojimi najboljšimi Igralci in je tudi občinstvo posetSo prireditev v Častnem številu. Prvi banovinski prvak Je postal član Mariborskega šahovskega kluba g. Konič. dočim so vsa ostala boljSa mesta zasedi! Ljubljančani. Turnirja se Je udeležilo 81 igraflcev, ki so bili razdeljeni na 9s kupin. Prostrana kletna dvorana hotela »Metropol« je bila premajhna. V dopoldanskem turnusKi so bile izločilne tekme, ki so prinesle marsikatero presenečenje. • Tako Je na primer Kumelj potisnil Pretafalka, ki Je veljal za visokega favorita za naslov prvaka, na orniki za naše pevske ideale, smotreno ie gojilo od ustanovitve do današnjih časov pesem, oo-daalo jo je v rojstnem mestu, pa tudi na vseh pevskih prireditvah širom Slovenije, zlasti na koncertih bivše Zveze slovenskih pevskih zborov, pozneie Hubadove zupe JPS. Lirin umetniški vodja le bil dolgo let nepozabni pevovodja pokojni France s.eie. za njim pa je dedščino prevzel mladi, agil-ni Ciril Vremšak. ki vodi »Liro« od zmage do zmage, čeprav njegova pevska armada ni posebno številna. Društvo ima tudi mešani zbor, vendar se je na sobotnem koncertu predstavilo le z moškim zborom, ki ocituie homogeno celoto je glasovno dobro zaseden, ima posebno izdatne profundne base. poje pogumno, krepko," ritmično zanesljivo v dinamiki do- spremstvu brata Jurija * domači kraj Mi-hevce. kjer se je vršil soboto pogreb na pokopališče pri Veliki Nedelji- S pesmijo za pomoč bednim bratom Ljubljana, 6. aprila. Društvo *Tal>or« je gotovo eno najdelav-nejših naših organizacij. Ne da se povedati in ne popisati, koliko skrbi in koliko truda zahteva samo za dnevno prehrano in preskrbo pre! o 100 osebam. Neutrudljivi Tahorjani delajo naravnost čudeže. Lepo jih je karakteriziral ugleden prijatelj društva, ko je nekoč rekel: »Taborjani so kakor s-a-ke. Povsod poberejo, kar se jim da in kar najdejo, vse spravijo na kup. da s tem pomagajo in lajšajo gorje svojim bratom«. Tz nič so začeli in postavili lepo enonad-stropno hišo. v kateri ima zavetišča do 150 brezdomcev. Poleg tega skrbi društvo, da vsi ti nesrečneži dobe dnevno toplo hrano. Za članstvo in javnost se vršijo vsak četrtek poučna predavanja. Na delu so tudi razni odseki, med katerimi je pevski odsek gotovo najmarljivejši. Pevski odsek »Tabora« ima 54 pevk in pevcev in spada danes med najboljše pevske zbore v Ljubljani. Zbor »Tabora« nastopi večkrat s samostojnimi koncerti, v radiju in sodeluje* skoro na vseh nacionalnih prireditvah. Pod spretnim vodstvom Streklja in Bense ter števil-kih prijateljev ki jima pomasrajo in sodelujejo z njimi, beleži društvo prav lepe uspehe. Dne 25. aprila priredi pevski zbor »Ta-hora« spet svoj samostojni koncert v krasni dvorani Trgovskega doma. Zbor bo izvajal samo istrske pesmi, kompozicije prof. Santla, kajti nobeden naših skladateljev prav gotovo tako dobro ne pozna istr- la in ni mogla naloženega materiala izpeljati po precej strmem klancu ob Trnovskem pristanu, ali pa je večkrat iztirila. Delavci. ki so v petek prrvikrat prišli ob 4. zjutraj na delo so prav dobro čuli ob 5. silen jx>k pri mostu in nato pa še močno tresenje. Zborovanje strojevodij apr9a. broFodtehtano Spored koncerta, ki je vsebo- I ske pesmi, kakor gosp. prof. Šantel. So-. ---- •_!----liHnkovi- I de]ovaij bodo tudi odlični solisti, kakor: zijo. V šoli ge. profesorice Wistinghausno-ve se je čedalje lepše razvijal Nastopal je na produkcijah in v operi so mu dodelili manjše vloge. Mnogo prijetnih ur je pripravil poslušalcem našega radia. Leta 1934. je z odličnim uspehom dovrši] pev-ske študije na konzervatoriju in dobil diplomo. Pevec izrednih kvalitet je s svojo resnostjo in pridnostjo upravičeno dobil podpore Filharmonične družbe, Dramatičnega konzorcija in banovine Odločil se je za Dunaj in vstopil v šolo znamenite profesor^ ge. Rado-Danielli. Zraven je na- Peter Lorre D AN~ES VELIKA PREMIERA ! v velikem filmu po slovitem romanu Fedorja Dostojevskega »RAZKOLNIKOV« KINO UNION Telefon 22—21 Zločin In kazen Danes ob 16., 19.15 in 21.15 uri val 15 Lepo izbranih, večinoma učinkovitih naših umetnih in narodnih pesmi skladatelja E. Adamiča, A. Foersterja, Fr. Ma-rolta D Jenka V. Mirka. A. Grobmmga, J. Pavčiča 'in M. Tomca. je bil skrbno in vestno naštudiran tako, da je kamniško občinstvo prišlo na svoj račun. Vse pesmi je sprejelo z dolgotrajnimi odobravanji zboru in dirigentu. Dvorana ie bila razprodana, pač veselje v današnjih časih. V imenu uprave Hubadove župe se je koncerta udeležil pevovodja in skladateli g- Zorko Pre-lovec, ki je vzornemu zboru izročil čestitke, obenem pa v kratkem predavanlu orisal težkoče s katerimi se morajo boriti naše pevske edinice. Zbor >LiTe« je po koncertu ostal v prijetni družbi ker si je bil svest pravkar opravljenega kulturnega dela- Naj >Lira« zvesta svoji tradiciji tudi v bodoče stremi za čim uspešnejšo gojitvijo slovenske in jugoslovenske pesmi. " Zadnja pot Matka Kandriča Celje, 6- aprila Pogreb gornjegrajskega 9reskega načelnika g. Matka Kandriča se je vršil v petek popoldne. Truplo pokojnika v kovinasti ra-kvi je bilo izpostavljeno popoldne v veži tukajšnjega sreskega načelstva, kjer se je do pogreba nabralo veliko število oličin-stva. Nad krsto je visel krasen venec bana dravske banovine s svilenim trakom v državnih barvah, polea so bili venci uradništva sreskega načelstva v Gornjem gradu in v Celju, in mozirske občine ter več koncertna sopranistka gdč. Justina Dolenčeva. koncertni baritonist g. Tone Petrov-čič, radijski orkester, ga J. Kajinova, g. Marko Gržintf. ga. M. Zornada in g. Josip Zornada. Uvodno besedo o istrski pef,mi bo govoril gosp. prof. Bačič. Koncert bo dirigiral društveni pevovodja cr. Fran Venturi-S koncertom »Tabora« nam bo dana ni. prilika slišati tipične istrske pesmi in glasbo. tedaj pravo istrsko folkloro. Zbor bo nastopil v narodnih nošah. Most čez Gradaščico popravljajo Ljubljana, 6. aprila Gradbeno nezgodo, ki se je primerila na cvetni petek pri mostu čez Gradaščico, je, kakor smo poročali, najprej pregledala uradna gradbena komisija, potem pa še odposlanstvo tehnične fakultete pod vodstvom prof. dr. Kasala. Ugotovili so široke špranje na betonskem zidovju. V teku sobote so si nezgodo ogledali tudi slušatelji tehnične fa kultete pod vodstvom profesorjev. Ker je bila hitra pomoč potrebna so pričeli delavci v soboto popoldne betonirati porušeni temelj na spodnjem levem delu Razorčeve-ga mostu. Sobotno delo je trajalo skoro do polnoči V nedeljo so nato že zarana zaprli Gradaščico pri Kozarjah in jo je sprejel vase nje tovariš Mali Graben. Nadaljevali so betoni-ranje pri temeljih mostu. Ker Je vodna gla Ljubljana, 6. V prostorh hotela »Bellevue« Sg Je vršila danes 14 letna skupščina Združenja strojevodij kraljevine Jugoslavije, oblastnega odbora Ljubljane, ob lepi udeležbi članstva ter zastopnikov centralne uprave in ostalih oblastnih odborov. Zborovalci so poslali udanostni brzojavki Nj. Vel. kralju Petru H. in Nj. Vis. knezu Pavlu, pozdravili pa so gg. prometnega in notranjega ministra generalnega direktorja državnih železnic, senatorja dr. Kramerja, direktorja ljubljanske železn:-ške direkcije dr. Faturja in načelnika ma-šinskega oddelka inž Finca. Predsednik oblastnega odbora g. Klem-bas je v svojem govoru orisal borbo za pravično rešitev raznih zadev prometne službe in njenih zelo važnih činiteljev-strojevodij. Moral je izjaviti, da tudi lani niso uspeli upravičeni predlogi glede posebne skupine strojevodij v duhu zakona o srbskh državnih železnicah iz leta 1911. Po tem predlogu bi bili strojevodje razdeljeni po letih službe na 5 razredov ne glede na šolsko izobrazbo. Na merodajnih mestih je bi'o Vloženih več spomenic Tajnik g. Jože Duhovnik je obširno poročal o delovanju uprave. Opisal je delo v pisarni ter najrazličnejše intervencije v raznih osebnih in stanovskih zadevah. Udruženje je dokazovalo, da j« odtegova-nje dnevnic zaradi prevelike poraibe goriva ali mazila v protislovju s pravilnikom o 'post™«31*111 zaslužkih. Dokazovalo ie tudi, da je večja poraba goriva neizogibna posledica pretirane štednje z mazilom V zadevi je bila pritožba poslana tudi na generalno direkcijo, a še n rešena. Največ -skrbi povzroča strojevodjem uredba o zmanjšanju prejemkov. Proti zmanjšanju prejemkov so bile odposlane obširne spomenice, v Beogradu pa je bila tudi posebna deputacija. Uredba je bila sicer popravljena, a ne na zadovoljiv način. Strojno osebje ima škodo tudi od drage naredbe. s katero so bile znižane premije. V zvezi z ostalimi železničarskimi organizacijami je združenje sodelovalo lani pri sprejemu bolgarskih železničarjev ter pri odhodnici g. direktorja Cugmusa. Iz poročila blagajnika g. Grošlja je razvidno da je finančno stanje zadovoljivo. Nadzorni odbor je predlagal razrešnico. ki je bila soglasno sprejeta. Poročala sta še g. Gostič kot knjižničar in g. Mencej o sodelovanju pri strokovnem glasilu >Mašino. v od jat. Pri volitvah je b:l izvoljen večinoma dosedanji odbor pod predsedstvom g. Klembasa. Na zborovanju, ki se je nadaljevalo tudi popoldne, so poročali tudi gostje iz Beograda, Sarajeva, Subottce in Zagreba. Govejek nas vabi na obisk Za Veliko noč obiščemo počitniški dom obrtnikov Ljubljen«, 6. aprila Naši rokodelski mojstri, ki se zbirajo okroe Društva jugoslovenskih obrtnikov, so lani uvedli zanimivo družabno in stanovsko novost, ki je v kratkem pognala korenine: namreč navado, da na velikonočni ponedeljek pohite s svojimi družinami, s prijatelji in i vsemi, ki imajo kaj smisla za kratek izprehod v naravo. na dobrih 800 m visoki Govejek nad Medvodami, kjer so si bili prav pred letom ustanovili svoj počitniški dom. Letos, ko je pomlad, tako zgodaj prišla v deželo in se je vsa pokrajina že zdavnaj odela v praznično oblačilo, je Govejek še toliko razkošneje pripravljen, da pozdravi svoje goste, in ne more biti dvoma, da bo privabil dobršen del Ljubljane in okolice na svoj praznik. Ko so obrtniki iskali primernega kotička za svoj dom, v resnici niso mogli naleteti na ugodnejši prostor, kakor je to lepo, zavidanja vredno planinsko posestvo med Osojnikom in Grmado. To je izletniška točka, do katere držijo udobni dohodi od kakšnega pol ducata strani: od Medvod, od Reteč od Škofje Loke. od Polhovega crradca, do katerega vas potegne avtobus, pa čez rob Sv. Katirine. a najlepše je pač. da vzamete v rokfe zemljevid in si začrtate pot. ki vam bo dala ^mimogrede obiskati kar celo vrsto priljub- ljenih gorskih postojank. Srečanja s čudovitimi ljudmi, ki se pehajo za vsakdanji kruh po teh samotnih grapah in bregovih, in široki razgledi, ki se z vrhov odpirajo na vse strani, vas bodo bogato nagradili za trud. Najprikladnejša in zato najbolj frekven-tirana pot proti Govejku ali Gontam. kakor se reče vsej plahti božje zemlje tam okrog, je pač po dolini Ločnice, ki se odpre med Goričanami in Soro. Ločnica je ena tistih naših hudournih voda. ki so si pridobile svoj žalostni sloves od pogostih poplavnih katastrof. Pred dobrimi 10 leti je na veliko razdirala zemljo, ki so jo bi-kmetje in bajtarji z ljubeznijo in muko obdelali ob strugi- rušila je hiše, živino in ljudi je jemala s seboj. Nekje sredi pota utegnete srečati simpatičnega Rusa. ki ga je bila svetovna vojna privedla k nam. pa je ostal in si v Ločnici ustanovil svoj dom. Takrat mu je povodenj ugrabila vse. kar je ustvaril z žulji svojih rok. iznad glave mu je hudournik s hriba pobral bajto in vse. kar je bilo v nji. žena z otrokom je izginila v valovih, Zdaj stoji spet skromen domek na bregu, z motiko in lopato krči neupogljivi gospodar zemljo ob koči. iz ruševin in iz kamenja rase novo življenje. Pot je prijetna in zanimiva, le cesta je izpočetka slaba. Pozneje, ko pridete glob- ljev hribovje, pa se občutno obrne na bolje. Pač narobe svet, da je cesta toliko boljša, kolikor bolj je v gorah! A resnica je, da jo ima v spodnjem delu na skrbi občina zminška. ki ne kaže dovolj razumevanja za takšne reči. v zgornjem pa med-voška. ki ve, kako je treba delati za tujski promet. V Trnovcu pri Kozjeku. kjer vam postrežejo z najboljšim domačim žganjem. ki ga kuhajo daleč naokrog. malo preden vas pot privede do starega opuščenega svinčenega rudnika na koncu doline, se kolovoz odcepi strmo v breg in čez pol ure se na vrhu pred domom, ki so ga novi lastniki vzorno opremili bi preuredili, odpre človeku občudovanja vreden razgled na Kamniške planine in na ves svet, ki mu leži pri nogah. Od hiše se kar sami nudijo lepi izprehodi na vse strani, po bregu na Igalah cveto blagajane. V domu samem, ki ga je prav te dni prevzel hov oskrbnik, pa ti postrežejo z vsem dobrim, a če si truden, te vabijo prijetno urejene sobe za goste. Ne boš izlahka pozabil Govejka. če ga boš le enkrat obiskal. Zato pa — riskiraj majhno poizkušnjo. ki te ne more razočarati, še za letošnjo Veliko noč! Težavno življenje na Notranjskem Kako si ljudstvo v skrajni sili išče zaslužka Raikcik, 6. aprila Z- nastopom sankcij proti Italiji je tu-dif pri nas ne Notirarnj.skem zastalo življenje, tako de se d anes m: 6a=i še zdaleke n e dajo pni mer jatri s prejšnjimi, ko so ljudje zasluži!« in živeti še kolikor toliko udobno. Ro vojni in še pred Icli, ko je šla lesna trgovina, je delavec ne rampi zaslužil do 100 dinarjev na den in še čez, oe se je potrudili. Tn-di vozniki, ki so vozili preje les iz Loške doline in prav od Pre-zide. so imeli zaslužek. Notranjski kmet pač nikdar mi žive! prav dobro, todo še 7merom je bilo toliko, da je moge4 izho-jsidii. Danes pa je tudi n« No*.Tanjsikem med lesnim delavstvom in voznilki zavladala brezposelnost in z vsek-'»n dnem jc slabše. Dela in zaslužka ni. čeprav bi vsi radi prejeli ze kakršnokoli delo, sanno dia bi bil kakšen denar za sol in kavo. Kar je večjih kmetij, so zadolžene čez mero, tefko da so vasi, lai bi jih lehko kupil količkaj premožnejši bogataš. S1aibo je zlasti po hribih, kjer je le meilokdo. pri katerem bi našel še kak dinar. Ljudstvo se tolaži s tem, da bodio prišli boljši č^si. ko sc bodo odpde meje in podobno. P.ni nes se skoraj ne more govonMri o pre-možneišem kmetu, ki bi lahko živel samo od svojega posestva in od tega, karo vsem znanstvenikom. Ravno tako važne so tudi mnogoštevilne pokojnikove publikacije v domačem in tujem strokovnem tisku. S svojim znanstvenim delom, svojo visoko kulturo in lepim značajem si je Otmar Reiser postavil v Sarajevu trajne in častne spomenike. * Jugoslovaenska protituberkulozna liga. Drugi kongres te lige se bo vršil s sodelovanjem Jugoslovenskega fizeološkega društva od 30. maja do 2. junija v Sarajevu. Tema lige na tem kongresu bo: »Kako se organizira v Jugoslaviji borba proti tuberkulozi«, ter sta določena kot glavna referenta gg. prof. dr. Vladimir Čepulič iz Zagreba in docent dr. Ivan Matko iz Ljubljane. Razen tega bo večje število koreferentov iz raznih krajev Jugoslavije. — Jugoslovenska protituberkulozna liga želi čim večjo udeležbo ter prosi pri njej včlanjene ba-novinske protituberkulozne zveze, da odredijo čim več delegatov, krajevne lige naj pa zanimajo za udeležbo na kongresu čim več svojega članstva. Isto velja glede koreferentov, ki so zelo zaželjeni. — Protituberkulozna zveza v Ljubljani poziva pri njej udružene krajevne Protituberkulozne lige, da ji javijo koreferente najdalje do 15. t. m., k čemur pripominjamo, da bo brez dvoma dovoljena polovična voznina. — * Jugoslovensko-grška liga v Beogradu je imela v nedeljo v prostorih Kolarčeve ljudske univerze svoj 4. letni občni zbor. Na zborovanju je bilo sklenjeno, da bodo člani kmalu priredili ekskurzijo v Solun in Atene. * Velikonočne razglednice družbe sv. Cirila in Metoda priporočamo v nakup. Z uporabljanjem teh razglednic podpirate domačo obrt in pa delo naše narodno obramben e organizacije. Cena razglednici 1 Din. Zahtevajte povsod CM razglednice! I Za Veliko noč VSI V ELITNI KINO MATICO kjer poje • Proslava Davorina Jenka v Pančevu. Srbsko cerkveno pevsko društvo v Pančevu je slavilo v nedeljo 100 letnico rojstva skladatelja Davorina Jenka. Prvi tajnik društva dr. Mihovil Tomandl je naglasil. da spada društvo med najstarejša društva te vrste na Balkanu. Cerkvena občina se je že leta 1862 obrnila na direktorja dunajskega konservatorija Helmesbergerja s prošnjo, da bi priporočil kakega dobrega voditelja pevskega zbora. Direktor je priporočil mladega Davorina Jenka, ki je postal 1. januarja 1863. zborovodja društva.- Dela se je lotil z vso vnemo, ustanovil je glasbeno šolo, leta 1865. pa je podal ostavko, ker ni hotel sodelovati pri proslavi nemškega pevskega društva. Postal je zborovodja prvega beograjskega pevskega društva. Paai-čevci pa so še dalje ostali z nJim v zvezi. Zbor je zape! 9 skladb svojega nekdanjega zborovodje, Jenkove skladbe pa je igral tudi orkester 8. pehotnega polka pod vodstvom majorja Puzina. ki je bil Jenkov učenec. * Izplačevanje pokojnin pred veliko nočjo. Društvo državnih upokojencev za dravsko banovino v Ljubljani je že prejšnji teden brzojavno zaprosilo g. finančnega ministra, da odredb pravočasno nakazilo potrebne dotacije za izplačilo pokojnin vs m državnim upokojencem pred prazniki. To prošnjo je društvo 6. t. m. ponovilo in prosilo brzojavno za intervencijo tudi slovenskega ministra ZVOČNI KINO »SOKOLSKI DOM< v Šiški - Telefon 33-87 Samo dva dni ! V torek in sredo ob 8 uri vesela opereta Gospodična tajnica se poroči Godba: PAUL ABRAHAM. Komične pustolovščine. — — Krasni zunanji posnetki. V dopolnilo Foxov zvočni tednik. Naš Velikonočni program: M A Z U K K A. I gg >™JC Sg I JAN K1EPURA j * Novi grobovi. Umrl je v Brekem pri Ši-beniku ondotni sanitetni svetnik in sreski zdravnik g. dr. Ljudevit Jenko, sin znane gospe Terezine Jenkove. Pokopali so ga v nedeljo v Šibeniku. — V starosti 33 let je umrl v ljubljanski bolnišnici g- Anton Je-ras. Zapustil je soprogo in hčerko edinko. K večnemu počitku ga bodo spremili danes ob pol 18. — Nadalje ie umrl v ljubljanski bolnišnici g. Alojzij Bešter, zasebnik. Njegov pogreb bo v četrtek ob 16. — V Kamniku je umrl g. Herman Budau, višji davčni upravitelj v pokoju. Pokopan bo danes popoldne v Žalah. — V Mariboru je umrla na cvetno nedeljo vzorna mati ga. Ana Ravter-jeva. Pogreb bo danes ob 16. na Pobrežju. Pokojnim blag spomin žalujočim naše iskreno sožaljel * Zadruga Dom učiteljic v Ljubljani vabi vse tovarišice na svoj otčni zbor. ki se bo vršil na veliki četrtek 9. t. m. ob 9- dopoldne na šentjakobski šoli v Ljubljani. Opozarjamo na predavanje g. docenta dr. St Gogale: Nova šola — novo življenje in informativno predavanje g. ravnatelja Boža Račiča. * Odpuščeni rudarji v rudniku Resa* i so poslali v Beograd 25 člansko deputacijo, ki bo obiskala ministrstvo za sume in rudnike, predsedništvo narodne skupščine in Delavsko zbornico. Privatni rudnik Resava je v zadnjem času odpustil 200 rudarjev-Med njimi so tudi taki, ki so delali v podjetju več let. Pri tem rudniškem jx>djetju so se vršili že najrazličnejši spori, mnogokrat so že posredovala oblastva in podjetnik je bil tudi že kaznovan, ker je kiršil razne predpise. Posebno znana je bila afera z »boni«, ki jih je podjetje svojim delavcem izdajajo namesto mezd- Ti borni so bili nakaznice za živila v rudniškem skladišču. Preiskovalne komisije so ugotovile, da so bila živila slaba in dražja kakor pri okoliških trgovcih. Najnovejši spor je nastal zaradi tega, ker podjetje izganja odpuščene rudarje iz rudarske kolonije. Člani deputacije pripovedujejo, da je podjetje najelo posebno stražo, ki ie oborožena. Med temi stražarji in rudarji je prišlo že do spopadov. Med odpuščenimi rudarji je tudi Marko Komnenovič. ki ie delal v rudniku 9 let in pri neki nesreči izgubil levo noge. Dobil ni nobene odškodnine ali pokojnine-Nekaj časa je opravljal pri rudniku lažja dela, zdaj pa so ga z drugimi vred odpustili. Pri Delavski zbornici v Beogradu so napravili že obširne zapisnike s člani deputacije. • Nove telefonske rreie- FoStni minister je izdal odlok o otvoritvi telefonskega prometa med Sušakom in Begunjami pri Lescah in Solnogradom. med Jesenicami in Gmundenom ter Mokronogom in Gradcem in Dunajem. Pristojbina za razgovor Begu-nje-Solnograd Jesenice-Gmunden In Mokšro-nog-Dunaj znaša 3.45. sa razgovor Sušak-Solnograd 4.20 in za Mokronog-Gradec 2.70 zL fr. Uveden je tudi telefonski promet med Jugoslavijo in Dominikansko republiko in Hondunasom. Za razgovore v krajih v dominikanski republiki stane razgovor 202.50 zl- fr. (2986 Din), z mesti v Hon-durasu 217.50 zl. fr. (3154 Din). ♦ Roblekov dom na Begunjščiei bo od velike noči dalje oskrbovan ob nedeljah in praznikih, od 1. junija dalje pa stalno. Pot je kopna do Vilfanove koče, naprej pa izga-žena. * Proteus bo spet redno izhajal — tako sporoča Prirodoslovno društvo vsem svojim člen e m in naročnikom. Če bi vsi naročniki brez zamude poravnavali svoje obveznosti, bi smela uprtva že s prihodnjim letom povečati obseg, zboljšati opremo in znižati naročnino lista. Toda program društva ni izčrpen s popularizacijo prinodo-slovnih ved. Za izdajanje znanstvenih pri. rodoslovnih razprav so p« sredstva, ki so društvu zdaj na razpolago, prav borna. In vendar narn je tudi znanstveni list potreben, da dokumentiramo z njim, kako je delo našii h prirodoslovcev na enoki višini kakor v ostalem kulturnem svetu. Potreben naim je slednjič tudi za to. da ga izmenjuje, mo za druge prirodoslovne časopise doma in v inozemstvu. Zato društvo upravičeno pričakuje, da mu ostanejo zvesti dosedanji noročniifci in da mu pridobe novih prijateljev in podpornikov v krogih, katerim je bilo Prirodoslovno društvo doslej morda raailo znano, a bodo spoznali, da je to organizacija, ki potrebuje njihove takojšnje pomoči. Iz LfuMiane u— Šolska sestra Miroslava Wigele je bila včeraj popoldne položena k večnemu počitku. Zadnjo čast ji je izkazalo poleg odraslih tudi mnogo mladine. Rajnka je bila potomka ugledne narodmo-zavedne koroške rodbine. Njen oče je bil učitelj, posestnik in odtočen narodnjak Svojo domovino je moral zapustiti in je do svoje smrti učiteljevaj na Robu pri Ribnici Očetove vrline, zlasti pa njegovo narodno zavednost, je v polni meri podedovala Miroslava. Službovala je v raznih zavodih šolskih sester, med vojno celo v Dalmaciji, najdalje časa pa v Ljubljani. V red šolskih sester jo je privedla iskrena pobožnost, vsaka nestrpnost pa ji je bila tuja. Dosegla je tudi čast prednice, v največje zadovoljstvo in zadoščenje pa ji Je bila ljubezen učenik. Dopisovala je tudi v liste in jo je zlasti celovški »Mir« prišteval med svoje dobre sotrudnice. Na zavodu šolskih sester je poučevala glasbo. Upokojeni šolski upravitelj Ferdo Wigele je bil brat blage pokojnice ki bo ohranjena v lepem spominu. Pri pojavih zastrupljenja povzročenih po pokvarjenih Jedilih, je pravočasno uporabljena naravna FRANZ-J OSEFOVA grenčica dobro sredstvo. OgL fwg. & b*. 16486/86 Občni zbor upokojenega nčiteljstva je bil v četrtek popoldne pri »Novem svetu«. Društvo šteje blizu 400 članov, ki so raztreseni po vsej banovini. Udeležba Je navzlic temu bila prav zadovoljiva. Višji šolski nadzornik Fran Gabnšek, ki vodi društvo že več let, je v pozdravnem nagovoru poročaj o delu društva ter se spominjal z vso pieteto lani umrlih članov, ki jih je bilo 23. To je izredno visoko število, ko jih je predlanskim umrlo le 6. Ker je to društvo tudi podporno in po smrti člana ostali izplačajo zakonitim dedičem po. smrtnino, je balo lani izplačanih okrog 50.000 Din. Obširneje sta poročalo tajnik in blagajnik, nakar je bila soglasno to s priznanjem izrečena odboru razrešnica. Spet je bi.i z vzklikom izvoljen stari odbor s predsednikom Franom Gabrškom. Izrečena je bila želja kje to kako naj bi društvo interveniralo, da bi se pokojnine redno izplačevale v začetku meseca to da bi se odpravilo to to ono uradn štvu in upokojencem naložene breme, kakor je plačevanje kuluka in slično. Zbrani ao se ob tajnikovem poročilu toplo spominjali ELITNI KINO MATICA Telefon 21-24 Danes ob 4, 7* tn 9* uri Telefon 21-24 NAJVEČJA GLASBENA SENZACIJA SEZON* FENOMENALNI BARITON Nelson Eddy in Jeanette Mac Donald v opereti PRINCES A wINKOGNlTO" nestorja društva Frana Kavčiča, nadučL telja v pokoju pri Devici Mariji v Polju, ki praznuje letos 90. letnico Odposlali so mu tovariški pozdrav. A tudi predsednik društva tFram Gabršček praznuje letos pomemben jubilej, svojo osemdesetletnico, k čemur so mu zbrazd toplo čestitali. u_ Predajanje SPD o največjem alpin-sko-sportnem dejanju zadnjih let bo drevi od pol 20. ure dalje pred vhodomv dvora-kovski alpinist g. Martin Meier nam ba predaval o svojem vzjx>nu preko severne stene Grandes Jorasses. Kasni posnetki bodo spremljali predavanje. Vstopnice so na razpolago v piarni SPD še danes do 18„ nato od pol 20. ure dalje pre vhodom v dvorano, in sicer sedeži po 10 Din in stojišča po 5 Din- Planinci, pridite drevi v Delavsko zbornico! u— Slovenski tenorist Anton Drmota pifl-redi v sredo 15. t m v Filhamionični dvorani samostojen koncert, na katerem bo izzval več Schubertovih samospevov, dalje 2 Lajovčeva, 2 Ravnikova in 4 velike tenorske arije iz raznih oper. Na koncert mladega odličnega pevca že danes opozarjamo. Prodaja vstopnic bo od srede duflj-e ▼ knjigami Ga^bene Matice, u— Iz vrst upokojencev smo prejeli: Apeliramo na mestno načelstvo, da nam ne hi delalo neprilik, ker ne moremo redno plačevati stanovanjskih najemnin S. vsak mesec. Pokojnine dobivamo, kakor znano, malokdaj v prvi polovici meseca. Pokojnina pa je naš edini dohodek. Upamo, da bo naša prošnja upoštevana to da stanovanja ne bodo odpovedana poštenim ljudem, ki bi radi točno izpolnili svoje obveznosti, a jih ne morejo pri najboljši volji Samo še nekaj sijajnih Wogererjevih šunk je na razpolago. V petek dospejo pitani štajerski kapuni to druga perutnina. — Naročite pravočasno! — Odlična vina čez ulico to v buteljkah. V. A. JANE S delikatesa pri operi, ALEKSANDROVA CESTA — Telef. S4-55 u— Akademiki-Primorci! Nocoj ob 20. redni »članski sestanek v klubovem lokalu. Predaval bo g- dr. Čermeli o idejnih predhodnikih italijanskega fašizma. Vsi in toč- nol , u— 0 orientaciji v gorah bo predaval v sredo 8. t. m. v alpinistični šoli TK Skale g. Oskar Delkin- Bo to poslednje predavanje v alpinistični šoli. Po predavanju bo vpisovanje za plezalni tečaj. Vsi interesenti vabljeni. . , u— Kopališče OUZD — najdene stvari. Večkrat se zgodi, da obiskovalci pozabijo v kopališču kake predmete. Osebje, ka te predmete najde v kabinah, jih odda blagajni kopališča, kjeir se hranijo 14 dna. Po preteku tega roka pa se odpošljejo upravi policije. Osebe, ki mislijo, da so kak predknet pozabile v kopališču OUZD, naj po njem vprašajo pri blagajni kopališča, kjer ga lahko dobe po primernem legitimiranju in opisu, odnos no dobe informacije, če je bili predmet najden in kje se lahko dobi nazaj. . u_ prijeti specialisti ia manufakturo. Policija ie te dni aretirala brata Ivana in Lojzeta Udovča iz Most in iz Obrij, pri katerih so našli dobršen del blaga, pokradenega nedavno v skladišču Hribernikove tovarne v Vižmarjih Hišna preiskava je pri tej priliki spravila na dan tudi večjo množino raznega drugega trikotažnega blaga, ki sta ga tatinska brata s svojimi pajdaši brez dvoma prav tako nakradla. Po skrbnih poizvedbah je policija odkrila, da izvirajo tkanine iz tatvine, ki ie bila izvršena neke noči v prvi polovici decembra na tovornem avtomobilu, s katerim ie neki prevoznik peljal vsake vrste blago za neke ljubljanske kramarje na sejem v Litijo- Tatovi so se med vožnjo pritihotapili na avtomobil, ki je bil pregrnjen s plahto in povezan z vrvmi, na skrivaj porezali vrvi, zmetali blago z voza in izginili s plenom. Škoda, ki so jo takrat utrpeli kramarji, je znašala okrog 70C0 Din. Iz dosedanjih ugotovitev policija upravičeno sklepa, da je prišla na sled tolpi, ki se je že dolgo ukvarjala s krajo manufakturnega blaga. Z bratoma Udovče-ma je aretiran tudi neki ključavničarski pomočnik s Posavja in vsi skupaj so izročeni sodišču. 14 ulturiii pregleil Nov zvezek „Misli in dela" Izšla je peta številka kulturne in socialne revije »Misel in delo«, ki jo izdaja založništvo jugoslovanskih naprednih starešin »Nasta« v redakciji doktorjev St. Ba-jiča, Lava Cermelja, St. Š. Lapajneta in A. Zalokarja. Uvodnik tega zvezka je posvečen vprašanju odgovornosti. Predvsem se uredništvo izreka zoper splošno izmota-vanje 8 krizo, ki je dandanes postala izgovor za najrazličnejša početja. Treba je ojačiti čut odgovornosti v zasebnem in javnem življenju. Javni upravi so potrebni odločni, pogumni možje, ki bodo odstranili sistem birokratiziranja uprave, zaradi katerega so intelektualni sloji prevsem izgubili celo možnost odgovornosti. Še težje je vprašanje politične odgovornosti. Na gospodarskem polju obetajo načrtno gospodarstvo, a če bo tudi to zašlo na pota bi-rokratičnega ubijanja vsake resnične osebne odgovornosti, si ne moremo obetati uspehov. Ob koncu povdarja uvodnik odgovornost za ljudsko zdravje, ki je ena najvažnejših in najusodnejših družabnih prvin in glosira v tem smislu akcijo mladine za naše bolnišnice. Jurij Glavič je prispeval tehtno, vsega uvaževanja vredno razpravo »Podravje v luči nemške iredente«. Pisec razglablja pred vojno borbo zoper germanizacijo na Slovenskem Štajerskem in na podlagi obsežne nemške literature prikazuje sedanje poskuse nekaterih Nemcev, da bi Podravje (prav kakor Pomurje) priključili iredentistične-mu programu Velike Nemčije. »V vseh nemških publikacijah o Podravju in Slovencih sploh opažamo približno od 1. 1928. naprej, da postaja nemški maksimalni program iz leta 1919. polagoma nemški minimalni iredentistični program Pri tem se Slovenci principielno ločijo v Slovence na severu in na jugu od Boča in Karavank ter v Nemcem prijazne in nemško misleče Slovence, ki pa živijo vsi na kulturno nemških tleh. Podravje je v celoti pokrajina, katero poseljujejo nemško misleči Slovenci, tako zvani Vendi. Očitno hočejo Nemci s takimi nauki nadaljevati ali zopet oživljati predvojno »štajercijnnstvo«. Pisec kaže. s kakšno sistematičnostjo skušajo Nemci. med njimi celo mladi znanstveniki, uveljaviti svojo sicer smešno in nevzdržno tezo, s katero so se borili Nemci že pred vojno in na mirovni konferenci, da podrav-ski in pomurski Slovenci niso Slovenci, marveč Vendi ki jih je treba šteti k Nem- cem, kakor na pr. Mazure v Vzhodni Pruski. Temeljito sestavljeni članek J. Glaviča naj bi prečital sleherni naš javni delavec. Mariborska slovenska inteligenca bi bila prav posebno poklicana, da začne nastopati zoper to kampanjo, pri čemer naj bi jo izdatno podprla Ljubljana. Spričo rastoče nacionalne dinamike nemštva ne kaže omalovaževati teh pojavov. Nemški imperializem dela v etapah in se najprej poslužuje intelektualnih zvijač. Dobro bi bito. če bi vse naše izobraženstvo, ki je doma iz Podravja in Pomurja, s kakšno skupno izjavo obsodilo abotno vendsko teorijo, ki so si jo izskonstruirali že predvojni štajercijanci in ki se sedaj oznanja v Nemčiji. Potrebna bi bila večja in smotrnejša skrb za našo severno mejo. zlasti v publicističnem pogledu. Hitimo, da nas ne prehiti stari, lokavi nasprotnik. Članek J. Glaviča bodi memento nam vsem, zlasti pa onim. ki na nepravem mestu iščejo problemov slovenstva. Hic Rhodus. hic salta! Ob 80 letnici zaslužnega slovenskega uče njaka prof. F. Seidla piše o njegovem življenju in delu mladi geograf dr. Svetozar Tle«ič. Nadaljuje se razprava G. Šiliha. »Na-rodno-socialistična vzgoja v Nemčiji« Pogrešamo pa v nji kritiko narod no-sociali-stičnih vzgojnih teorij. Nemara jo avtor še napiše. Dr ing. č. Nagode je prispeval joippV »O avtomobilizmu drugod in pri nas*. V Obzorniku piše dr. B. Vrčon o mnanje-političnem položaju (»Temni oblaki nad Renom«), B. pa o kongresu Delavskih zbor- nic. Na treh straneh platnic so zopet številne in ponekod prav udarne drobtine. Vsebinsko zajemljivi zvezek so priporo-po sebi. Zapiski Naša moderna glasba se čedalje pogosteje pojavlja na koncertih v inozemstvu. 21. februarja je izvajail saksofonist Rascher v Pra^i Ošterčevo sonato, 26. februarja je bila tam izvedena niiegovst Possacaglia za violo in klavir, 28. februarja je pela Kva-p:iova skladbe Lajovica, Štritofa, Oster ca, Skerjanca. Milojeviča in B-aramoviča, 23. marca so v Varšavi izvajali Zebredov go-dajlni kvartet. Ošterčevo Tokaito in Procesijo, Sturmov skerco. Svari no Ši-vilijo ki Miloševnčevo klavirsko suto). 30. marca je imel dbnatfski »Brauenkammerchor« na sporedu poleg Sitravinskega, Szvrnanovvskega, Bartoka, Kfneka. Pirka in flor. Schmida Osterče-vo Procesijo. (Na tem koncertu ro bille vse skladbe izvedene v originalnem jeziku. Procesi ia torej Slovensko) 3. aprila je oddarcila Radio-Praha (Brno. Bratislava) Osterčev II. godailni kvartet, Magnifi-cart za zbor m orkester bo v kratkem izveden v Holandnii fpfertogenbosch, dirigent R. Gevens), 2ebratov »Tek« za orkester pa bo izvajan na prihodnji berlinski oVmp:iiaoraartiite za čelo in klavir t»r samospevov s klavirjem. Temu se še pridružuje koncert Trboveljskih slavčkov v Ceškilh Budjejovicah in pet nastopov v okviru I. mednarodnega kongresa za glasbeno vzgojo, kier prevladujejo skladbe slovenskih sodobnih komponistov. Če pomislimo, da so skoraj vse navedene skladbe še v rokopisih, kar izvedbe sitno otežkoča in reducira, nas more naraščajoče zanimanje in povpraševanje po slovenski modemi glasbi toliko bolj vesesiiti. Pesnih Janko Samec referent prosvetnega oddelka banske uprave. kakor ga je za Abrahamov praznik ujel na papir karikaturist »— Zborovanje sodarjev. V nedeljo do- | poldne je imelo Združenje obrtnikov sodar- • ske stroke v Mariboru svoj redni letni občni zbor v restavraciji Narodnega doma. Otvo-ril in vodil ga je predsednik Jernej Golčar iz Celja. Tajniško poročilo je podal Jernej Košar. Združenje šteje 88 članov. Iz blagajniškega poročila Mirka Ledineka je razvidno, da so znašali dohodki Združenja v preteklem letu 8.893.25 Din in prav toliko izdatki. V imenu nadzornega odbora je poročal Franc Sulce. Proračun za leto 1936 znaša 6960 Din dohodkov in ravno toliko izdatkov. Pri volitvah je bila izvoljena naslednja uprava: predsednik Jernej Golčar (Celje), podpredsednik Peter Tomažič (Maribor), odborniki: A. Marčec (Središče), Jakob Pavšer (Slov. Bistrica), Mirko Ledinek, I. Hvaleč, M. Rodeš, F. Sulcer, J. Ramšak (vsi iz Maribora) ter Josip Gumzej (Celje). Pri slučajnostih se je predlagal razpust Združenja, ki pa se je z večino glasov odklonil. Velika senzacija Najcenejši foto aparat samo Din 6.— pri F ato Touristu - Lojze šmucu LJUBLJANA — ALEKSANDROVA 8. a_ Za 50.000 Din deležev bo podpisalo tukajšnje Združenje trgovcev za novo mestno tržnico na Glavnem trgu. S tem se je mariborsko trgovstvo priključilo akciji Društva hišnih posestnikov za postavitev »Meščanskega doma« na nezazidani parceli med Bergovim dvorcem in državnim mostom. a— Letošnji velikonočni tržni dan v Mariboru bo v četrtek 9. t. m. Iz Celia e_ Mariborski mali harmonikarji so kon- certirali v soboto zvečer v velilji dvorani Narodnega doma ob srednjem obisku. Pod vodstvom g- Vilka šušteršiea je nastopilo 13 dečkov in 7 deklic v pestrih narodnih nošah. Zbor je eksaktao in učinkovito zaigral in zapel vrsto slovenskih, hivatskih in srbskih narodnih pesmi ter izvajal dva narodna plesa. Poseben uspeh je doživel 9 letni solist Milan Rataj, ki si je z ljubkim nastopom in prijetnim glasom takoj osvojil srca poslušalcev. Mali harmonikarji so bili po vsaki točki deležni burnih aplavzov. R. P. e— Celjski šahovski klub ie s svojo drugo garnituro odigral v nedeljo popoldne v mali dvorani Narodnecra doma z dijaško družino >Slogo« prijateljsko tekmo na desetih deskah. Zmagala je druga garnitura (SK v razmerju 6 : 4. Reditelj Kosmač je spretno vodil tekmo. V ZASTARELIH SLUČAJIH ZAPEKE SPREMLJANIH PO HEMOROIDIH IN OTEKLINAH je naravna FRANZ • JOSEFOVA grenčica, užita tudi v malih količinah pravi blagoslov. FRANZ - JOSEFOVA voda milo učinkuje in zanesljivo odpira-a tudi po daljši uporabi nikdar ne odreče. Ogi reg 8. Br. 16485/36 e— Umrla je v soboto v Gajevi ulici 11-v starosti 58 let posestnica ga. Silva Crdri-chova, soproga upokojenega višjega reviden-ta. Pogreb bo danes ob 17. iz mrtvašnice na okoliškem pokopališču. Blag ji spomin, rodbini naše iskreno sožalje! e— Hišni posestniki so imeli v soboto zvečer občni zbor v hotelu »Pošte«- Po poročilih funkcionarjev je razpravljal g. Frelih iz Ljubljane o položaju in težnjah hišnih posestnikov. Na predlog g. Gamsa Je bilo sklenjeno, da prispeva društvo 1000 Din za spomenik kralju Aleksandru I. v Celju pod pogojem, da se z akcijo za spomenik oži-votvori socialna ustanova. Občni zbor je apeliral na vse hišne posestnike, da vpošteva-jo težki gmotni položaj nekaterih slojev, zlasti državnih nameščencev in da, v kolikor tega še niso storili znižajo najemnine v svojih hišah. Z malimi izprememfcami je bil izvoljen dosedanji odbor, ki mu predseduje trgovec Fazarinc. e— Mestno parno in kadno kopališče je zaradi bližajočih se praznikov odprto do sobote ves dan od 8. zjutraj dalje. e— Kino Union. Danes ob 16.30 in 20 30 velefilm »Mazurka« in zvočni tednik. Z. K. D. Za Veliko noč Vesela otroška ringaraja Micky, Sily Mornar in račke. Vesti naših vojnih dobrovoljcev Akademija, ki jo je priredila Sreska organzacija vojnih dobrovoljcev v Ljubljani dne 17. marca v spomin na 201etnico I. srbske dobrovoljske divizije v Dobrudži, je uspela jako dobro. Spored akademije je bil prvovrsten. Temeljit in izredno učinkovit je bil spominski govor prof. dr. E. Turka. Naša junaška vojska na čelu z divizijonarjem g. generalom Nedeljkovi-čem in gg. oficirji je bila na prireditvi najčastneje zastopana. Na Vidov dan 28. junija razvijemo dobro volj ci na čim slovesnejši način svoj dobrovoljski prapor. Priprave so v polnem teku in jih vodi prireditveni odsek. Prapor Ido last vseh vojnih dobrovoljcev — Slovencev, ki so se borili od balkanske vojne 1912. leta do kanca svetovne vojne 1918. v vrstah srbske in zavezniških armad za ustvaritev Jugoslavije. Prapor pa bo obenem najdragocenejša svetinja sloven. skega dela uedinjenega jugoslovenskega naroda. Pod tam praporom se bodo zbirale tudi vrste dobrovoljcev bodočih pokolenj. O priliki razvitja prapora je predviden slavnostni občni zbor naše dobrovoljske organizacije. Najkasneje do 1. decembra bo izšla spominska dobrovoljska knjiga, ki naj s sodelovanjem samih dobrovoljcev vemo prikaže njih delež pri ustvarjanju Jugoslavije pred in med svetovno vojno. Knjiga bo obsegala zgodovinski del jugoslovenskega dobrovoljskega pokreta s posebnim ozirom na Slovence in pa prispevke — rokopise poedinih naših dobrovoljcev s poljubno vsebino številni tovariši dobrovoljci so obljubili sodelovanje pri knjigi in mnogi so tej obljubi tudi že zadostili Tudi ostali tovariši naj takoj store svojo prostovoljno prevzeto dolžnost. Tovariši, ravnajte se pri tem po okrožnici št. 2, ki se je razposlala vsem dobrovoljcem, ki so nam znani njih naslovi. Knjiga bo ilustrirana, bo dragocen dokument in bo pestra po vsebini Pomagajte tudi gmotno za i zidanje knjige! Dne 26. t m. se bo vršil v Beogradu izredni kongres vseh jugoslovenskih dobrovoljcev; začetek ob 10. uri. Istega dne po. poldne pa bo glavna skupščina Saveza dobrovoljcev. Na skupščini in na zaupnem sestanku delegatov, ki bo 25. t. m popoldne, bosta zastopala našo sresko organizacijo predsednik Jeras in prof. dr. Turk. Za dobrovoljce, ki se udeleže kongresa, je dosegel glavni odbor 75% popust na železnicah. Te ugodnosti so deležni tudi družinski člani dobrovoljcev Znižana vož. nja velja od 22. do 30. aprila. Vsi oni, ki se udeleže kongresa, naj se javijo takoj sreski organizaciji vojnih dobrovoljcev v Ljubljani, Poljanski nasip št. 12, da se jim pravočasno preskrbi posebna objava, s katero bodo imeli pravico do znižane vožnje. Stane 2 Din. Naša organizacija jim bo preskrbela tudi kongresni znak, ki stane 5 Din. Kongresni odbor je izdal spominske razglednice s sliko blagopo-kojnega Viteškega kralja Aleksandra L ob priliki slovesne izročitve prapora našemu Savezu. Dobile se bodo pri naši sreski organizaciji po 2 Din. — Tovariši dobrovoljci, ravnajte se v zadevi kongresa po navod lih okrožnice št. 3, ki smo vam jo dostavili. Nadaljnje vesti glede kongresa se bodo objavile. Pozivamo dobrovoljce, da se v čim večjem številu udeleže kongresa dobrovoljcev v Beogradu. Velik požar na Murskem polju Ljutomer, 6. aprila V petek zvečer je mogočen žar na severnem nebu oznanjal vel:k požar. Gorelo je v Gerlavi v veržejski občini in sicer najprej pri želarju Alojzu Horvatu. Zlobna roka je užgala oslico slame, od koder je plamen hitro preskočil na gospodarsko in stanovanjsko poslopje, ki je docela pogorelo. Tudi živine ni bilo mogoče rešiti, zgorelo so tri krave in štiri svinje. Hud veter, ki je takrat pihal, je zanesel ogorke na sosednjo hišo kmeta Alojza Mariniča. Zgorelo mu je ostrešje na vseh stavbah in tudi perutnina. Nadalje je ogenj upepelil ostrejše na skednju in hlevu lcmeta štamiparja. Na pomo* so prih tele gasilske čete od vseh strani, da jih je bilo naposled zbranih 15 z več motorkami. Uspelo jim je požar omejiti in zadušiti, škoda je gotovQ večja od 200.000 D?n. Zavarovani so bHi vsi trije prizadeti po sesfcniki, toda zavarovalnina zaostaja kakor običajno daleč za škodo. Posebno hudo je prizadet želar Horvat, ker sta mu ostala samo dva domača zajca in ena pu-rica. V okolici Veržeja deluje neznan po-žigalec, ki je uganjal svojD zločinsko strast zlasti tudi na Krapju, kjer je gorelo lani in predlanskim. Maščevanje potepuškega požigalca Kresnice, 6. aprila. V Zapodju nad Vernefkom je sinoči nastal velik požar. Zgorela je domačija in sicer hiša, hlev in svinjak posestnika Ivana Stražarja Domačija je visoko v hribih, kjer je kamnolom za Birollovo apnemico v Kresnicah, žar se je videl daleč po dolini in gasilci s0 hoteli na pomoč, toda ker tja gori v hrib ni poti, so morali vsako misel na reševanje opustiti. Kakor so danes ugotovili orožn'ki, je tudi Stražar jeva domačija postala žrtev maščevalnega požigalca. Včeraj se je tam gori potikal neki pijan vandrovec iin beračil. Ker Stražarjevd sami n'so premogli mnogo, mu nis0 mogli ustreči. Z grožnjo se je pohajač odstranil — in kmalu zvečer je zažarela domačija v plamenih. Gospodarstvo Skupščina mariborskega trgovstva Divjaki v gostilni Orroožt 4. aprila Družba devetih brezposelnSi je navalila v gostilno Vnhovčaika Jakoba v Pušencih ter zahtevala vina. Gostilničar je meni!, da ima opravka s poštenimi ljudmi, zato jim je natočil več litrov vina. Ko pa je zahteval plačila, so se pričeli neznanci pretepati. Obmetavali so se s kozarci in steklenicami. Pobili so okna in razdejali stole in mize ter končno pretepli še gosti 1-ničarjevo ženo. V strahu so pobegnili domači in šli klicat sosede. Na telefonrčni poziv so prihiteli orožniki iz Ormoža in Središča oib Dravi. Ko so jih divjaki ugledali skozi okna, so v poslednjem trenutku popili vse vino, ki je bilo v gostilni ter pobegnili v bližnje gozdove Orožniki so oddali za njimi več strelov, ki pa menda niso zadeli Ker pa jih patrulje vsestransko zasledujejo, je upati, da bodo divjaki v kratkem za zapahi. Maribor, 6. aprila. V nedeljo dopoldne je b*i pni Orlu redni občni zbor Združenja trgovcev v Maribora, ki ga je utvoril in vodil predsednik g. Fedo Pinter. V uvodu je pozdravil navzoče zborovale«, zlasti predsednika Zbornice za TOI g. Jelaoina, zborničnega tajnika dr. Plessa in mestnega obrtnega referenta dir. Senkoviča. Obširno jc naito poročal o sDanju mariborskega trgovstva, ki ga tiščri kriza, da se ne »nore v podjetnosti raz-mannici. Lani je bilo 1000 odjav več, kakor prijav. Od L 1932 do konca 1935. je propadlo v Sloveniji nad" 7500 gospodarskih podjetij. Na vseh koncih in krajih so križi in težave, ki kažejo na potrebo načrtnega gospodarstva. Kmet, najboljši trgovčev odjemalec, trpi zamadi neurejenega izvoza njegovih pridelkov. V zadnjem času so še sankcije uničile lesno trgovino. Kmečka zaščita je kmetu ubila kredit. Žalostna je tudi usoda našega delavstva in ruuneščenstva. Vse posledice pa čuti trgovstvo. V nadaljnjem je omenjal konkurenčne trgovine industrijskih in tovarniških prodajaln, krošnjarstvo ter veletrgovine po vzorcu Ta-Ta, ki pomenijo smrt redni trgovini. Ob zaključku je pozivaj k stanovski slogi in solidarnosti. Sledil je izčrpen referat zborničnega predsednika Je'ačina o gospodarski politiki in gospodar sik em položaju. Opisal ie tudi usodno škodo, ki so jo povzročil1« sankcije našemu gospodarstvu ter se je izrekel za ukinitev 6amkcij. Natto je poročal glavni tajnik g. Skaza, ki je omenil potrebo Menične?' laboratorija pri carinarnici v Mariboru, škandalozno telefonsko zvezo Maribor-Zagreb-Beo-grad in borbo trgovstva proti raznim industrijskim prodajalnioain, krošnjarsitvu in prodajanju blaiga po h.šah. Pri združenju je biLa izvršena reorganizacija obstoječih sekcij. Združenje podpira obubožane trgovce, pa tudi brezposelne trgovske na-sta-vljemce. V hiši Novakove uranove, ki nudi obubožanim trgovcem brezplačno oz. ceneno stanovanje, je sedaj 10 stran* z brezplačnimi stanovanji. Premoženjsko s » ob koncu febr. 1936 97.5 » » ob koncu marca 1936 110.0 » » Naš klirinški dolg se ie od konca lanskega leta povečal že za skoro 30 milijonov Kč in je znašal ob koncu marca 110 mi'i-jonov Kč, to je okrog 200 milijonov Din. Kaiko se je v zadnjem času dvignil naš uvoz iz Češkoslovaške nam kaže tudi naša statistika zunanje trgovine. Že v novembru in decembru se ie ta uvoz znaitno movečal in je v teh dveh mesecih znašal 120 milijonov Din (v istih dveh mesecih prejšnjega leta 72 milijonov). V prvih 2 mesecih t. 1. pa ie znašal 114.5 milijona D'n nasproti 50.8 milijona Din v lanskem letu. Povečal se je sicer tudi naš izvoz v Češkoslovaško od lanskih 42.6 na 62.9 milijoni Kč v prvih 2 mesecih), vendar bo povečanje našega izvoza zaostal je »a povečanjem uvoza.. kar povzroča naraščanje klirinške ga dolga. Za znižanje obrestne mere pri državni Obrtni banki Prejeli smo: V nedeljo 5. t. m. se je vršil v Beogradu IX. redni zbor delničarjev Obrtne banike krailj. Jugoslavije. Odziv delničarjev je bil izredno slab. Ob koncu leta 1935. je bilo skupaj 8.338 delničarjev s 25.000 delnicami. Skupščine same pa se je udeležilo 436 delničarjev z 18.086 delnica* mri, ki so imele pravico na 8.903 glasove. Slovenske delničarje 90 na tem zboru zastopali gg. Rebek Josip, Miroslav Urbas in Pičman Lovro, ki je obenem tudi član centralne uprave. Nesoglasja, ki izvirajo še iz polpretekle dobe med našim obrtništvom in so priš'a tudi do izraza pri poslovanju ljubljanske podružnice, še do danes niso urejena. Večina delničarjev, ki je v preteklem letu pri volitvah svojih zastopnikov za poslovni odbor v Ljubljani zmagala, nd dobila pobega upoštevam ja. S posredovanjem nekaterih beo grajskih prijateljev je dobil g. Pličman več glasov kakor pa kamVdait slovenskih delničarjev znani obrtniški starosta g. Engel-bert Franchetrtii. Večina slovenskih delničarjev ni zadovoljna s sedam jo upravo v podružnici in zahteva se, da doba vodstvo podružnice v svoje roke. Glede na te okol-nosti je umevno, da *fe vladalo za beograjski zbor veliko zanimanje tudi med našimi delničarji, ki so -pooblastili g. Rebeka in g. Urbasa, da jtlih zastoroaita z dve tretji nsko večino upravičenih glasov. Poslovanje banke je v prešlem lotu znatno naraslo. Za 607 prošenj se je povečalo kreditiranje, odnosno je bilo ze 3.5 milijona Din več kredita kakor v letu 1934. Skupni plasman se je sorazmerno tudi povečal tako, da znaša hipotekarno pokritje koncem 1935 leta 48.90% napram 4225% v 1934 letu. Če vzamemo v poštev še plasman pri zadrugah znaša to pokritje 66.77%. Posojila uživa pri bamikri 16.991 obrtnikov v 969 krajih. Ljubljanska podružnica je zaznamovala v preteklem letu ve'ik napredek ter izkazuje čistega dobička 244.500 Din Pri tem svojem poslovanju je odpisala ko! rzgubo samo 2.326 dinarjev, kar je nasproti podružnici v Sarajevu in centrali sami vsekakor zavidljiv uspeh, kar je bilo priznano tudi na občnem zboru. logdh so bole sprejete naslednje zahteve: 1.) Da se čimprej uvede obligatorno zavarovanje trgovstva v smislu § 384 zaikona o obrtih. 2.) Da se spremeni zakon o proračunskih dvanajstinah za 1935/36 v toliko, da se ukine 2, odst. § 32 tega zakona, ki govori o sestavi davčnega odbora. 3) Da se zahteva ukinjenje v industrijskih »n tovarniških proda jalnic. Dokler se pa to ne izvede, nay »e smatrajo te poslovalnice kot samostojna podjetja in se kot takšna tudi obdavčijo. 4.) Da se uredba v krošnjarjenju z od 27. junije 1928. najstriktneje izvaja od pristojnih oblastnih organov ter se proti kršilcem odnosnih predpisov postopa z vso strogostjo dn kadar je to možno tudi z odvzemom krošnjersikih knjižic. 5.) Veleblagovnice po vzorcu Ta-ta na] se brezpogojno prepovedo. 6.) Na merodajnih mestih naj se zahteva ukinjenje vseh drugih privilegijev nabav. zadrug ki drugih konzumnih proda-jalnic. 7A Mariborski trgovci n«i v bodoče sprejemajo v službo v prvi vrsti one trgovske pomočnike, ki imajo razen predpisane učne dobe še uspešno končano trgovsko nadailjevalno šolo in pomočniški izpit. 6:m se ta uvede. 8.) Trgovstvo protestira proti nameravani uvedbi novega socialnega davka v Mariboru. Nabiranje prispevkov za zinsko pomožno akcijo mesta Maribora naj ostane nespremenjeno. 9.) Mariborsko trgovstvo soglsSa z nameravanim projektom zgraditve nove tržnice na Glavnem trgu, za katerega je ds-lo imioi iatiivo Društvo hišnih posestnikov. Združenje se udeleži uri tem s podnisom 50 deležev po 1.000 Din. Uprava združenja se pooblašča, da podpiše te deleže in jih izplača z dobro'« net jem na hišnem skladu pri mestni hranilnici v Mariboru, Sm bo akoiia dospe'a do realizacije: 10.) Združenje naroči 400 izvodov ^hotne izdaje »Trgovskega lista«, ki ?Sh bo potem razdelilo med članstvo potom kolpoir-terja. Pri slučajnostih so se obravnavale razne tekoče zadeve mariborskega trgovstva. nakar je predsednik Pinter po večurnem razn>rav'tjanju z bodrilrcmi besedami zaključil redni občni zbor. te bitje v 4ata tat devizah »054% (prej-ftnjl teden 80.14%). Vrecbost samega zlata v tresorjih banke skupaj a premijo pa Je ob koncu marca 1860 mili- jonov in kritje v —nem zlatu 29.12% (28-94%). O pos'ovanju se je razvila obširna laz-nrava, v kateri so posamezni govorniki ostro kritizirali poslovanje banke, ki je morala letos odpisati 1,810.000 Din. V imenu slovenskih delničarjev je izrazil zahteve g. Jo-svp Rebek, ki je predvsem podčrtal nujno potrebo po znižanju obrestne mere, da bi se na ta način izpolnil tudi namen u^ano vitve obrt. banke, ki mora koristiti celdcup nemu obrtništvu. Iz letnega poročila se vidi. da znašn zas'užek banke brez odpisa dubioznih terjatev 4.15 milijona Din, odpisi dubioznih terjatev absorbirajo preko 40% tega zaslužka. Dubiozne terjale izvirajo največ iz kreditov, podeljenih pred gospodarsko krizo. Krediti zadnjih let so »e odobravali pod mnogo strožjimi pogoji, za. to je tudj ta plasman sigurnejši. Odipise starega dubioznega pl as mana bi bilo treba raztegniti na večje število let rn t*ko zni-žaiti vsoto vsakoletnih odpisov, s čemer bi bilo omogočeno znižanje obrestne mere pri podelitvi primerne dividende. Pri naito sledečih dopolnilnih volitvah «o bili v upravni odbor na novo iz-volTii v celoti kamdi-dcitje. ki jih je predložila uprav«, in sicer rtg.: Milan sto Vnovič, Vlada Markovi^, Traiko Petrovič (vsi iz Beogr^dh), MiVn Abramovič (Novi Sad). Slavko Lozanffč rVel. Kikindia): v ponovni odlborr zagrebške pfvdružn^ce sta brila izvH;cna gča. Pšenica: baška in sremska 149 — 150; okol Som bor 148—150; ladja Tisa m Bege j 151 — 154; slaivonska 152 — 154; banatska 149 — 151. Oves: baški in sremski in slavonski 135 — 139. Ječmen: baški an sremski 64 kg 130 — 132-50. Koruza: baška in sremska 104 — 106 banatska 104 — 106. Moka: baška in banatska »Og« in »Qgg« 240 — 250; »2« 220 — 230; »5« 200 — 210, »6« 180 — 190: »7« 150 — 160; »8« 100 — 105. Otrobi: ^aški, sremski in banaitski 94 — 96. Fižol: baška dn nemška bela 70 — 175. s v -»S- ilSi "i ^ P S :: P«! novefistvom generalnega tajnika fašistovske stranke Staraceja, so italijanski motorizirani oddelki zavroH nekdanjo M^Mtolnico (iondar. Bersaljeri in miličniki so razvili trikoloro na nekdanjem cesarskem dvorcu. Na naši sliki vidimo y Sva zanimiva posnetka iz tega kraja M H©psweila do Trentona Od leve proti desni: francoski poslanik v Bruslju Laroche, londonski poslanik Corbin, prvi tajnik francoskega zun. ministrstva Lpcpt, zraven njega zun. min. Flandin, min. predsednik S a r r a u t, poslanik v Rimu Chambrun, Panl- Boncour in poslanik pri berlinski vladi Francois Poicet Kaznjenec—menih Pred 11 leti je danes 351etaii Augusto Barbicinti iz Ferrare v navalu ljubosumnosti umoril svojo ljubico in sodniki so ga za to obsodili na 18 let ječe Prepeljali so ga v neki kazenski zavod v Sardiniji, kjer se je vedel vzorno Ponovno je poka. zal, da se silno kesa svojega dejanja. Zaradi njegovega vzornega vedenja so ga pred nekoliko meseci izpustili in se je vr. nil domov. V kaznilnici se je bavil mnogo z versk mi stvarmi in sedaj je zaprosil za sprejem v samostan. Njegovi prošnji so ustregli in tako je stopil v neki samostan v Romagni. Najmodernejši kinematograf Na Elizejskih poljanih v Parizu so otvo-rili nov kinematograf ki je najreprezen-tativnejši v francoski prestolici Imenuje se »Le Pariš«, že po svoji veliki stekleni fasad', ki zažareva v neprestano novih lučnih efektih, je ta kinematograf posebnost, ki privablja mnogo radovednežev. V njem igrajo brez prestanka od 11 dopoi. dne do 1. po polnoči. Navzlic svojemu ogromnemu prostoru, ima le dve vrsti cen V njem predvajajo samo premierne filme, ki se menjajo vsak drugi, tretji dan. Njegove predstave so razprodane že za dneve naprej. Trebuh prekomornika Angleški listi se g!ede na blžnjo prvo vožnjo ogromnega prekomornika »Queen Mary« zanimajo za vprašanje, kako bodo na ladji stregli 2000 potnikom. Tu je na dlani primerjava z drugo največjo la_ djo na svetu, francosko »Normandie«. Ta je vzela na prvo pot s seboj 60.000 kosov perutnine, 200 ton mesa, 700.000 jajc, 55 ton rib, 28 ton masla. 215 ton krompirja ter nad 5000 zabojev sadja. Med potovanjem so potniki popili poldrug milijon četrtink piva, 130.000 steklene vi. na, 25.000 steklenic šampanjca, 8000 ste. klenic likerjev. 38 000 steklenic mineralk. Za kadilce je bilo na razpo'ago 27-000 zavojev tobaka za p po. 15 000 smotk in 125 000 škatlic cigaret Te izredne števil, ke bo »Queen Mary« gotovo še za mnogo prekosila. Grobnica Keopsove hčere Prof. kairskega vseučilišča, sloviti egipt-ski arheolog Selim Hasan. je med zadnjimi izkopavanji pri velikih piramidah odkril popolnoma ohranjen sarkofag princese iz četrte dinastije. Domnevajo, da gre za hčer faraona Keopsa (Hufuja). zgraditelja n*i-večje piramide. Ugrabljenje Lindberghovega prvorojenca pred štirimi leti in kazen za zločin na električnem v:olu — Ameriške senzacije S smrtjo Bruna Riharda Hauptmanna, ki je v petek zvečer končal na e.eKtncnem stolu v trentonski kaznilnici, je vsaj začasno zaključena Lindberghova afera, ki je držala Ameriko in z njo ves svet v napetosti cela štiri leta. V nasiednjem podajamo še enkrat kratek pregled dogodkov, med katerimi je izguhil Lincibergn svojega prvorojenca. 2. marca 1932. je izginil poldrugo leto stari sinček smelega zmagovalca Oceana. Ob pol osmih zvečer tega dne je položila otroška strežnica pri Lindberghovih otroka v posteljo. Ko je prišla ob 10. uri zvečer pogledat, če otrok spi, je v svoje nepopisno razočaranje ugotovila, da je dete izginilo iz postelje. Alarmirali so vso hišo in odredili preiskavo. Tudi samotno okol:co Hopevvella so preiskali, toda nikjer niso našli otroka, niti kakšnega sledu za ugrabitelju Takoj je postalo roditeljem ja3no, da so razbojniki ugrabili dete, da bi izsilili od Lindberghovih večjo vsoto denarja. Nekoliko dni pozneje so razburjeni ljudje pripovedovali, da so videli otroka tu in tam v Ameriki, da, celo v Evropi, toda napor, da bi ugrabljeno dete našli in vrnili obupanima roditeljema, je bil zaman. Medtem pa sta prejela Lindbergh in njegova žena pismo z zahtevo, naj prineseta 50.000 dolarjev na pokopališče. Ker tega nista hotela storiti sama, sta poverila hišnega prijatelja dr. Condona. da je to izvršil v njunem imenu. Lindbergh se je odpeljal z dr. Condnom na pokopališče, kjer je vrgel zavitek z bankovci čez zid. Ker se je Lindbergh bal za življenje svojega prvorojenca, si je na vso moč prizadeval, da bi nesposobno policijo izločil iz te zadeve. Toda že nekaj dni pozneje je moral spoznati, da mu to nič ni pomagalo. Malega Charlesa ni bilo nazaj. Devet tednov po izginotju otroka, dne 12 .maja 1932. je odkril šofer-črnec William Allen v gostem grmovju med Hopevvellom in Princetownom razpadajoče otroško tru-pelce. Bilo je truplo Lindberghovega sina. Zdravniška preiskava je dognala, da je bil otrok umorjen, in sicer kmalu po ugrabitvi. Zdaj se je začelo iskanje morilca. Policija je prijela mnogo sumljivih oseb. Nekateri izmed aretirancev so tudi umrli v ječi. Izvršili so samomor, pač iz strahu, da ne bi jih po krivici obtožili. Spravili so na noge ogromen aparat, da bi razjasnil ugrablje-nje — toda uspeha niso dosegli. Slednjič so iztaknili brezposelnega tesarja Bruna Riharda Hauptmanna iz Ka-menice na Saškem. Polagoma se je začel kupičiti material proti njemu, čeprav le na podlagi indicev. Ko je še prišlo iz Nemčije spričevalo, da je Hauptmann na slabem glasu, je bila sodba o njem več ali manj zaključena. Najbolj je Hauptmanna obremenilo to, da so našli v njegovi drvarnici cel sveženj bankovcev, ki iih je izročil dr. Condon na pokopališču izsiljevalcem, številke bankovcev si je bil Lindbergh zabeležil in njih številke je imela v evidenci tudi policja. Ko je nekega dne neki moški avtomobilist plačal bencin s takšnim bankovcem, so gra takoj osumili zločina. Ta mož je b i Hauptmann. Ko so Hauptmanna prijeli, se je izgovarjal. da je prejel bankovce od svojega znanca Izidorja Fischa, ki je medtem že umrl v Nemčiji. In ker so Hauptmannu dokazali, da je 1. 1932. po izginotju Lindber-ghovega otroka, mnogo boljše živel kakor prej, so ga pridržali v zaporu. Mož se je sicer izgovarjal, da je zaslužil mnogo denarja s špekulacijami, toda tega mu ni nihče verjel. Močno je nato Hauptmanna obremenila tudi grafološka pre:skava. v kateri so strokovnjaki izjavili, da se njegova pisava vjema s pisavo izsiljevalnih pisem. Tem indicem se je na koncu pridružila še lestev, ki so se je ugrabitelji poslu-žili pri ugrabljeniu otroka Kakor so dognali izvedenci, je bila lestev narejena iz lesa, ki ga je imelo v zalogi podjetje, pri katerem je Hauptmann svoičas delal. Tako se je krog indicev okoli Hauptmanna zožil in na podlagi tega gradiva je bil Hauptmann od porotnega sodišča v ^lemingtonu obsojen na smrt. To je bilo l. 1934. Po razsodbi so ga odvedli v celico smrti in leto dni je trajala borba za njegovo pomilostitev, oziroma za odgoditev smrtne kazni. že v januarju letos b; se bila morala izvrš:ti Hauptmannova justifikacija toda nastopili so takšni momenti, da so usmrtitev odgo-dili. K temu ie največ pripomogel guverner države New Jersey Hoffmann. ki fe napravil iz Hauptmannove kriminalne zadeve še posebne vrste politikum. Do zadnjega je Hauptmann zatrjeval svojo nedolžnost in njegove zadnje besede so zatrjevale, da ni kriv zločina, še par dni pred usmrtitvijo je posebno sodiščp ponovno pretresalo slučaj. Tudi to sodišče je bilo sestavljeno iz jako pestre mešanice privržencev ameriških političnih strank. V nJem je bilo 12 republikancev, 9 demokratov, dva člana pa sta bila nevtralna. Ta forum je razpravljal predvsem o skrivnostni osebi bivšega advokata Wendla, ki je pod pritiskom najprej izjavil, da je on ugrabitelj Lindberghovega sina, potem pa je svoje navedbe preklical. Amerika, ki se ob takšnih prilikah vedno lovi za senzacijo in kupčijo, je napravila tudi iz Hauptmannove zadeve prido-dobitno podjetje. Ko je šlo za vprašanje, če bo Hauptmann usmrčen ali ne, se je začelo med Američani blazno trganje za stave, če bo Hauptmannova justifikacija ponovno odgodena ali ne. Posredovalci so s temi stavami zaslužili ogromne vsote. Se v četrtek so mnogi ameriški listi ugibali o tem, če bo Hauptmann usmrčen, ali če bo njegova usmrtitev ponovno odgodena, ln sicer do poletja. Toda ko je ravnatelj t ren tonske kaznilnice, polkovnik Klmberling v petek vprašal nadrejene oblasti, ali bo justifikacija še enkrat odgodena, je dobil odgovor, da ne bo, obenem pa ukaz, naj bo vse pripravljeno za ekseku-eijo. In tako je Hauptmann končno sčdel na električni stol. Usmrčevalne naprave so namestili v prostoru poleg Hauptmannove celice. Do zadnjega se je Hauptmann nadejal, da bo nastopil zopet čudežni slučaj, ki mu bo če ne reSl, pa vsaj podaljšal življenje. Toda čudež se ni zgodil. V Hauptmannovo celico bo prišli po jetnika pazniki in dva pastorja. Bilo je že okoli pol devetih zvečer. Hauptmann, ki je dotlej krčevito držal enega Izmed svečenikov za roko, je videč, da se mu bliža zadnja ura, izpustu duhovnega tolažnika in dejal: »Dajte ml malo miru!« Pokleknil je poleg postelje ter prebil v tem stanju kakšnih deset minut. Ko t je odniolil, je vstal z besedami: »Zdaj sem pr.pravijen:« Vsem štirim paznikom, ki so stan poleg njega, je krepko stisnil roke, nakar je eden izmed njih izjavil: »Tudi mi smo pripravljeni!« Rokoval se je nato še enkrat z navzočima pastorjema VVerner-jem in Mathiesenom, nato pa je stopil čez železni prag celice smrti. Na električni stol se je dal privezati brez odpora. Ko so mu potisnili na glavo smrtonosno kapo in vključili elektrode, je nastal kratek premor. Pri napetosti 2000 voltov je nekaj zacvrčalo in čez 90 sekund je bil Hauptmann mrtev ... Zdravniki so pregledali truplo ter Izjavili, da je nastopila smrt brez bolečin. Električni udarci, ki so povzročili smrt, so po njih razlaganju enaki procesu, ki se izvrši v možganih in srcu ob zmrznjenju. Deli kože, ki so prišli v direktno dotiko z elektrodami, so bili ožgani kakor bi jih ob-liznil ogenj. Avtopsija je pokazala, da je narasla temperatura možganov pri ekseku-ciji na 145 stopinj Fahrenheita. Pred usmrčenjem je Hauptmann izrazil željo, naj bi njegovo truplo sežgali. To se bo tudi zgodilo. Pogreb bo predvidoma na Bronxu. Hauptmann je tudi izrazil željo, naj ostane njegova žena vsaj še nekaj časa v Ameriki in Ana Hauptmannova bo skušala tej želji ustreči. Hauptmannova smrt ni izgladila nasprotij, ki so se pojavila v ameriški javnosti zaradi njegovega slučaja. Nasprotno, še poostrila jih je. Hauptmannov branitelj Fischer je izjavil: »Ta reč še davno ni končana! To je pljunek na justico v New Jer-sevu in madež še dolgo ne bo izbrisan.« Listi, ki so seveda jako obširno opisovali zadnje dni Hauptmanna, so tudi iz njegove smrti napravili senzacijo. Tudi zdaj še pišejo o zadevi in najavljajo. da bo guverner Hoffmann še dalje raziskoval stvar, čeprav se to zdi malo verjetno. Najbrže bo Hauptmannova afera izzvenela v to, da bodo oblasti postavile pred sodnike tiste detektive, ki so ugrabili bivšega advokata Wendla ter mu izsilili izjavo, da je ugrabil Lindberghovega sinčka on, ne pa Hauptmann. Skrivnost „Letečega Francoza" V Novi Brunsviški je umrl te dni v starosti 87 let angleški ladijski kapitan Geo"ge Orr, zadnja živa priča ene izmed največjih skrivnosti morja. Orr ie bil mornar na krovu angleške jadrnice *Dei Gratia«, ki je 1 1872. med Madeiro in Kanarskimi otoki naletela na francosko brigantino »Marie Ce-leste«. Ta ladja je blodila sama. brez žive duše na krovu, po morju. V posesti Orrove družine je še dane« meč z zavitim rezilom, ki ima na srebrnem eizeli ranem ročaju madež človeške krvi. Ta meč ie naSel Orr na brigantini. Vse svoje življenje ie trdil, da je bilo to orožje, kakršno uporabljajo drugače francoske dvobojniki. tudi edino dokazilo, da se je na brigantini zgodilo ncfcnj krvavega. Bi. Io je edini predmet ki nr krovu zapuščene ladje ni sta! na rojeni mostu vse drugo so ! r.ašli v najlepš'-/n redu. Toda potnikov in posadke ni bilo nikj .-r in nikoli nif-o mogli dognati, kam =o t: Mudj? izginil; Brigantino so spravili v Gihralf:ir, kier sr oblasti izvršile obsežno kavo toda na noben način niso mogle pojasniti skrivnosti »Letečega Francoza v ^'idi danes ne vemo več o tej skrivnosti negt pred skorai G3 leti. Hitler naj bi se c^eni! V angleški spodnj'. zhomici jo zstavil neki laburistični poslanec Eienu z vso resnostjo vprašanj", ali bi n<- bila angleška vlada pripravljena, intervenirati pri Hitlerju po diplomatskem potu. da bi se nemški Fiihrer poročil. Poslanoo jp to utemeljeval s tem. da bi zakon na Hitlerjev značaj vplival blagodejno. Postal bi gotovo miroljubnejši. Edon na to vprašanje ni hotel odgovoriti. Princ in prodajalka 23_letni vnuk švedskega kralja princ Bertil, je zaprosil vladarja za dovoljenje da bi se smel poročiti z neko stockholmsko prodajalko. Gre za 23. letno Margareto Brambeckovo, hčer nekega švedskega po. morskega kapitana. Dekle deluje v neki veliki stockhoIraški trgovini in so jo ime. novali že pred dvema letoma v zvezi a princem Bertilom Princ je ta čas na Rivieri. Kraljevega odgovora še ni prejel. A N E K D O T A Marka Twaina so nekega večera spet proslavljali. Mlad bogat mož, ki ga je zaslepil zunanji sijaj umetništva, Je vprašal: »Povejte mi. g. Twain. kakšna je pot do umetnika?« Mark Twain. ki je elegantnega mladeniča takoj spregledal., je odgovoril: »Pot do umetnika?... Hm: umetnik stradanja - umetnik življenja - umetnik.« VSAK DAN ENA »Saj ste vendar mislili to z tnseratom, ko ste iskali stvanovanje s tekočo vodo?« C>Folittken* Sestanek francoskih poslanikov v Parizu skozi Beringov® ožino Sestavni del ceste, ki bo vezala tri celine Dočim so v Rusiji še pred nedavnim žigosali nego lepote in kozmetiko za meščansko razvado, se okus Rusinj v zadnjem času v tem pogledu zelo spreminja. Žena predsednika Molotova je pred kratkim napisala članek, v katerem izjavlja, da njene rojakinje spet zelo upoštevajo svojo zunanjost Njej sami jc pripadla naloga, da odide ▼ Ameriko in se tam seznani s skrivnostmi ameriških lepotnih salonov, da j;h potem presadi v Sovjetijo. Namenjena ji je tudi vodilna uloga v »p a rf emskem truistu« sovjetske zveze. V Ameriki, kjer so jo oblasti sprejele z vsemi oficiabrmi častmi, se je zelo čudila, ko je zvedela, da izdajajo ženske tam letno milijarde za najrazličnejša mazila, lasne vode, črtala in druge lepotil-ne pripomočke. Točno p!ačuj »Jutru« naročnino Vami svojcem zavarovalnino V ameriških finančnih krogih razpravljajo o velikanskem prometnem načrtu. Gre za zgraditev velike prometne žile, ki naj bi se končala v 75 km dolgem predoru pod Behringovo morsko ožino in ki naj bi vezala Aljaško s Sibirijo. Ta cesta bi šla skozi vso Južno Ameriko, dalje skozi Mehiko, Zedinjene države. Kanado in Aljaško, potem pa pod omenjeno morsko ožino v Sibirijo in dalje v Rusiio. Neodvisno od tega načrta so pripravljali že prej načrt za veliko prometno cesto iz Mehike v Kalifornijo. Ta cesta bi postala potem sestavni del nove ceste, ki bi vezala kar tri celine. Podrobnosti o teh gigantskih namerah se niso znane, perd vsem zato, ker je treba premagati prej seveda še mnogo ovir. preden bi bilo misliti na njih uresničenje. Vendar pa zatrjujejo, da v tem ameriškem načrtu še zdavnaj ni toliko fantastike kolikor se zdi na prvi pogled. Predor pod Behringovo ožino bi ne bil neizvršljiva stvar. Morje v tem kraju namreč ni posebno globoko, njegova največja globina znaša komaj 90 metrov. Ni se ji posrečilo Popularna angleška letalka Amy Johnson-Mollisonovajete dni startala v Londona z namenom, da poskusi nov rekord na progi London-Kapsko mesto. Kmala po vzleta pa se je njeno letalo zrušilo v Colombe-Bajarju (Francoska Severna Afrika). Letalo tipa Percival-Gull se je močno poškodovalo, Johnson-Mollisonova pa je biJa samo lahko ranjena. Ko bodo aeroplan za silo popravili, se bo vrnila domov Kozmetika v rdeči Rusiji Uvaja jo osebno žena predsednika Molotova Mesto Gondar v italijanski oblasti B. CYETWt 29 Zadnja stran Remec je vzdSgnfl roko. »Gospodična - - ♦ A Marja je mrzlično razburjena nadaljevala. »Zdaj veste vse, gospod komisar 1 — Zdaj veste, da me ima za morilko! — In zdaj — zdtaj me boste seveda hoteli zapreti! — Prosim — primite me — ne bom se branila---« Remeo je zmajal z glavo. »O zaiporu seveda ne more hiti govora, gospodična. To, kar vam očita gospod Justin, vas res da močno obremenjuje — a vendar so to samo domneve, ki Jin moramo šele preveriti---« »Tak zaprite me!« — je ponovilo dekle, tresoč s^ po vsem telesu. . Remec je stopa r krati, kakor da ia jo Hotel spustiti iz sobe. ._, »Edino, kar vas prosim, gospodična Labodova, je to da bi prišla čez kako uro na policijsko predsedstvo. Dotlej se boste gotovo že pominli — m potem prereže ta v a vse, točko za tockol — Ah se smem zanesl, da pridete?« Marja je odločno pokimafet in se nato olhrmla proti vratom. A zdajci je obstala. Pogled ji je bil padel oa Marka, ki ie smrtnobled slonel ob stena in ni mogel spraviti besedice iz sebe. S hlastnim gibom sa je potegnila obroček s prsta in ga položila na mizo. Nečloveški glas te plarfl mlademu možu iz grla. Miaiua se ni zmenila zanj. Kakor da bi jo psi gonili, je planila iz garderobe. Remec je zamišljeno meril Marika z očmi. Videti je bilo, kakor da bi hotel nekaj reči; ko je pa vtidel na Markovem obrazu toliko zmedenosti in obupa, je tudi sam krenil proti vratom. Tbr tk 7. I® 1996. 11. poglavje. Zelo zamišljen komisar Remec je nekaj; minut kasneje nemirno hodil po garderobnem hodniku sem ter tja. Smotka, ki si jo ie bil pjrav^ar prižgal, mu je negotovo nihala med ustnicami. Brez posebnega užitka je puhal goste oblake tja v en dan in snoval svoje kirižemkraža&te misli Čuden je bil ta pomenek, ki ga je bii pravkar slišal! — Pomenek, ki je puščal vse možnosti odprte. Marja je očitala Marku, da je umoril strica — m ta jd je M zabrusil isto obtožbo! Videz je pričal zoper oba — ali vsaj zoper enega izmed njiju! Kdo je bil zdaj morilec? Ali pa je bil stori dejanje nekdo tretji — morda ncznsjii^c p Niti s čuvstvenega vkfika si Remec ni mogel dati povoljnega odgovora — logično sklepanje pa že celo ni obetalo sadu. Najbolj je pričala zoper Marjo igralčeva trditev, da Mi mogel biti razen nje nihče v njegovi garderobi, ker je bila ves. čas zaklenjena. Seveda je bila ta trditev Jalova, ako je bi Marko sam mo-raiec. Ali je bfla nemara Se tretja možnost? Se dva&rat ie konusair preronial hodnik, preden je storil sklep. Nato ie obstad pred vrati Nadine garderobe in po kratkem obotavljanju potrkal Ko je vstopi, sta stala zala igralka in dr. Moravec nekam v zadregi sredi sobe. Remec je komaj utajil droban nasmeh. Da, da — miadd ljudje — — A potem so dobile njegove črte ocHooen izraz. »Zelo mi je žaii, da vas moram še enkrat motiti — « je izpregovoril »Toda korist preiskave me sili da vam zadam še nekaj vprašanj--« »Prosim — jasno je, da sva vam v vsem na voljo!« se je vljudno uprl koncšpijent. Komisar mu je lahno pokimal »Nailepša hvala, ali — prav za prav ne gre za vas, ampak za gospodično Senčanjevo. Z njo se imam nekaj pomeniti«. .... Kratki premolk, ki je zdaj nastal, so porabrii vsi trije v to, da so sedli Remec je prekrižal noge in se zagledal v pepel na koncu svoje cigarete. . . »Gospodična Senčarjeva, prositi vas moram, da mi odkrito odgovorite na vprašanje: ali poznate človeka, ki smo ga doslej imenovali neznanca?« Smeh Nade Senčarjeve ni bil popolnoma brez zadrege. »Ne razumem vas, gospod komisar! Saj niti ne vem, koga mislite, ko govorite o ,neznancu!« »Tistega, ki je bil prejle v vaši garderobi.« »Poznam ga prav tako malo, kakor vi«, je brez obotavljanja rekla igralka, m Remec ni imel za kaj dvomiti o resničnosti njenih besed. ZamSfleno Je pokfanaL »B® — ** ™H povem, kako sem prišel do tega vprašanja, gospodična Seočarieva. — Gospod Justin namreč trdi, da so bUi razni predmeti, ki ga delajo sumljivega, da je umoril svojega strica, izmaknjem a njegove garderdbe. — ln če zdaj poraslim na to, da odprra ganierobni kljač gospoda Justma tudi vašo garderobo--tedai bo vsekako tuda narobe res!« _ . Šele zdaj Je bfk> vkkrtt da Je fegraBca popolnoma razumela njegovo mssei. »Tudi jaz sem prepričana, da ključ moje garderobe odklepa obiaakncp gospoda Justina«, je brez ovinkov priznala. »Se sama sem ga snoči opozorila na to, ko me je vprašal«. »Jim — in svojega garderobnega kijuča niste predsnočnftm — na večer umora — nekomur dala v roke?« IgraBkin obraz Je lahno pobledeL Nemirna si Je glodala spodtujo ustnico. _ Ne Remec ne dr. Moravec nista prezrla tega. Konciplient se je hlastno obrnil k deldeto: »Prosim, Nada, povej nama vso resnico! Vsak izmed nas mora storiti, kar ve in zna, da razvozlamo to uganko! — Torej prosim — aii a dala predsnočnjim svoj garderobni ključ komu drugemu v roko?« Njegov pogled Je bfl čvrsto ki čudno oblastno uprt v Nado. Igralka je slkomignHa z rameni. »iRes vaju ne razumem, ne tebe, Boris, ne vas gospod komisar, odkod jemljeta sum proti meni! Cemu na|j bi bila to storila?« Ob veliki udeležbi najboljših tekačev države je bila v nedelj o«»feL-a nrireditev na Rakovniku. Zmagalo je moštvo ASK Primorja. Zgoraj. T^k^ na stertu^ Na^levT: DržavTii prvak v krožnem teku, Primerjaš Ivo Krevs, leka*i na stam. ^ ,epem časQ -m ^^ formi prispei prvi na cilj Skalaška snssiška tekma na V©gSif V nedeljo se je vršila s 1886 m visoke Sije (vrh v Bohimjsfaiih gorah, dostopen v eni uri s Skaiaškega doma na Voglu) tekma v smuku, na epodnjd Vogel. Sobotno deževno vreme ni odvrnilo Skalašev dia se ne bi v velikem številu zbrali v Skailaškem domu na Voglu. Čeravno so bili vsipremočeni do kože je vladalo v domu najlepše razpoloženje. V nedeljo ob 10. se je na vrhu Sije zbralo 18 tekmovalcev ljubljanskih in jeseniških Skalašev. Vreme je bilo naklonjeno, saj je sijailo toplo spomladansko solnce. Sne« je bil večinoma solina*, le tu pa tam »gnil« Med tekmovalen je vladalo sajajno razpoloženje. Odpeli so »skoilaško« in že je odšumel prvi. Po dveminutni pavzd so sledili ostali. Borba je bila resna, o čemer pričajo lepi rezuilteld. Najboljši čas ima Joža. Bizij.aJk 3 mnnute. Priboril je za jeseniško podružnico »Skale« lep pokal iz brušenega steklfl. Ta pokal je delo Skalaša Franja Hiroude. Bizjaku je sledSl Hamovec z razliko 20 sekund, dve sekundi nato pa je pnivozil v cilj Matevž Frelih Kot četrti je prismučal eden najboljših narasčajniikov »SKALE«, niti 16 let stari Kobler, ki je potreboval za naporno progo 4 minute. - Kot prvi Ljubljančan je na petem mestu Resnik Jože, kateremu je sledil Marinko Cene: 4.20 in 4.35 min. Oba predsednika »Skale« Vilhar in Cop sta pokazala. da sta tudi v smučanju borbena. Dr. Mihi Potočniku pa sreča ni bila mila. Njegov divji smuk se je končal z zlomom obeh smučk, vendar ni izstopil in je v prav lepem času privozil na cilj. Proga je bila pregledana od ciilja do starta. tako da so številni gostje občudovali z daljnogledi ves potek tekmovanja. Prireditev je bila zaključena z razdelitvijo nagrad, nakar so vsi po izvrstno fcra-sirarai progi, katero pokriva še debela plast snega, odsmučaln do hotela Sv. Janez, Službene objave LNP Po predložitvi dokazilnega materiala po SK Retju se poziva Jugoslavija, da v roku 14 dni po objavi nakaže Retju domenjeno odškodnino (j>o!ovično voznino tja in nazaj) za prijateljsko tekmo 1. marca U. Iz seznama verificiranih igralcev se Črta Berger Šandor Mura. Na podlagi sodniškega poročila (in poročila službujočega) o tekmi Amater-Dask se preda u. o. Dask. k. o. pa se predajo igralci Daska: Kos Josip, Kos Mirko. Kos Franc Dobnik Simon. Glede podsaveznih odstotkov od prvorazrednih prvenstvenih tekem se ugotovi naslednje stanje: podsavezna skupščina je vo-tirala 10 °/o od brutto za LNP; savez je ta sklep odobril; JNS je do ukinitvi državne lige določil 6 °/o. po 3 % za LNP in JNS: konferenca prvorazrednih klubov le sklenila ostati pri 10 °/e brutto, od čegar naj LNP nakazuje S % JNS, 2 Vo pa pripadata kakor doslej o. o. Zato se pozovejo klubi odnosno o o., da odvajajo po 10 % brutto (8 Odgovorni za odstotke so — v smislu savez-nih propozicij — vedno prvo imenovani klubi- 0. o. Maribor ima torej nakazati razliko 2 °/o za vse dosedanje tekme, ker je kasiral po 10 °/o brutto. 0. o. Celje se poziva da v i-oku 8 dni nakaže LNP odpadajoče odstotke v smislu dopisa blagajne od 15. januarja. Termini in pari ljubljanskega drugega rAKrodii * 1. termin: Korotan-Jadran Slovan-Grafika Reka-Mars, Svoboda-Sloga. - . 2. termin: Jadran-Slovan, Mars-Grafika, Svoboda-Reka, Sloga-Korotan. 3. termin: Mars Jadran, Korotan-Slovan, Grafika-Svoboda. Reka-Sloga. 4. termin: Jadran-Svoboda. Slovan-Mars, Sloga-Grafika, Reka-Korotan. 5. termin: Sloga-Jadran. Svoboda-Slovan, Korotan-Mars Grafika-Reka. 6. termin: Jadran-Reka Slovan-Sloga, Mars-Svoboda. Grafika-Korotan. 7. termin: Grafika-Jadran, Reka-Slovan, Sloga-Mars Korotan-Svohoda. Termini in pari domžalske skupine: 1 termin: Mengeš-Domžale. Kamnik-Di3k. 2. termin Disk-Domžale. Mengeš-Kamnik. 3. termin: Domžale-Kamnik. 4. termin: Disk-Mengeš. Termini in pari ljubljanskega pomladka- 1 termin: Mladika-Korotan, Hemes-Reka, Mars-Svoboda, Primorje-Slavija. Jadran-ili-rija- 2 termin: Rorotan-Hermes. Svoboda-Re-ka. Primorje-Mars, Ilirija-Slavija, Jadran- Mladika. ,., „ 3 termin: Svotoda-Korotan, Mladika-Her-mes. Reka-Primorje, Mars-Ilirija, Slavija- Jadran. TT 4. termin: Korotan-Primorje. Hermes-Svoboda, Ilirija-Reka. Jadran^Mars, SLavija-Mladika. 5. termin: Ilirija-Korotan. Primorje-Her-mes. Mladika-Svoboda, Reka-Jadran, Mars-Slavija. ... 6. termin: Korotan-Jadran, Hermes-Mirija, Svoboda-Primorje, Slavija-Reka. Mars-Mladi- 7. termin: Slavija-Korotan. Jadran-Her-mes, Ilirija-Svoboda Mladika-Primorje, Reka-Mars. .. 8 termin: Korotan-Mars. Hermes-Slavija, Svoboda-Jadran. Primorje-Ilirija, Reka-Mla-dika- 9 termin: Reka-Korotan. Mars-Hermes. Slavija-Svoboda. Jadran-Primorje, Mladika- Ilirija. , , .. Termini in pari ljubljanskega tretjega razreda: 19. aprila: Zalog-Moste Mladika-Slavija. 26. aprila: Brod-Mladika, Slavija-Zalog. 3. maja: Moste-Brod Mladika-Zalog. 10. maja: Slavija-Moste, Zal(^-Brod. 17. maja: Brod-Slavija, Moste-Mladika- se: Klančnik Avgust, Hermes. po § 67 k. p.; Arnautovi6 Božidar, VSK Triglav, po § 55 k. p. LZSP (Službeno). Sklepi 24. redne seje LZSP dne 3. aprila. V članstvo se sprejme Akademski klub v Ljubljani. Verificirajo se za SK Ljubljano Nušič Štefan in Crno-bori Avguštin, za Aked. športni klub 2van Davorin in Dolenc Karel. Prihodnja seja bo 16. t m. ob 20. v daimski sobi kavarne Emone. Opozarjamo vse klube, da pošljejo na 5. redno letno skupščino LZSP, ki bo 17. t. m. ob 20. svoje delegate, katerim so izstavili pravilne poverilnice z navedbo, kdo ima glasovalno pravico. Slalom klub 34—tehn. o^sek, Setanek vseh tekmovalcev v torek ob 18.30 v klu-bovem lokalu. Radi tekem, ki se bodo vršile ob velikonočnih praznikih tn radi občnega zbora je potreben polnoštevilen odziv. K sestanku vabimo tudi tele gospo_ de: Stojan, Svete, Rutar, Griinfeld in Kromar. Retje : Amater 3:1 (1:1). Retje in Amater sta igrala v nedeljo prvenstveno tekmo na igrišču Amaterja v Trbovljah. Oba kluba sta bila tehmično dobra. Retje pa ima boljše sitrelce in si je zasluženo priboril obe točki. Tekmo je dobro sodil g. Ra-movž. SK Ilirija. Redna seja upravnega odbora drevi ob 20.30 v damskem salonu kavarne Emona. Predsedstvo apelira na vse odbornike, da sigurno in polnoštevilno prisostvujejo današnji seji. Načelniki sekcij in dirugii funkcionarji naj pripravijo mesečna poročila! Hazenska sekcija: Drevi ob 18.30 v klubski sobi kavarne Evropa plenarni članski sestanek, kateremu morajo nrisostvovaiti brezpogojno vse članice. Dnevni red sestanka ie važen. Plavalna sekcija SK Ilirije priredi drevi ob 18. interno tekmo v z;mskem kopališču. Udeležba sitrogo obvezna. Priti morajo zlasti Gril, Hodalič. Pestevšek, Karbl. Pertot, Lenari, Biber, Šiška, Krčan. Pretnar. Neopravičen jzostamek bo kaznovan. Motos ŽSK Hermes. Redna seja v kavarni »Zvezdi« danes ob 20. SK Reka. Danes ob 20. strogo obvezen sestanek nogometne sekcije. Ob 20.30 seja upravnega odbora Teniško igrišče SK Celja v mestnem parku se že popolnoma urejeno Prijatelji lepega teniškega športa so vabljeni, da se prijavjo v podružnici > Jutra t v Celju aH pa na teniškem igrišču. red.— 22.15: Potovanje od zapade proti vzhodu (Radio orkester). Beograd 16.20: Klavirski koncert- 16.50: Narodne pesmi.— 21.10: Orkestralna glasba.- 22.20: Klavir in brač.— Zagreb 12.10: Plošče.— 17.15: Koncert orkestra— 20: Komorna glasba.— 21: Orkestralen rn pevski koncert— 22.15: Ples.- Praga 19.10: Češke narodne.— 19.40: Orkester in flavta,— 20 20: Zvočna igra,— 22.15: Kanta-ta.— Varšava 20: Prenos Wagnerjeve opere »Večni mornar«.— 23.03: Plošče,— Dunaj 12: Koncert orkestra.— 15.30: Otroški koncert— 16.05; Plošče.— 17.15: Cerkvena glasba.— 20: Mojstri klasične operete— 22.10: Orgelske skladbe.— 23.15: Lahka godba orkesitra.— Berlin 18: Prenos iz Munchena.— 19.15: Glasba naše dobe.-20 10: Večer Schubertove glasbe.— 22.30: Zvočna igra— 23.30: Narodne melodfi^-Miinchen 18: Orkestralen koncert.- 20.1j: Cirkus in variete.- 22.45: Plesni orkester.-Stuttgart 18: Prenos iz Mijnchrna.— 19: Plošče.— 20.10: Od harfe do tube.- 22 30: Kakor Berlin— 24: Pergol&snjeva glasba,-Rim 17.15: Lahka glasba— 20.35; Operni večer. Naše gledališče DRAMA Torek 7. aprila: Družinski oče. Gostovanje v Celju. Izven. Sreda 8. aprila: V času obiskanja. Izven. Cene od 20 Din navzdoL OPERA Torek 7. aprila: Pesem ljubezni. Red A. Sreda 8. aprila: Traviata. Gostuje Anton Dermota. Red Sreda. Četrtek 9. aprila: zaprto. Iz Julijske Krajine V Tolminu so karabinjerji preteklo sredo aretirali 46 letnega Antona Cuferla, ki ae je baje v javnem lokalu žaljivo izrazil o fa šističnih javnih ustanovah. Proces proti njemu se bo vršil najbrže na tolminskem sodišču. V Šmartnem pri Kofskem je bH aretiran domačin Lojze Prinčič, ki je v nekem javnem lokalu govoril proti državi. Odvedli so ga v zapore goriškega sodišča. V Podgori pri Gorici so karabinjerji pretekli četrtek aretirali Ivana Marego iz Loč-nika, ker je žalil organa oblasti. Marega je bil zaradi šilčnega prestopka že policijsko posvarjen. Zdaj se bo moral zagovarjati pred goriškim sodiščem. Globa zaradi sablje. V Gorici je bil obsojen 28-letmi Edvard Pavlin na 200 lir globe, ker so našli pri njem staro vojaško sabljo, ki je ni prijavil oblastem. Inšpekcija pri obmejni milici. Kakor poroča »Gazzettino«, je prispel v torek v Gorico šef miličniskega generalnega štaba general Russo. Tekom dneva je rzvršil z večjim spremstvom inšpekcijo posameznih oddelkov obmejne milice v Bovcu, Kobaridu, Tolminu in Idriji. V Trstu se je meseca marca rodilo 355, meseca februarja pa 303 otroci. Umrlo je 324 odnosno 343 ljudi. Skupno je bilo 9 smrtnih primerov več nego rojstev. Pulska hranilnica (C.R.P.) je podpisala zia 5512.000 Ht notranjega posojila, tako zvane 5 odstotne rente. Preko nje so ga privatniki podpisali za skoraj tolikšno vsoto. Zakaj niste še poskusili ? Zahtevajte takoj brezplačne kupone in informacije o stavah na nogometne tekme. Izplačuje se vsak teden. „ F 0 S T 0 K " BEOGRAD, PAŠICEVA 4 — Tel. 20-420 SPREJMEMO RESNE ZASTOPNIKE. Službene objave LNP. 21. seja k. o. 31. marca. Zabeleži se izključitev Domicelja Branka na tekmi Maribor—Rapid 15. mar- ca. _ Prijavi proti Jančigarju Karlu in Viktorju, oba Slovan, ter Filu Fran ju. Gradjanski. se odstopita u. o. s predlogom za uporabo § 26/1 spi. prav. - Pliberšku Antonu, Maribor, se na seji k. o. dne 12. septembra 1935 izrečena enoletna zabrana igranja popravi v toliko, da se mu všteje ■ suspenz od 1. julija do 1. avgusta 1935. in j mu s tem kazen poteče 17. avgusta 1936. — Koprivšku Karlu. Celje, se na seji k. o. dne 10. marca zabeležena izključitev na tekmi Hermes--Celj» 16 febnmja kot pomotoma zabeležena briše. — Suspendirata Pomladilo negovanje las! Priporočamo za vsake lase a zlasti za slabotne lase pomladno negovanje las. Tako boste obvarovali lase pred tvorbo prhljaja in izpadanjem, Sorela v tubi po Din 7.—, 12.— in po 25.—. Dobiva se v lekarnah, parfumerijah in boljših frizerskih salonih V nase hiSe za naš denar RADIČ Točne sporede vseh domačih in fno zemskih oddajnih postaj aa kratkih, nor malnih in dolgih valovih najdete v ilustri rani tedenski reviji Ju^ JjJjj y znamkah Vse pristojbine za male oglase je plačati pri predaji naro&ta, oziroma jih je vpoelati v pismu obenem z naročilom, ali pa po poštni položnici na čekovni račun, Ljubljana štev. 11.842, sicer ae zaračuna k zgoraj navedenim pristojbinam še manipulacijska pristojbina Din 5.—. Vsa naročila In vprašanja, tičoča se malih oglasov, Je naslavljati na: Oglasni oddelek ^Jntra", Ljubljana« Sli^žbo dobi Besed« 1 Dta. davek J Ota ■a ilfro ali dajanje aaslova 5 Ota. Najmanj« tnesek ti Ota. Dober organizator H pozna kraje ta ljudi v dravski banovini se išče. Ponndbe z navedbo izobrazbe ln dosedanjega delovanja. je poelati na ogl-odd Jutra pod mačko »Organizator. ^ Brivskega pomočnika sprejmem tekoj za izpoma- Oin. davek ? Din. r.a Šifro ali dajanje naslova 5 Oin NaimanJSI znesek 17 Oin Nova industrija v Mariboru išče sa Dalmacijo dobro vpeljanega pot nika galanterijske stroke, proti proviziji. Ponudbe z navedbo referenc na »Ilba«. Maribor, Miklošičeva 6. 9017-6 Brivskega pomočnika dobrega delavca, sprejme Konopa Ivan, Dol. Logatec. 9007-1 teseda I Oin. iavek 3 Oin. ta Šifro aH dajanje naslova • Ota. Najmanjši tnesek t? Oia Učenko za trgovino z mešanim blagom, sprejmem takoj. Hrana in stanovanje v hiši. — Marija Andoljšek. trgovka, Mirna. 9028-44 Manufakturista ki je vajen kmečkih strank, sprejmemo takoj. Ponadbe pod »Za Ljubljano« na ogl. odd Jutra. 9006-1 Natakarica pridna, poštena, inteligentna, mora govoriti perfekt-no slovensko in nemško, dobi takoj službo y fini restavracijo v Mariboru. Ponudbe s sKko na podružnico Jutra Maribor pod »Plačilna«. 9019-1 Spretno prodajalko za trgovm-o s kolesi, sprejmem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod značko »Inteligentna«. 7461-1 Krojaški pomočnik za mešano delo, dobi takoj mesto. Prešernova ulica 54, I. nad. 9025-1 Krojaškega pomočnika M velike komade, sprejme takoj krojaški atelje Pertot Franjo, Stari trg 30. 9010-1 Vsaka besedi davek Oin, • aaslova " Din. oiesefc t? 30 par; 1 lajanje aa] maniS' Ota Mladenka s malo maturo, trg. tečajem in znanjem nemščine B6e m-esto v pisarni, gre tudi za vzgojiteljico. Naslon v vsei posl. Jutra. 7619-2 Foto amater dober, išče zaposlitve. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Kjerkoli«. 7908-2 Natakarica želi takoj preanenita mesto. Cenj. dopise na podružnico Jutra v Celju pod značko »Kaj poštenega«. 9032-2 Mladenič dobro hsvežbom, vojaščine prost, želi privatne 6lužbe ali v hotelu, najrajši v Srbiji. Naslov v vfc&h poslovalnicah Jutra. 7905-2 Brivski pomočnik vešč železne ondulacije, išče službo. Vodopivec Cvetko, Škofja Loka, kolodvor. 9CC0-2 no. Jugo-Lutz, Ljubljana 7. 9034-7 železnih cevi rabljenih, 3/4 do 1 eolskih, kupimo 100 m. Motoroil d. z o. z. Maribor, Kralja Petra trg 4. 9016-7 Dragocenosti Vsakovrstno zlato kanuje 00 oajvfijlb cenah Cente . juvelii Ltubliana Wolfovs allcs 1 ZEEBSE& IProdam Seseda ) Din. davek J L ia Hfro aH dajanje aaslova Ota NajmanjSI tnesek 17 ta. Otroški voziček 1 športni in 1 zelo globok, prodam zelo poceni. Zadružna ulica št. IS. 9039-6 3e«e<«a I Dta Iavek 3 Din za ilfro ali dajanje nasi.-»j 5 Dta Najmanj« 17 Ota Dvosedežen avto 1 majhno uporabo bencina in v odličnem stanju, na prodaj. Pismene ponudbe na ogl. odd. Jutna pod »Poceni vožnja«. 7T48-1<1 Tri železne rezervoarje po 1 kub. meter vsebine, proda tovarna Seta. Tacen 7706-6 Motorno kolo Indian Skaut in mali Mo tosachoche ceno prodam. P škafar. Rimska cesta Ljub Ijana. 7696- lt Vse denarne zadeve terjatve r hranilnih knjižicah vseh denarnih zavodov, vrednostne papirje (Vojno Škodo! Vam kupi in proda izposluje ta vnovS vse hranilne knjižic« takoj v gotovini izvede hranilne knjiiice v jolna vrednosti na vknjižbo n izposluje kredit na hra nilne knjižice. Vlagatelji in dolžniki glede poravnave Vaših dol gov prt denarnih zavodih in glede terjatev v hranil nib knjižicah se obrnite urno aa tvrdko Alojzij Pianinšek, trg bančna posl.. Ljubljana, Beethovnova al. 14/1, rrata 19. kJ Vam jamči za strogo solidno izvedbo. — Znamko za odgovor. Telefon 35-10. 0930-16 Avto Wanderer štirisedežni, prodam za Din 6000. Naslov v vseh pošlo valnicah Jutra, 9023-H' Zlato moško uro noro, ceno prodam. (Dop-peideckel). Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 9037-6 Beseda 1 Dta, davek 3 Dta, za iifro aH dajanje naslova 5 Dta. Najmanj« znesek 17 Dta. Prodam Bushao: Me Sitten der VOlker, 4 zvezki in Mayer leksikon mali. 8 zvezki. — Knjige so skoraj čisto nove. Naslov v vseh poslovalnicah Jutra. 7i«6-8 W milim Seseda t C ta. Iavek S t> r* ilfro ali tajanje naalrvt 5 Dta. Najmanj« . u ilfro ali dajanje aaslc <■■ ■> 5 Dta Najmanjši tneset 17 Dta Dame! Trajno ondulacijo izvršuje frizerski salon »Frank«, 2e-Ijareka ulica Ul, Kolezija, Trnovo. — Priporoča sel 108-30 Moške klobuke domačega izdelka. Vam nu dim po konkurenčni ceni v vseb barvah in oblikah. Frane Bernik. Tyrševa c. 12. Ljubljana. Sprejmajo se vsakovrstna ponravila. 7295-3< Kapital Beseda 1 Din. davek 3 Dta ta iUro ali dajanje aaslov; \ Ota Najmanj« tnesel 17 Dta, Denar na hranilne vloge vseh denarnih zavodov, pre skrbi takoj. Strogo solidno poslovanje. Bančno kotnis. pisarna Rudolf Zore Ljubljana, gledališka 12. Telefon 3&-10. Priložite znamke! 110-16 Beseda I Ota davek S Din. ep iifro aH dajanje naslova Ota. Najmanj« inesek 17 Dta Trgovski lokal Kranju, na najpromet-nejši točki, oddam takoj v najem. — Priporoča se za urarja, manufakturo, galanterijo, galanterijsko želez-lino, trgovino s kolesi in šivalnimi strop, konfekcijsko, modno, klobučarsko, dežnikarsko in papirno trgovino, torej vse razen špecerijske in delikatesne tr govine, ker je te v hiši. Pojasnila daje lastnik: Franc Majdič, Industrijski mlin. Vir. p. Dob - Domžale. 7S84-1G Damske pomladne plašče trenčkoate, kostume, komplete, obleke, krila in bluze, dekliške plašče, otroške oblekce v vseh velikostih Ltd. nudi najceneje tvrdka __ _ _ F. I. GORICAR LJUBLJANA — SV. PETKA CESTA 29 ■■BffilBimHSBn Lokal na prometni točki, poceni oddam. Poizve se pri »Promet«, Napoleonov trg 7. 9033-lfl Trisobno stanovanje s stekleno in odprto verando, kopalnico, predsobo s pritiklinami in vrtom, oddam za 1. junij ali julij. Poizve se: Suvoborska Ul, II. nad. od 10—16. ure. 9027-01 Sobo odda Beseda I Din. Iavek J T -t ze ilfro aH dajanje naslova 5 Ota Najmanj« tnesek 17 Dta. Lepo mesečno sobo sončno, z vhodom g stopnic v I. nadstropju, oddam. Rimska cesta 33. 7578-33 parketirano sobo lepo, veliko, sončno, v een tru mesta, oddam dvema solidnima gospodičnama, — najrajši z vso oskrbo. Novi trg" 5/1, levo. 9003-33 Sobo lepo opremljeno in sončno, oddam na Bleiweisovi c. 17. Ogled ob 6 zvečer. 9004-23 Sončno sobo lepo, mirno, čistx>, parket, elektrika, oddam s 16. aprilom. Naslov v vseh pošlo valnicah Jutra. 7786-23 Večji društveni prostor s pritiklinami, najugodnejši v sredini mesta, tudi even-tuelno na dvorišču in v gostilni, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Stalni najemnik«. 7899-19 Lokal na prometni točki, cestni ali dvoriščni, z napeljano vodo in elektriko, iščem. Ponudbe pod »1—2 prostora« na ogl. odd. Jutra. 7899-10 Oi leaeda I Dta davek ' Dihi ilfro ali dajanje .asir. < Ota Najmanj« ne«. 17 Dta Opremljeno sobo lepo, z uporoibo kopalnice iščem. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Soba«. 7900-33a Hranilne vloge Ljudske posojilnice, Mestne hranilnice in Kmečki hranilni in posojilni dom, vse v Ljubljani, kupim po primerni oeui proti plačilu v gotovini ali iste prevzamem v polnem znesku na vknjižbo. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Gotovina ali vknjižba«. 9012-16 n Beseda 1 Din. davek 3 Dta. ; iifro ali dajanje nas), va t Ota Najmanj« inesek 17 Ota. Posestniki hiš, vil, parcel in po&eetev. ne trudite »e sami t pro dajo, zaupajte se meni, pre pričali se bodete o solidno sta. kakor že mnogo Iru^ih do sedaj. Pristavec Franjo, nakup in prodaja nepremičnin. Ljubljana, Erjavčeva cesta 4a. — Telefon 23-81. Nasproti dram. gledališča. 73-30 Velik travnik 6811 m2 primeren za več. je stavbišče do katerega sega vodovod ln elektro vod ugodno naproda.i Trnovsko predmestje Vprašati: Cesta 29 oktobra 9/n — 16. T784J0 Kupci in prodajalci ne zamudite ugodne prilike ki se Vam nudi za proda jalce in kupce posestev, tr govskih in stanovanjskih hiš, vil in manjših hiš, par cel v mestu in na periferiji in drugih nepremičnin. — Večje izbire in ugodnosti ne morete nikjer doseči kot da se obrnete na posredovanje Jančar Marija, Sv. Tetra cesta 27. 9038-30 Hranilne vloge vseb denarnih zavodov vnovčuje po najvišji ceni, takoj v gotovini Alojzij Pianinšek bančna poslov, pisarna Ljubljana, Beethovnova ul. l-VII, telefon 35-10, ki Vam jamči za pravilnost in strogo solidnost v vseh i«>«lih Stanovanje Seseda I Din. davek 3 Dta ta ilfro aH dajanje aaslova 3 Dta Najmanj« tnesek 17 Ota. Dvosob. stanovanje s pritiklinami, oddam za maj. Cena 350 Din, vodovod, parket. Zg. Šiška 205, v bližini Gasilskega dom«. 7901-31 Stanovanje sobi, kuhinja, plin in ••lektrika, odda za 1. maj 7470-16 M. Ravtar, Stari trg 1». 9000-31 Hranilne knjižice Okrajne posojilnice 38.000 in Ljudske hranilnice in posojilnice 30.000. obe v Škof ji Loki in Hranilnice in posojilnice na Bledu 50.00». zamenjam za hranilne knjižice kranjskih aJi ljubljanskih zavodov. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Ugodna zamenjava«. 9011-16 Stanovanje oddam, eno ali dvosobno. Rupar Podjunska 15, Ljub ljana VII. 9001-31 Enosob. stanovanje oddam čedni stranki brez •.,»,r->k s prvim mojem Din 400. Vodnikova 1(7, Šiška. 7903-31 Informacije o prodaji ln nakupa hranilnih knjižic daje brezplačno koncesionirana tvrdka banč. poslov, pisarna. Ljubljana, Beethovnova ul. 1;4/II. Telefon 35-10. Lastniki hranilnih knjižic in dolžniki, obrnite se zaupno na solidno tvrdko. 9039-16 Trisobno stanovanje lepo. presno ali opremljeno. oddam s 1. majem v vili. Streliška ul. 3«. 7897-31 Sobo in kuhinjo oddam s 1. majem. Tovarniška ul. št. 28/L, Moste. 9000-31 Biflno potom koncesio-niranega Bančno kom. zavoda Maribor lahko prodaste vlagatelji hranilne knjižce in dolžniki Iste kupite za poravnavo Kuhinjo in sobo oddam z majem družini dveh oseb. Cernetova 9. 9016-31 Trisobno stanovanje „„.s pritiklinami. v- I. nadstr.. dolgov. oddam za maj. Mesečno Din Za odgovor Din 3 znamk. 500. Vprašati CeJovška 56. 7849-16 1 9013-31 Mesečno sobo za 16. april, iščeta dve go spodični. Ponudbe na ogl odd. Jutra pod »Sončna in mirna«. 7743-33a Sobico tudi z oskrbo ali skupno gospodinjstvo pri dobroduš ni mlajši ženeki iščem. — Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Osamljen tuj urad nik«. 7585-33a Opremljeno sobo s posebnim vhodom, v cen tru, event. z uporabo kopalnice, iščem. Ponudbe na ogl. odd. Jutra pod »Zelo soliden in miren«. 9091-?3a _ U Beseda I Oin. davek 3 Ota ta iifro ali dajanje naslovil S Ota NaimanJSI tne«"1-17 Ota. Ako kupujete ali prodajate nepremičnine v Zagrebu, se obrnite 1 zaupanjem no dolnji biro. Vsako naročilo se izvrši promptno in stro-kovnjaško. Prodaja vsake vrste objektov po ugodnih cenah. Agentura »Zvijezda«. Zagreb, Ratkajev Prolaz 10. 7647-31 BBS 221 >-*eda ) Oin. davek 3 L 13 ilfro aH dajanje -taslovs ; Ota Najmar:ii tnesek 17 Ota Službenska knjiga na naslov: Tinka Flucher. Dr. Krekova cesta 22, Studenci pri Mariboru, je bila izgubljena od Rogaške Slatine do Celja. Najditelj naj knjigo vrne na gornji na slov. Nagrada Din 100. 9030-28 Vsaka beseda 2 Dta. davek Din. ta iifro ali dajanje aaslova 5 Din, oalmanjS1 tnesek 28 Ola. Kateri gospod bi posodil vdovi obrtnici 37 let. osamljeni 20.000 Din proti hrani in stanovanju. Ponudbe na ogl. odd. Ju tra pod »Zenitev ni izključena«. 78&1-35 Napravite ta presenetljivi poizkus s svojim pudrom # t Naznanjamo pretužno vest, da je 4. aprila t. L v Preko pri šibeniku nenadoma umrl naš nepozabni sin, mož, oče, brat in stric dr. med. LJUDEVIT JENKO, sanitetni svetnik, sreski zdravnik v Preko. Pogreb predragega rajnkega je bil 5. aprila v Šibeniku. Globoko užaloSCeni, prosimo tihega sožalja. Mati: Terezina Jenko, soproga: Marica, otroci: Ljubiša, Slobodan, Verica, brat: ministrski nadsvetnik inž. mont Miljutin Jenko, sestri: dr. med. Eleonora Jenko-Groyer, dr. ph. Ana šterba-Bohm — svaka, svakinja nečak, nečakinji, sinaha m ostalo sorodstvo. V globoki žalosti naznanjamo, da Je naS nadvse ljubljeni soprog, dobri oče, stari oče, brat, stric, svak in tast, gospod Alojzij Bešfer previden s tolažili svete vere nenadoma preminuL Nepozabnega pokojnika spremimo k večnemu počitku v četrtek, dne 9. aprila 1936., ob 4. uri popoldne izpred mrtvaške veže Splošne bolnice na pokopališče k Sv. Križu. Pokojnika priporočamo v trajen spomin in molitev. LJUBLJANA, 7. aprila 1936. BEŠTER MARIJA — soproga LOJZKA, FELIKS, MAKS, MIJA — otroci in ostalo sorodstvo. Milijoni žena so bili nenavadno presenečeni po izvedbi tega izrednega poizkusa. Žene so vedele, da zajedalci, razširjene znoj-nice in drugi nedostatki polti mnogokrat nastanejo zaradi ptidra, ki je robat kakor pesek. Mnogi pudri, ki so na videz mehki in fini, vsebujejo ostra in trda zrnca. Videti jih sicer ni mogoče, pod zobmi pa jih lahko občutite Vzemite malo svojega pudra in dajte ga med prednje zobe. Če je v njem le sled takega zrnca, ga boste občutili, kakor se občuti pesek v hrani. Zdaj pa napravite isti poizkus s pudrom Tokalon, ki je na zraku prevetren. Proizvaja se po novem načinu, ki ga napravi desetkrat finejšega in lažjega kakor kedaj prej. Samo puder, ki plava u zraku, je odbran za uporabo. Ker je tako fin in lahek, ne more vsebovati peščenih zrnc, ki bi zamašila in dražila nežne kožne znoj niče. Varujte se škode, ki Vam jo lahko napravi puder z grudicami in zmeem. S pudrom Tokalon, z edinim na zraku prevetrenim pudrom, ste popolnoma varni. Ker pa vsebuje smetanovo peno, se obdrži na licu ves dan. Ni več blestenja nosu in ni se treba več stalno pudrati. Trenchkoate ter vsa OBLAČILA v ogromni izberi, odlično izdelana si nabavite najugodneje pri Preskerju Sv. Petra c. 14 Telefon 38-83. Telefon 2059 Snha drva. premog, Karbo pakete g » dobite pn 1. POGAČNIK Bohoričeva oL št. S »ETA« tovarna gorčice in konzerv v Kamniku, naznanja žalostno vest, da je nenadoma preminul njen dolgoletni in nadvse vzorni prokurist, gospod HERMAN VIŠJI DAVČNI UPRAVITELJ V POKOJU. Priljubljenega sodelavca ohranimo v trajnem in častnem spominu. Pogreb pokojnika bo v torek, dne 7. aprila 1936 iz Maistrove ulice na pokopališče na Žalah. KAMNIK, dne 6. aprila 1936. INSERIRAJ V „JUTRU" KONKURZ za restavraterja Sarajevski oficirski dom sprejme restavraterja od L maja 1936 Konkurirajo lahko samo resni in kvalificirani restavraterji. število atx>nentov se giblje od 80—150 po letnem času. Kavcija 20.000 Din v gotovi, ni. Restavrater dobi brezplačno vse potrebne prostore za restavracijo in lepo stanovanje za sebe ln svoje osebje. Rok za vlaganje ponudb z dokumenti do 20. aprila 1936, za pogoje se obrnite na upravo doma _ ..................... Potrti globoke žalosti naznanjamo, da je naš ljubljeni soprog, papa, sin, brat, stric in svak, gospod rt ton Jeras na cvetno nedeljo, dne 5. aprila, v cvetu mladosti 33 let boguvdano preminul. Pogreb nepozabnega pokojnika bo v torek 7. t. m. ob V2I8. iz mrtvaške veže splošne bolnice. Maša zadušnica se bode brala 20. t. m. ob 8. v cerkvi sv. Cirila in Metoda (pri Sv. Krištofu). LJUBLJANA, dne 5. aprila 1936. HERMINA roj. ČERNE, soproga, INKA, hči Rodbine: JERAS, ČERNE, KOSTNAPFEL, LENARDIČ, KROŠL ter ostalo sorodstvo. h ss .a ■ ■ V globoki žalosti naznanjamo pretužno vest, da nas je naša draga žena in predobra mama, gospa Silvestra Cydridi soproga železn. nadre viden ta v pokoju dne 4. aprila t. 1. ob 5. uri popoldne nenadoma zapustila v 59. letu starosti. Pogreb naše nepozabne pokojni ce bo v torek, dne 7. aprila t. L ob 5. uri popoldne iz mrtvašnice okoliškega pokopališča v Celju. Sveta maša zadušnica se bo darovala v sredo 8. aprila t. L ob 7. uri zjutraj v cerkvi Sv. Danijela v Celju. CELJE, dne 6. aprila 1936. Žalujoči soprog: JAKOB CYDRICH, RAJMUND, IVO, VTLIBALD — sinovi in MARIJA — hčerka ter ostalo sorodstvo. • i I J m i tiS JCUUU1U ITlllld JC uu v ta umu««™ ------------------------- (JrejaJe Davorin Etavljen, - fadaja sa konzorcij »Jutra« Adolf Ribnika*. - Za Narodne tiskarno d. d. kot tiakarnarja PTane Jezeršek. - Za taaeratal del je odgovoren Alo* Novak. - Val * LJubljani