271
Letnik 42 (2019), št. 2
Ključne besede:
Dežela	 Kr anjsk a, 	
or ožništv o,	
drža vni	 v arnostni	
str ažniki,	 prvine	
poklicne	 podobe	
t eh 	 v arnostnih	 sil,	
r azlik e	in	
podobnosti	 med	
obema	
v arnostnima	
silama.	
Key-words:
Carniola, 	
gendarmerie,	
stat e	security	
constables, 	
elements	 of	
pr of essional	
image	 of	 these	
security	f or ces,	
diff er ences 	 and	
similarities	
betw een	 both	
security	f or ces
1.04 	Str ok o vni	članek	
UDK 	351.742(497.4)"1791/1918"
UDK 	331.542- 057.36(497.4) 	"1791/1918"
Pr ejet o:	 30.	5.	2019
Ko sta orožnik in stražnik pri nas posta(ja)la poklica
Naši varnostni sili v obdobju 1791–1918
P A VEL	ČELIK
magist er 	sociologije
Tbilisijsk a	ulica	54,	SI-1000	Ljubljana
Izvleček
V 	 obdobju	 A v strije	 ozir oma	 A v str o-Ogrsk e	 sta	 pri	 nas 	 delo v ali	 d v e 	 zvrsti	 dr -
ža vnih	 v arnostnih	 sil, 	 v arnostni	 ozir oma 	 policijski	 str ažniki 	 od 	 leta	 1793	 in 	
or ožniki 	 od	 leta	 1850. 	 Obe 	 v arnostni 	 sili	 sta	 v	 cesarskih 	 časih 	 od 	 sr edine	 19.	
st oletja	 pridob i v ali 	 pomembne 	 in	 neizbrisne	 prvine	 poklica.	 Slednje	 je	 bilo 	
t eža vno,	 saj 	 je	 začetno 	 obdobje 	 drža vnih	 v arnostnih	 sil	 v	 cesarstvu	 na	 t em 	
podr očju 	 or alo	 pr ecejšnjo	 ledino.	 Or ožništv o	 je	 bilo	 t edaj	 možno	 najti	 le 	 v 	
Lombar diji, 	 kjer 	 je 	 imelo	 sedež 	 v 	 Milanu. 	 Prist ojno	 je	 bilo	 za	 Lombar dijo 	 in	
Južno 	 Tir olsk o.	 Drugi	 primer	 or ožništv a	 pa 	 zasledimo	 v	 s v obodni	 drža vici 	
Kr ak o w , 	 ki 	 jo 	 je	 A v strija 	 zasedla	 leta	 1846.
1
	 Naj v eč	 zg ledo v	 f ormir anja 	 v arno -
stnih 	 sil	 je 	 bil o 	 mogoče 	 zaslediti 	 v 	 por e v olucijski 	 F r anciji, 	 zlasti	 pri	 tamk aj -
šnjem	 or ožništvu.	 F ormir anja 	 v arnostnih	 sil 	 je	 bilo 	 po v ezano 	 z	 v sak okr atni -
mi 	 druž benimi	 dog ajanji 	 na	 Slo v ensk em	 in	 širše 	 v	 okvir u	 drža v e,	 ki	 je 	 v	 s v oje	
meje	v ključe v ala 	tudi	današnje 	slo v ensk o 	ozemlje.
Abstract
WHEN	GEND ARME	AND	C ONS T ABLE	S T AR TED 	T O 	 BEC OME 
A	PR OFESSION 	IN	OUR	TERRIT OR Y
Our	Security	F or ces 	in	 the 	P eriod	 betw een 	 1791	and	 1918	
During	 the	 time	 of	 A ustria	 or	 A ustria-Hung ary ,	 tw o	 types 	 of 	 stat e	 security 	
f or ces 	 had 	 been	 acti v e 	 in	 our 	 t errit ory ,	 security	 or	 police	 constables 	 fr om	
1793 	 and 	 gendarmes	 fr om	 1850.	 Both 	 security	 f or ces 	 acquir ed	 important 	
and	 indelible	 elements	 of	 pr of ession	 in	 the	 imperial	 er a	 fr om	 the	 mid-19th	
century . 	 This	 w as 	 difficult	 as, 	 in	 the 	 beginning,	 the	 imperial	 stat e 	 security 	
f or ces 	 w er e	 la ying	 the 	 gr ound w or k	 f or 	 pr ogr ess	 in	 this	 field.	 Gendarmerie	
w as	 pr esent ,	 at	 the 	 time,	 onl y	 in	 Lombar d y , 	 with	 head 	 offices 	 established 	 in 	
Milan, 	 and 	 r es ponsible	 f or	 Lombar d y ,	 South	 T yr ol, 	 and	 fr ee	 country	 called 	
Kr ak o w , 	 occupied	 b y	 A ustria	 since 	 1846.	 P ost-r e v olutionary 	 F r ance,	 in 	 par -
ticular 	 gendarmerie 	 ther e,	 serv ed 	 as 	 an	 e x ample. 	 This	 w as	 connect ed	 t o	 r e- 
 
 
1
	 W andruszk a	 in	Ur banitsch:	Die bewaffnete Macht, 	str . 	237.	

272
P a v el 	Čelik:	K o	 sta	or ožnik	in	str ažnik	pri 	nas	posta( ja)la	poklica,	 str . 	 271–306
Članki in razprave || Articles and Papers
specti v e	 socia l 	 e v ents	 in	 Slo v enian	 t errit ory 	 and 	 wider	 within	 the	 bor ders	 of	 the	
stat e,	w hich 	included 	the 	 t errit ory	 of	 Slo v enia 	 t oda y .
Uvod
Prvine 	 poklicn eg a	 pripadnik a	 v arnostnih	 sil 	 na	 našem	 ozemlju 	 so	 začele	
nastajati	 t edaj,	 k o	 so	 t e	 sile 	 začeli	 ur ejati,	 or g anizir ati	 in	 v oditi	 po	 načelih	 nasta -
jajoče	 pr a vne	 drža v e.	 Začet ek	 je	 pomenilo	 obdobje 	 pr ehoda 	 iz	 f e v dalizma	 v	 »k a -
pitalizem«, 	 tak o	 imeno v ana 	 absolutna	 monar hija. 	 Dotlej	 je	 bila 	 v ojsk a	 tudi	 edina	
r esna 	notr anja 	v arnostna	in	 ne	 zgolj	 obr ambna 	 sila.	Zemljišk o	 gospostv o	je 	bilo	
hkr ati	 tudi	 obl astv o, 	 ki	 je	 imelo 	 s v oje	 osebje: 	 biriče,	 gr ajsk e	 hlapce,	 v alpit e,	 sluge	
it d.	 Mesta 	 so	 bila	 podr ejena	 t em 	 gospostv om	 in 	 nek at er a	 so	 imela	 s v ojo	 str ažo,	
ki 	 je 	 skr bela	 tu di	 za	 notr anji 	 r ed.	 Pr oti	 k oncu	 18.	 st oletja 	 so	 začele	 nastajati	 poli -
cijsk e	 dir ek cije, 	 in 	 sicer	 v	 pr est olnicah	 dežel.	 Njiho v e 	 str ošk e	 je	 pr e vzela	 drža v a,	
zat o 	 smemo 	 go v oriti 	 o 	 podrža v ljanju 	 t eg a	 dela	 v arnostne	 ur editv e	 tist eg a 	 časa.	
Dot edanja	f e v dalna 	ur edit e v 	v arnosti 	 z	gr ajskimi	 v ojaki	in 	biriči	 je	odmir ala. 	
R e v olucionarno	 let o	 1848	 je	 dodobr a	 pr etr eslo 	 v so 	 E vr opo	 in	 ena 	 od	 po -
sledic	 je	 bila	 tudi	 oblik o v anje	 prvin	 pr a vne	 drža v e.	 V	 A v striji	 je 	 bilo	 oblik o v ano	
or ožništv o 	 in	 pr eoblik o v ana 	 je	 bila	 dot edanja	 v arnostna	 str aža.	 Prv o	 se 	 je	 v saj	
na	 začetk u 	 zg ledo v alo	 po	 F r anciji, 	 kjer	 so	 tak o	 v arnostno	 silo	 oblik o v ali 	 po	 r e -
v oluciji 	 leta 	 17 89. 	 Br ez	 pomena	 tudi	 ni 	 dejstv o,	 da 	 so 	 v	 letih	 od	 1809	 do 	 1813,	
t or ej 	 v	 času 	 fr ancosk e	 zased be	 naših 	 kr aje v	 v 	 okviru	 Ilirskih	 pr o vinc 	 (br ez 	 dela	
K or ošk e 	 in 	 Šta jersk e),	 delo v ale	 fr ancosk e	 or ožnišk e 	 sile, 	 k ar	 je	 bila	 za	 naše	 pr e -
bi v alstv o	 no v ost , 	 pr et ežno	 dobr o 	 spr ejeta. 	 Na	 ta	 fr ancoski	 vpli v	 je	 opozorila	 tudi	
sk upina	naših	pozna v alce v	policijsk eg a	 pr a v a	 in	 pooblastil.
2
 
V es 	 nadaljnji 	 v arnostni	 r azv oj	 v	 a v strijsk em	 cesarstvu 	 je	 pomenil 	 vzpo -
sta v ljanje	 pr ed v sem	 enotno	 or g anizir ane 	 or ožnišk e	 in 	 manj 	 str ažnišk e	 službe.	
P osta v ljeni	 so 	 bili	 t emelji	 za	 poklicno 	 podobo 	 t eh 	 v arnostnih	 sil,	 ki	 so	 jih 	 pot em	
pr e vzemali	v	drža v ah,	nastalih 	na 	tleh	 nek danjeg a 	 a v strijsk eg a	cesarstv a.
Oblik o v anje 	 poklice v	 or ožnik a	 in	 str ažnik a	 v	 dobi 	 a v strijsk eg a 	 cesarstv a	
je 	 mogoče 	 prik azati	 v saj	 na 	 d v a 	 načina.	 Prvi 	 način	 bi	 bil	 ta,	 da	 bi	 za 	 obe 	 v arno -
stni	 sili 	 hkr ati 	 opisal	 prvine	 obeh	 poklice v . 	 Drugi 	 način 	 bi 	 bil,	 da	 bi	 opisal	 prvine	
ločeno	 za	 or ožništv o	 in 	 ločeno	 za 	 str ažnik e.	 Odločil	 sem 	 se	 za	 prvi	 prist op,	 ki	
pa	 g a	 nisem	 mogel	 v	 celoti	 upošt e v ati, 	 saj	 se 	 je	 zgodilo,	 da	 je	 isti	 pr a vni	 pr edpis	
ur ejal 	 tak o	 or ožnišk o	 k ot	 str ažnišk o 	 podr očje, 	 zat o	 sem 	 obe	 v arnostni	 sili 	 zajel	 v	
nek aj 	 is tih 	 t očk ah	 prik aza.	 Na	 ta	 način 	 br alec 	 lahk o	 tak oj	 primerja	 prvine 	 obeh	
poklice v . 	 V	 t em 	 obdobju	 sta	 imela 	 oba 	 poklica	 sk upne	 la stnosti,	 hkr ati	 pa	 so	 bile 	
med	njima	r azlik e.	V sak	 poklic	je	 imel 	 s v oje	 posebnosti, 	 k ar	v elja 	tudi	 danes.
R azlik o v ati 	 je 	 tr eba	 med	poklicem 	 in 	profesijo .	 T ujk o	profesija 	 t olmači 	 naš	
slo v ar 	 tujk 	 k ot	 poklic,	 obrt ,	 str ok o.	Profesionalec 	 je	 tisti,	 a) 	 ki	 se	 poklicno	 ukv arja	
s	 k akim	 stalnim 	 delom; 	 b)	 k dor	 s v oje 	 delo 	 opr a v lja	 t emeljit o	 in	 v ešče.
3
	 R azv ojno	
g ledano	 sta 	 ta 	 d v a 	 poklica,	 or ožnik 	 in 	 str ažnik,	 pozneje 	 in	 post opoma 	 z	 d vig a -
njem	 delo vnih	 zaht e v , 	 izobr azbe,	 odgo v ornosti, 	 or g anizir anosti 	 it d.	 pr ehajala	 v	
pr of esijo, 	 ki	 je	 pojmo v ana	 k ot	 nadgr adnja	 poklica. 	 Hkr ati	 pa	 so 	 pripadniki	 t eh	
poklice v 	 post opoma	 pridob i v ali 	 za v est	 o	 značilnostih	 pr of esije,	 standar dih, 	 od -
go v ornostih	in	pomenu	člana	 pr of esije.
4
V	 nadalje v anju 	 podajam	 kr at ek 	 pr eg led 	 naših 	 v arnostnih 	 sil 	 za 	 slo v ensk o	
deželo	 Kr anjsk o, 	 g lede	 na 	 or g anizir anost	 t eh	 sil 	 in	 značilnosti 	 t eg a 	 obdobja	 s	
stališča	 v arnosti,	 nat o	 pa 	 tudi	 posamezne	 prvine	 njiho v e	 pr of esionalne	 podobe.
2 
Lobnik ar 	in	 M odi c: 	»Pr of esion alizacija	slo v ensk e 	policije«, 	 str .	 288.
3
	 T a vzes: Veliki slovar tujk 	(2002 ), 	 str .	928.
4
	 »Uv odnik«. 	V : 	Varstvoslovje 	(20 18), 	št .	3,	str . 	263.	

273
Letnik 42 (2019), št. 2
Pregled obeh državnih varnostnih sil
V	 t em	 sesta v k u	 se	 v ečina 	 podatk o v	 o	 v arnostnih 	 silah 	 v	 a v strijsk em	 času 	
nanaša	 na	 deželo	 Kr anjsk o, 	 zat o 	 je	 smotrno,	 da 	 v	 nek aj	 sta v kih 	 opišem 	 t o	 oze -
mlje. 	 V oj v odina	 Kr anjsk a 	 je 	 od	 leta	 1815	 imela	 pr aktično	 enak	 obseg.	 Njena	 po -
vršina 	 je	 bila	 9955,23	 kv adr atneg a 	 kilometr a,	 t o	 je	 približno	 tridesetino	 a v strij -
sk eg a 	 in	 triinšest desetino 	 a v str o-ogrsk eg a 	 ozemlja.	 Njeno	 ozemlje	 je	 na	 se v eru	
mejilo 	 z	 dežel o	 K or ošk o, 	 na	 vzhodu 	 z 	 deželo 	 Štajersk o, 	 na	 vzhodu	 in 	 jugu 	 s 	 Hr -
v ašk o 	 t er	 Istr o	 in	 na	 zahodu	 s 	 Primorjem.	 Leta	 1900	 je	 Kr anjsk a 	 imela	 508.150 	
pr ebi v alce v .
5
	 Nižje	 upr a vne	 enot e	 so 	 bili	 v es	 čas	 okr aji, 	 nek aj	 časa 	 tudi	 okr ožja 	
k ot	širše	upr a vne	enot e	 v 	okviru 	dežele.		
Začetne	 prvine 	 pr of esionalizacije 	 v arnostnih 	 sil 	 najdemo	 v	 drža vni	 poli -
cijski	 str aži,	 ki	 je 	 nastajala	 zadnja 	 desetletja	 18. 	 st oletja. 	 O 	 njej	 so	 bila	 le	 zaupna,	
tajna 	 na v odila.	 Or ožništv o	 je 	 bilo	 osno v ano 	 pol	 st oletja	 pozneje	 in	 so	 g a 	 og lašali 	
k ot	 no v	 poklic.	 T ak o 	 je 	 na	 primer	 Gusta v	 Chorinski,	 deželni 	 namestnik	 na 	 Kr anj -
sk em, 	 7.	 7. 	 18 50	 obja vil 	 r azg las 	 o 	 začetk u	 delo v anja	 or ožništv a 	 v	 t ej	 deželi.	 V 	
njem 	 je	 med 	 drugim	 izr azil	 pr epričanje,	 da 	 bo 	 pr ebi v alstv o 	 Kr anjsk e 	 izk azalo	
podpor o 	 in 	 pomoč	 no v emu	 t eža vnemu	 t er	 v ažnemu	 in 	 obče	 k oristnemu	 poklicu, 	
s	 čimer 	 bo	 olajšalo	 or ožništv u	 doseči	 za	 obči	 blagor	 določen 	 namen.
6
	 Da 	 so	 or o -
žništv o	 že 	 t edaj	 št eli	 k ot	 poklic,	 je 	 bilo	 zapisano	 tudi	 v	 prv em 	 zak onu 	 leta	 1850.
7
K o 	 so	 vzposta v ljali	 or ožništ v o,	 se	 je	 pok azalo,	 da 	 je	 tr eba	 pr eur editi	 tudi 	
drža vno 	 policijo	 v	 pr est olnicah	 drža v e 	 in	 deželah	 t er 	 drugih 	 naj v ečjih	 mestih.	
Drža vna	 policija	 je 	 šele	 leta	 1851 	 dobila	 s v oj	 t emeljni	 ja vno 	 obja v ljeni 	 pr edpis, 	
ki 	 jo	 je 	 poenotil 	 g lede	 or g anizir anosti	 in	 delo v anja.	 V sebo v al	 je	 d v a 	 dela.	 Prvi 	
del	 je 	 imel	 43	 členo v	 in	 je 	 ur ejal	 or g anizir anost 	 policijskih 	 oblast e v 	 po 	 deželnih 	
pr est olnicah	 in	 drugih	 naj v ečjih	 mestih.	 P olicija 	 je 	 bila	 t edaj	 or g anizir ana 	 ali	 k ot	
mestno 	 g la v arstv o	 na 	 sedežih	 dežel 	 ali 	 k ot	 policijski 	 k omisariat 	 v 	 pomembnejših	
mestih.	 T u	se	 spet 	sr ečamo	 pojmo 	policijski komisariat :	 T o	 je 	 bil	lahk o	 policijski 	
ur ad	 v 	 v ečjem	 mestu,	 lahk o	 pa	 tudi	 del	 pr est olnice	 dežele, 	 ki 	 je	 bila	 po 	 policijski	
črti	 r azdeljena	 na	 v eč 	 ok oliše v	 s	 takim	 imenom.	 Mestno 	 g la v arstv o 	 je	 bilo	 po -
dr ejeno 	 dežel nemu	 g la v arju 	 in	 je 	 imelo	 v ojašk o-policijsk o 	 in	 ci vilno-policijsk o	
str ažo.	 P olicijski	 k omisariat	 je	 bil	 podr ejen	 okr ajnemu 	 g la v arju 	 ali	 okr ožnemu	
pr edsednik u.
8
	 Okr ožja	 so	 bila	 odpr a v ljena	 leta	 1859.	 Drugi 	 del	 t eg a	 pr edpisa	 je	
v 	 33 	 členih	 opr edelil 	 naloge 	 policijskih 	 oblast e v , 	 ki	 so	 bile	 opr edeljene	 tak ole:	
a)	 v ar o v anje	 ja vne	 v arnosti	 in	 miru;	 b)	 skr b	 za	 v arnost	 ljudi	 in 	 pr emoženja;	 c) 	
skr b 	za	 ja vni	 r ed.	 T a	del 	 je 	 v sebo v al	 napotk e,	k aj	in 	 k ak o	 odkri v ati,	pr epr eče v ati 	
in 	 pr eg anjati. 	 Šlo	 je 	 pot emtak em	 za	 na v odila,	 k ak o	 opr a v ljati	 policijsk o	 službo.	
Cesar 	 je	 24.	 7. 	 1852 	 sklenil , 	 da 	 se	 odtlej	 mestno	 g la v arstv o	 imenuje	 policijsk o 	
v odstv o,	 ki	 so	 I.	 in	 II.	 r azr ed a, 	 od visno	 od	 nazi v a 	 v odje;
9
	 pri	 nas	 se	 je 	 u v elja vilo	
ime	policijsk a	dir ek cija.
Leta	 18 52	 je 	 policijsk a 	 str aža	 v	 celotnem	 cesarstvu	 imela	 3866	 mož,	 r az -
por ejenih	 v 	 27 	 oddelkih	 v 	 v ečjih	 mestih	 A v strije.	 Od	 t eg a	 je	 na	 mestno	 g la v ar -
stv o 	 ozir oma 	 policijsk o	 dir ek cijo	 v 	 Ljubljani	 odpadlo	 43	 mož.	 Celotna	 str aža 	 je 	
bila	 or g anizir ana	 k ot	 k orpus .	 Sesta v ljale	 so 	 g a 	 tri	 vrst e	 osebja:	 str ažniki	 za 	 delo 	
na 	 t er enu,	 njiho vi	 star ešine 	 in	 ur adniki	 k ot	 v odstv eno 	 os ebje 	 v	 pisarnah.
10
 Franz 
Uhr er , 	 dir ekt or	 t e	 dir ek cije 	 v 	 Ljubljani,	 je 	 leta	 1853	 postal	 častni 	 meščan	 Lju -
bljane
11
	 in	 je	 bil	 do	 leta	 2001	 edini	 častni	 meščan 	 pr es t olnice 	 Ljubljana	 iz	 vrst	
5
	 Or ožen:	Vojvodina Kranjska ;	H ribar: Hribarjev najnovejši Splošni naslovnik .	
6
	 R azg las	c.-kr .	kr ajnsk eg a 	pog la v arstv a 	od	 7.	mal.	serpana,	 1850.
7
	 Začasna 	or g ansk a 	posta v a	 žandarmerije,	1850, 	 čl. 	 34. 	
8
	 Osno v a 	za	ur edbo	policijskih	oblastnij,	1851,	čl.	4,	 9 	 in 	 40. 	
9
	 R azg las	 pr eds edništv a	 c.-kr .	 kr ajnsk eg a 	 pog la v arstv a 	 8.	 8.	 1852,	 Deželni	 zak onik	 in	 v ladni 	 list	
za	kr ajnsk o	v oj v odino, 	 št . 	43/52,	z	dne 	24.	8. 	 1852.	
10
	 SI 	A S	22, 	šk.	25,	let o	1852,	spis 	št .	404.	
11
	 H ribar: Hribarjev najnovejši Splošni naslovnik ,	str . 	XIV .	

274
P a v el 	Čelik:	K o	 sta	or ožnik	in	str ažnik	pri 	nas	posta( ja)la	poklica,	 str . 	 271–306
Članki in razprave || Articles and Papers
v arnostnih 	 sil.	 Leta	 1857 	 so	 št e vilo 	 mest ,	 kjer	 so	 bili 	 od delki	 v ojašk e 	 policijsk e	
str aže,	skr čili 	na	 14 	 in 	po	 letu	 1866	 je	 ta	 str aža	ostala	 le	 še 	 v	 šestih	mestih,	dru -
g a	 mesta 	 so 	 v arnostno	 str ažo 	 pr e vzela	 na	 s v oje	 str ošk e	 in	 zanje	 namenila 	 s v oje	
osebje.
12
	 T o	 kr čenje	 dir ek cij 	 je	 bilo 	 po v ezano	 s	 finančnim 	 stanjem	 v	 drža vi,	 ki	 je	
zaht e v alo	omeje v anje	drža vnih 	 izdatk o v .
P oleti	 1912	 je 	 bil 	 spr ejet	 zak on, 	 da 	 se	 v 	 Ljubljani	 pono vno 	 vzposta vi 	 poli -
cijsk o	 r a vnat eljstv o.
13
	 T o 	 je	 začelo	 delati	 1.	 4.	 191 3.	 V od il 	 g a	 je	 policijski	 r a vna -
t elj,	 podr ejen	 neposr edno 	 deželnemu	 pr edsednik u.	 Za	 izvršilno 	 službo 	 je	 imel	
unif ormir ano	 v arnostno	 str ažo	 in	 policijsk e	 agent e	 v	 ci vilu.
14
	 Na	 začetk u	 januar -
ja 	 1917 	 je	 ljubljansk a	 dir ek cija 	 zaposlo v ala	 171 	 oseb,	 od 	 t eh	 110 	 str ažnik o v 	 in 	
20	 njiho vih	 star ešin,	 16	 agent o v 	 v	 ci vilu,	 9	 pomožnih	 pisarniških	 oseb	 (med	 nji -
mi 	 je	 bilo	 pet	 žensk)	 in	 16	 ur adnik o v ,	 ki	 so	 bili	 v odilno	 osebje	 celotne 	 dir ek cije.
15
 
Št e vilo	 or ožni k o v	 in	 njiho vih 	 postaj	 na	 Kr anjsk em 	 se	 je	 spr eminjalo,	 od vi -
sno	 zlasti	 od	 finančneg a	 stanja	 drža v e. 	 Ob 	 popisih	 pr ebi v alstv a 	 je	 bilo	 v	 posame -
znem	 letu 	 t olik o	 postaj	 in	 mož:	 leta 	 1857	 –	 43 	 in	 341, 	 leta 	 1869	 –	 40	 in	 202,	 leta	
1880 	 –	 63	 in 	 280,	 leta 	 1890	 –	 82 	 in 	 279, 	 leta 	 1900	 –102	 in	 351,	 leta	 1918	 –141	 in 	
559.
16
	 V idimo,	 da	 je	 bilo	 zadnji	 leti	 pr ed	 r azpadom	 cesarstv a	 v	 policijski	 dir ek ciji 	
v 	 Ljubl jani	 zaposlenih	 sk upaj 	 171	 oseb,	 v	 deželnem 	 or ožnišk em	 po v eljstvu	 v	
Ljubljani 	 pa	sk upaj	559	oseb,	 t or ej 	 v eč	k ot	trikr at	t olik o.	
Na	 eneg a	 or ož nik a	 na	 Kr anjsk em 	 je	 leta	 1857	 prišlo	 po vpr ečno 	 1325	 pr e -
bi v alce v , 	 na 	 or ožnišk o 	 postajo	 pa	 10.510	 pr ebi v alce v ,	 leta	 1918 	 pa	 na	 or ožni -
k a	 993 	 pr ebi v alce v , 	 na 	 or ož nišk o	 postajo	 pa 	 3724	 pr ebi v alce v .	 Leta	 1857	 je	 na 	
eneg a	 or ožnik a	 prišlo	 29,2 	 kv adr atneg a	 kilometr a	 po vr šine 	 Kr anjsk e, 	 leta	 1918	
pa	 17,8	 kv adr atneg a	 kilometr a. 	 Ena	 or ožnišk a 	 postaja
17
	 je 	 leta 	 1857 	 obseg ala	
po vpr ečno 	 23 1,5	 kv adr atneg a 	 kilometr a,	 leta	 1918	 pa	 70,6 	 kv adr atneg a	 kilo -
metr a.
18
	 Del	 t eh	 k oličnik o v	 so	 v sebo v ale	 že 	 tak o	 imeno v ane	 dislok acijsk e 	 tabe -
le,	 ki 	 so 	 jih	 iz delo v ala	 deže lna	 or ožnišk a 	 po v eljstv a. 	 T ak a	 tabela	 je	 v sebo v ala 	
t e	 podatk e:	 oddelek	 deželne g a	 or ožnišk eg a 	 po v eljstv a,	 politični	 in	 sodni	 okr aj,	
moštv o	 po	 postajah,	 po vrši no	 ok oliša	 postaje 	 in 	 št e vilo 	 pr ebi v alce v 	 v	 ok olišu	
postaje.	 Iz	 nje	 ni	 bilo	 t eža vno	 izr ačunati	 drugih	 k oličnik o v ,	 na 	 primer	 št e vila	
pr ebi v alce v 	 na 	 eneg a	 moža,	 po vršine	 na 	 eneg a	 moža.	 T ak e	 k azalce	 tudi	 danes	
upor abljajo	 v se 	 policije	 po	 s v etu,	 saj 	 merijo	 tak o	 imeno v ano	 gostit e v 	 v arnostnih	
sil	na	določenem	območju.	
Še 	 nek aj 	 besed 	 o 	 domo vini	 r ojstv a 	 in	 deja vnosti	 mož 	 ali	 f ant o v	 pr ed	 v st o -
pom	 v	 or ožništv o. 	 V	 osmih	 letih 	 1911–1918 	 je 	 na	 Kr anjsk em	 službo v alo 	 509	
or ožnik o v . 	 Na	 Kr anjsk em	 jih	 je 	 bilo 	 r ojenih 	 371,	 138 	 pa	 v	 drugih	 deželah	 A v stri -
je.	 V	 ist em	 r azdobju	 je	 odšlo 	 drug am 	 84	 mož,	 r ojenih 	 na 	 Kr anjsk em, 	 in	 26 	 mož,	
ki 	 so	 bili 	 r ojeni	 v	 drugih	 a v strijskih 	 deželah,	 sk upaj	 t or ej	 110	 mož. 	 R azlogi 	 za 	
odhode	 so 	 bili	 r azlični,	 na 	 primer	 pr emestit e v	 drug am	 zar adi	 potr eb	 službe	 ali	
po	 željah	 samih 	 or ožnik o v ,	 odpustit e v 	 iz	 službe	 zar adi	 nediscipline 	 ali 	 vrnit e v	 v	
v ojsk o,	upok ojit e v , 	odhod	v	 ci vilno	 službo	it d.
19
 
Za	 istih 	 509 	 mož	 so	 podatki	 o	 njiho vi	 deja vnosti 	 pr ed	 v st opom 	 med 	 or o -
žnik e,	 t or ej 	 o	 njiho v em	 socia lnem	 izv oru. 	 T e	 deja vnosti 	 so 	 spadale	 med	 78 	 sk u -
pin,	 pri	 čemer 	 je	 v	 posamez no	 sk upino	 spadalo 	 od	 118 	 mož	 do	 1	 moža.	 Naj v eč,	
118,	 je	 bilo	 ta kih,	 ki	 so 	 pr ej	 pomag ali	 na	 domačih	 kmetijah,	 35	 če v ljarje v ,	 31	
12
	 W andruszk a 	in	Ur banitsch:	Die bewaffnete Macht, 	str . 	239,	 240.	
13
	 Zak on 	z	 dne	2 .	6.	 1912.
14
	 Uk az 	c.-kr .	ministrstv a	za	notr anje	 stv ari	z	dne	 26. 	3.	 1913,	čl.	2,	4	in	5.	
15
	 Standesau w eis 	 der	 k.	 k.	 politischen 	 Behör den	 und	 Or g ane 	 in 	 Kr ain,	 nach	 dem	 Stande 	 1.	 Jänner	
1917.
16
	 Č elik: Orožništvo na Kranjskem (1850–1918), str . 	425. 	
17
	 SI	 A S	33,	 14–1 ,	f asc.	1877–190 0, 	 o v oj	1893–1897,	 spis	št .	10410 .	
18
	 Č elik: 	Orožništvo na Kranjskem (1850–1918) ,	pr eg lednica 	št .	 10, 	 str .	426. 	
19
	 SI	 A S 	 1153, 	 Deželno 	 or ožnišk o 	 po v eljstv o 	 št .	 12 	 v 	 Ljubljani,	 Akti v ,	 Heft	 1,	 2, 	 in	 3,	 A bg ang, 	 Heft	
1.	

275
Letnik 42 (2019), št. 2
rudarje v , 	 30 	 mizarje v ,	 23 	 poljskih 	 dela v ce v , 	 22 	 k o v ače v , 	 po	 21	 dninarje v 	 in	 tr go -
v skih 	pomočnik o v , 	16	hlapce v , 	13	kr ojače v , 	10	t o v arniških	dela v ce v 	it d.
20
 
Pol stoletja mestne straže v Ljubljani 
10.	4.	1866	je	 bila	 policijsk a	 dir ek cija 	 v	 Ljubljani	 r azpuščena	 in	 njene	 pri -
st ojnosti 	 so	 pr ešle 	 deloma 	 na	 deželno	 pr edsedstv o	 Kr anjsk e 	 in 	 deloma 	 na	 me -
stni 	 magistr at 	 v 	 Ljubljani.
21
	 Slednji	 je	 za	 s v oje 	 delo v anje	 imel	 mestno	 v arnostno	
str ažo,	 ki	 jo	 je	 vzdrže v alo 	 mest o. 	 No v embr a	 1898	 je	 mestni	 s v et	 spr ejel	Navodilo 
za službo mestne policijske straže ljubljanske ,	 ki	 je	 imelo	 62	 členo v .	 Na v odilo	 je 	
ur ejalo	 or g anizir anost	 t e 	 str aže, 	 njena	 pooblastila	 in	 de lo v anje. 	 Izdelano	 je 	 bilo 	
deloma	 tudi 	 po	 vzoru	 drugih 	 statutarnih	 mest	 po	 drža vi	 in 	 or ožnišk eg a	 pr a v a	 za 	
opr a v ljanje	službe.	
Str ažo	 so	 sesta v ljali	 posk usni	 str ažniki 	 [pripr a vniki],	 str ažniki,	 nadstr a -
žniki,	 str ažniš ki 	 v odji 	 [podobno 	 današnjim	 v odjem	izmen],	policijski 	 nadzornik 	
in 	 načelnik	 policijsk eg a	 ur ada. 	 T a	 ur ad 	 je	 delo v al	 pri	 magistr atu.	 V	 mestu 	 je	 imel	
pet	 podružnic,	 ki	 so	 jim	 r ekl i	 policijsk e 	 str ažnice, 	 t e 	 so 	 se 	 delile	 na 	 ok oliše	 in 	 st o -
jišča.	 Ok oliš	 je 	 pomenil	 območje, 	 ki 	 g a	 je	 mogel	 str ažnik	 obhoditi	 približno	 v	 20	
minutah,	 st ojišče	 pa	 mest o	 na	 pomembnejših	 križiščih	 ali 	 most o vih. 	 Leta	 1907 	
je 	str ažno	osebje	št elo	51	mož,	od	t eh	je	bil	 eden	det ekti v .
22
Določeni	 so	 bili	 pogoji	 za	 spr ejem	 v	 str ažnišk o	 službo,	 ki 	 so 	 bili	 pr ecej	
podobni 	 tistim	 za	 or ožnišk o 	 službo:	 a v strijsk o	 drža v ljanstv o, 	 star ost	 najmanj	
25	 in	 naj v eč 	 35 	 let ,	 nek azno v anost , 	 zdr a vje	 in 	 kr epk o	 t elo,	 znanje	 pisanja,	 br a -
nja 	 in	 r ačunanja	 t er	 popolno	 ob v ladanje 	 slo v enščine. 	 P o	 spr ejemu	 v 	 str ažo 	 je	
bil	 eno	 let o 	 pripr a vnik	 in	 k o	 je 	 opr a vil 	 izpit , 	 je	 postal 	 str ažnik. 	 Str aža	 je	 bila 	
podr ejena 	 neposr edno 	 načelnik u	 mestneg a	 policijsk eg a	 ur ada	 t er 	 pr ek 	 njeg a 	
županu.	 Ž upan	 je	 na	 pr edlog	 načelnik a	 ur ada	 nameščal	 pripr a vnik e	 za	 str ažnik a 	
in 	 str ažnik e,	 nadstr ažnik e 	 in	 str ažnišk e	 v odje 	 pa	 občinski	 s v et .	 V si	 ti	 so	 mor ali 	
ob	 namestitvi 	 priseči.	 P or ok e	 jim	 je 	 do v olje v al 	 župan. 	 Dopust	 do 	 tr eh 	 dni	 jim 	 je 	
do v olje v al	 načelnik 	ur ada,	v eč	pa 	župan.
23
  
Organiziranost orožništva v celotni državi
Za 	 lažje 	 r azume v anje	 pr oblematik e	 je 	 potr ebno	 v saj	 na	 kr atk o 	 orisati	 tudi	
or g anizir anost	 or ožništv a 	 v 	 cesarstvu	 in	 pozneje	 zgolj	 v	 a v strijski	 polo vici 	 dr -
ža v e. 	
Ob	 usta no vitvi 	 or ožništv a	 je	 bilo	 16	 polk o v , 	 ki 	 so 	 bili 	 r azpor ejeni	 po	 oze -
mlju	 celotneg a	 cesarstv a.	 V sak 	 polk 	 je	 imel	 s v ojo	 zapor edno	 št e vilk o, 	 območje	
in 	 sede ž.	 P olk 	 št .	 11 	 je	 bil	 prist ojen 	 za	 Ilirsk o	 kr aljestv o	 in	 je	 imel 	 s v oj	 sedež 	 v 	
Ljubljani.	 Sr edi	 leta 	 1854 	 so 	 oblik o v ali 	 še	 tri 	 no v e 	 r ožnišk e	 polk e,	 tak o	 da	 jih	 je 	
bilo	sk upaj	19. 	
Or ožništv o	 je	 bilo 	 27.	 6.	 186 0	 na	 no v o	 or g anizir ano. 	 Namest o	 dot edanjih 	
19	 polk o v	 jih	 je	 ostalo 	 le	 10. 	 P olk	 z	 zapor edno	 št e vilk o 	 10	 je	 bil	 za 	 območje	 pri -
morja,	 Kr anjsk e,	Hrv ašk e,	Sla v onije	 in	Dalmacije,	sedež	je 	bil	 v	T rstu. 	
P o 	 naj višjem	 sklepu	 z	 dne 	 28. 	 1.	 in 	 4.	 2. 	 1866	 so	 na v edenih 	 deset	 or o -
žniških 	 polk o v 	 pr eoblik o v al i 	 v 	 15	 deželnih	 or ožniških	 po v eljst e v , 	 k olik or	 je	 bilo 
 
20
	 SI	 A S	1153,	is t o	gr adi v o	k ot	pod	 opombo	18.
21
	 Oznanilo 	 c.-kr .	 deželneg a	 pr ed sedstv a	 za 	 kr anjsk o 	 deželo	od	31.	3.	1866.	 V	Ljubljani	 pod 	 sign. 	
št . 	04407.
22
	 H ribar:	Hribarjev najnovejši Splošni naslovnik uradov, društev, tvrdk in zasebnikov deželnega 
stolnega mesta Ljubljane in vojvodine Kranjske ,	str .	 65	 in 	 68. 	
23
	 Kačičnik: 	»P or očila	ljubljanski h	 policaje v 	 o 	 pr est opkih 	 1901–19 14«, 	 str .	 190.

276
P a v el 	Čelik:	K o	 sta	or ožnik	in	str ažnik	pri 	nas	posta( ja)la	poklica,	 str . 	 271–306
Članki in razprave || Articles and Papers
t edaj	 v	 monar hiji	 upr a vnih	 območij. 	 V 	 njih	 je	 bilo	 sk upaj	 18.985 	 mož.	 Sedež	 13.	
deželneg a	 or ožnišk eg a	 po v eljstv a 	 za	 območje	 Kr anjsk e,	 Štajersk e,	 K or ošk e 	 in	
Primorsk e	so	junija	1866	 iz 	 T rsta	pr eselili	 v	 Ljubljano.
24
 
F ebruarja	 186 7	 je	 bilo	 dotlej	 enotno	 cesarstv o	 r azdeljeno	 na 	 a v strijski	
in	 ogrski 	 del,	 vzposta v ljena 	 je	 bila 	 A v str o-Ogrsk a. 	 Sk upni	 ur adi	 so	 se	 imeno v ali 	
»cesarski	 in 	 kr alje v ski«,	 tisti	 v	 a v strijsk em	 delu	 drža v e	 so 	 bili	 »cesarsk o-kr alje -
vi«	 in	 v	 Ogrski	 »kr alje v ski«. 	 T udi	 or g anizir anost	 or ožništv a 	 je	 v	 v saki 	 polo vici	
drža v e	 šla	 s v ojo	 pot . 	 Deset	 deželnih	 or ožniških	 po v eljst e v 	 je	 pr ešlo 	 pod 	 a v strij -
ski	 del	 monar hije 	 (z	 imeno m 	 »or ožništv o	 v	 drža vnem	 zboru 	 zast opanih 	 kr o -
no vin 	 in	 dežel «) 	 in	 pet	 pod	 ogrski	 del	 monar hije 	 (z	 imenom 	 »or ožništv o	 dežel	
ogrsk e	 kr one«).	 Sk upne	 so	 bile	 zunanje, 	 obr ambne	 in	 finančne	 zade v e.	 Od	 t edaj	
dalje	ta	prik az 	v sebuje 	 podatk e	o 	or ožništvu 	le	 v	a v strijsk em	 delu	monar hije.
Od	 1.	 1.	 1874 	 so 	 v eljale	 no v e 	 zapor edne	 št e vilk e 	 deželnih	 or ožniških	 po -
v eljst e v 	 v	 a v strijski	 polo vici 	 drža v e,	 ki 	 so 	 v eljale 	 do	 r azpada	 drža v e. 	 P o v eljstv o	
za	 Kr anjsk o	 s	 sedežem	 v	 Ljubljani	 je 	 imelo	 zapor edno	 št e vilk o 	 12.
25
	 T ak o	 je	 v sa -
k a	 a v strijsk a	 dežela	 imela 	 s v oje 	 po v eljstv o	 in 	 šlo	 je	 tudi	 za	 u v elja vit e v 	 načela,	 naj	
ima	 v sak a	 dežela 	 na 	 r azpolago	 s v ojo	 v arnostno	 silo. 	 Hkr ati	 so	 opustili	 or g anizi -
r anost	 po	 četah	 ozir oma	 v odih	 in	 namest o	 t eg a	 u v edli 	 nazi v	 oddelek 	 or ožništv a,	
ki 	 je	 po v ezo v al 	 nek aj	 upr a vnih	 okr aje v	 znotr aj	 ok oliša 	 deželneg a	 or ožnišk eg a 	
po v eljstv a. 		
Št e vilo 	 or ožni št e v 	 se	 je	 v	 naslednjih 	 desetletjih	 pr ecej	 spr eminjalo, 	 in 	 si -
cer	 od visno 	 pr ed v sem	 od	 finančneg a 	 stanja 	 drža v e.	 Deloma	 je	 na	 t o	 vpli v alo	 tudi 	
kr čenje	 ozemlja, 	 ki	 je	 pripadalo	 cesarstvu: 	 a) 	 k o	 sta 	 se	 Lombar dija	 in 	 Benečija 	
priključili 	 Kr alje vini 	 Italiji,	 se	 je	 štab	 3.	 deželneg a	 or ožnišk eg a 	 po v eljstv a 	 no -
v embr a 	 1866	 pr eselil	 v	 Innsbruck.	 T am	 so	 oblik o v ali 	 sk upno	 deželno	 or ožnišk o	
po v eljstv o 	 za 	 Tir olsk o	 in	 Pr edar lsk o; 	 b) 	 po	 cesarje v em	 sklepu 	 z	 dne	 23.	 8.	 1868	
sta	 deželni 	 or ožniški	 po v eljstvi 	 št . 	 10 	 za 	 Sedmogr ašk o 	 in 	 št .	 14	 za	 Hrv ašk o	 in	
Sla v onijo	 pr ešli 	 pod	 drža vno	 v ojno	 ministrstv o	 na	 Dunaju.	 S	 1.	 5.	 1876	 sta	 obe	
pr ešli	pod	kr alje v o	ogrsk o	 ministrstv o	za	deželno	obr ambo	v	 Budimpešti.
26
 
Cesar	 je 	 3. 	 3.	 1895	 na 	 pr edlog 	 ministr a 	 za 	 deželno	 obr ambo	 potr dil	 sist e -
mizacijo	 po	 14	 deželnih	 or ožniških	 po v eljstvih	 v 	 a v strijs k em	 delu	 monar hije. 	 T a	
po v eljstv a	 so	 imela	 t e	 zapor edne	 št e vilk e, 	 območja	 in	 sedeže:	 št . 	 1 	 za	 Spodnjo	
A v strijo,	 Dunaj;	 št .	 2 	 za	 Češk o,	 Pr ag a;	 št .	 3	 za	 Tir olsk o	 in 	 Pr edar lsk o,	 Innsbruck;	
št .	 4	 za	 Mor a v sk o,	 Brno;	 št .	 5	 za	 Galicijo,	 L vi v;	 št .	 6	 za	 Štajersk o, 	 Gr adec;	 št .	 7	 za 	
Primorje,	 T rst;	 št .	 8	 za 	 Zgor njo 	 A v strijo,	 Linz; 	 št .	 9	 za	 Dalmacijo,	 Split;	 št .	 10	 za	
Šlezijo,	 Opa v a;	 št . 	 11	 za 	 Salzb uršk o,	 Salzbur g;	 št .	 12 	 za	 Kr anjsk o, 	 Ljubljana;	 št . 	 13	
za	Buk o vino, 	Černo vice 	in 	št .	14	za	K or ošk o, 	 Celo v ec.
V	 celot ni	 A v striji	 je	 bilo	 t eg a	 leta	 določenih	 9657	 or ožnik o v: 	 145 	 častni -
k o v , 	 16 	 r ačunskih	 častnik o v ,	 16 	 r ačunskih	 str ažmojstr o v ,	 17	 pisarniških	 slug, 	
392	 str ažmojstr o v 	 (od	 t eh	 2	 pri	 str ažnem 	 oddelk u 	 mornarišk eg a	 skladišča	 v	
Pulju),	 1794	 postaje v odij 	 (od	 t eh	 5	 pri 	 str ažnem	 oddelk u 	 v	 Pulju) 	 in	 7277	 or o -
žnik o v 	(od	t eh	6	 pri	str ažnem 	oddelk u	 v	Pulju).
27
 
Št e vilo 	 or ožni štv a	 se	 je 	 po v eče v alo 	 nek ak o 	 zadnji	 des etletji	 obst oja	 ce -
sarstv a 	 in	 leta	 1914	 je	 pr ed	 izbruhom	 prv e	 s v et o vne	 v ojne 	 t o	 št e vilo 	 v	 A v striji	
doseg lo 	 224	 častnik o v 	 in	 14 .215 	 or ožnik o v ,	 sk upno	 14.4 39	 mož.
28
	 Med	 v ojno	 so	
med	 or ožnik e 	 spr ejemali	 pripadnik e 	 črne	 v ojsk e, 	 tr etje 	 zvrsti	 obor oženih	 sil, 	 ki	
so	 na	 r ok a vu 	 ci vilne 	 oblek e	 nosili	 le 	 tr ak 	 z	 napisom 	 »or ožnik«	 (gendarm ).	 Sk u -
pno	 št e vilo	 or ožnik o v 	 v	 a v strijsk em	 delu	 drža v e 	 pa 	 ob	 k oncu	 v ojne	 ni 	 pr eseg lo	
24
	 SI	A S 	33,	14-1 ,	 f asc. 	1861, 	 o v oj	1865,	 1866,	spis	št .	5506. 	
25
	 SI	A S 	33,	14-1 ,	 f asc. 	1861, 	 o v oj	1873,	 1874,	spis	št .	8132. 	
26
	 Neubauer:	Die Gendarmerie in Österreich (1849–1924), 	 str .	 64	in	74.	
27
	 »Or g anische 	 Bestimmungen	 für	 die	 k.	 k.	 Gendarmerie.«	 V : 	Gesetze, betreffend die Gendarmerie ,	
str .	23–33.	
28
	 Gebhar dt: 	Die Gendarmerie in Österreich (1849–1924), str . 	162. 	

277
Letnik 42 (2019), št. 2
celotneg a	osebja	v 	monar hiji 	iz	leta 	1866.
29
 
A vt orja	knjige	o	 or ožništvu	 v	 A v striji 	sta	 leta 	 1999	 obdobje	 or ožništv a	od 	
ustano vitv e	 t e	 v arnostne	 si le 	 leta	 1850 	 do 	 r azpada 	 drža v e 	 leta 	 1918 	 r azdelila	
na 	štiri	obdobja:	
	 a)	 v 	 letih	 1849–1851	 so 	 pot ek ale	 pripr a v e 	 na 	 vzposta vit e v 	 t e	 v arnostne	 sile; 	
	 b)	 od 	 1851 	 do	 1860 	 je 	 bilo	 or ožništv o	 izposta v ljeno 	 zlor abam 	 v 	 absolutistič -
ne	 namene;	
	 c)	 čas 	 od	 1860 	 do 	 1876 	 je 	 pomenil	 gmotno 	 in	 or g anizacijsk o 	 zaostajanje	
službe;	
	 d) 	 v 	obdobju	od	1876 	do 	1918 	se	 je	 or ožništv o	 ustal ilo 	 in	 utr dilo.
30
 
T a 	 opisana	 obdobja 	 so	 imela	 neposr eden	 ali	 posr eden	 vpli v	 tudi	 na 	 po -
klicno 	 podobo 	 or ožništv a 	 v	 očeh	 pr ebi v alstv a,	 na 	 so cialni	 položaj	 or ožnik a, 	
vztr ajanje	v	 t em 	poklicu	it d.	
Oris poklicnih prvin za orožnike in stražnike
Za 	 dobo	 a v strijsk eg a	 cesarstv a	 sem	 označil	 45 	 poklicnih	 prvin	 t edanje -
g a	 or ožništv a 	 in 	 policijsk e	 ozir oma	 v arnostne 	 str aže.	 T o	 je 	 pot ek alo	 post opno	
od 	 k onca	 18.	 st oletja	 dalje. 	 Nek at eri	 možje 	 niso	 dočak ali	 pok ojnine,	 saj 	 so	 pr ej 	
izst opili	 iz 	 t e	 službe	 pr ost o v oljno 	 ali	 pa 	 so 	 bili	 izključeni 	 zar adi 	 r azličnih, 	 pr ed -
v sem 	 disciplin skih,	 r azlogo v 	 ali	 pa 	 so	 postali	 zdr a v stv eno	 neprimerni	 za	 opr a -
v ljanje 	 v arnostneg a	 poklica 	 in	 so	 pr ešli	 v 	 druge	 primerne 	 službe. 	 Slednje	 so 	
omogočali 	 posebni	 pr edpisi.	 Se v eda	 se	 je	 v ečina	 t eh 	 prvin 	 nanašala	 na 	 or ožnik e,	
ki 	 jih	 je	 št e vilčno	 bilo	 v elik o 	 v eč	 k ot	 drža vnih	 policijskih 	 str ažnik o v .	 R azpor ejeni	
so 	 bili	 po 	 v ečjem	 delu	 drža vneg a	 ozemlja,	 r azen 	 v 	 naj v ečjih 	 mestih,	 kjer	 so 	 bili 	
policijski	str ažniki.
1. Sprva neobjavljena navodila 
K onec	 18.	 st oletja 	 so 	 v 	 a v strijsk em	 cesarstvu	 post opoma 	 oblik o v ali 	 poli -
cijsk e 	 dir ek cije,	 ki 	 so	 k ot	 drža vna	 v arnostna	 oblastv a	 skr bele 	 za	 v arnost	 v	 pr e -
st olnici	 drža v e	 in	 deželnih	 sr ediščih. 	 V	 v arnostnem	 pog ledu 	 je	 v sak a 	 po v ezo v ala	
tudi	 v arnostno	 ur edit e v	 po	 celotni	 deželi, 	 t or ej	 t edanji 	 v arnostni	 sist em	 v 	 deželi, 	
k ot	 bi	 r ekli	 danes.	 Najpr ej 	 je 	 bila	 oblik o v ana 	 na	 Dunaju,	 pr est olnici	 drža v e 	 in 	
hkr ati 	 dežele	Spodnja 	A v strija,	in	 sicer 	leta	 1782.
31
 
Cesar	 je	 na	 t emelju	 izk ušenj 	 tak e 	 dir ek cije 	 na 	 Dunaju	 maja	 1785	 izdal	 za -
upno	 na v odilo	 za	 policijsk e	 ur adnik e 	 po 	 drža vi. 	 Imelo	 je	 63	 členo v , 	 r azpor ejenih	
v 	 pet 	 pog la vij.	 Prv o	 pog la vje 	 je 	 v 	 7	 členih	 zajelo 	 r azloge,	 zak aj	 so 	 taki	 ur adniki	
potr ebni	 v 	 deželnih	 pr est olnicah;	 drugo 	 je	 v	 9 	 členih	 opisalo 	 osebne	 lastnosti	
t eh 	 ur adnik o v; 	 tr etje 	 je 	 v 	 12	 členih	 opisalo 	 pripomočk e 	 za	 delo 	 t eh	 ur adnik o v;	
četrt o	 je	 št elo	 27	 členo v	 in	 je	 opisalo 	 celotno	 delo vno 	 podr očje 	 t eh	 ur adnik o v;	
pet o 	 pog la vje	 pa	 je	 v	 15 	 členih	 orisalo	 r a vnanje	 ur adnik o v 	 pri	 ur adnem 	 poslo -
v anju.	 T a 	 cesarje v a	 na v odila	 so	 v sebo v ala	 nek aj	 prvin, 	 ki 	 so 	 jih 	 pozneje	 imela	
pr a vila	za	opr a v ljanje	 or ožnišk e	ali	 str ažnišk e	 službe.
32
 
Cesar	 je 	 20.	 9. 	 1786	 izdal	 zaupno	 na v odilo	 za 	 deželne	 šef e, 	 ki	 je	 imelo	
2	 pog la vji.	 V se bina 	 se 	 je 	 nanašala 	 na	 tajno 	 delo v anje 	 policije.	 Prv o	 pog la vje	 je 	
imelo	 deset	 členo v 	 in	 je 	 opisalo, 	 k am	 je	 usmerjeno 	 tajno	 delo v anje 	 policije:	 na	
29
	 H irschf eld: 	Die Gendarmerie in Österreich 1849–1989 ,	str .	 47.
30
	 H örmann	 in	 Heszt er a: 	Zwischen Gefahr und Berufung. Gendarmerie in Österreich .	
31
	 Ober hummer :	Die Wiener Polizei, 200 Jahre Sicherheit in Österreich, 	 Band 	 I., 	 str .	 49.
32
	 Ober hummer :	Die Wiener Polizei, 200 Jahre Sicherheit in Österreich, 	 Band 	 II.,	str .	133–165.	

278
P a v el 	Čelik:	K o	 sta	or ožnik	in	str ažnik	pri 	nas	posta( ja)la	poklica,	 str . 	 271–306
Članki in razprave || Articles and Papers
ur adništv o;	 na 	 ja vnost	 g lede	 mnenj 	 o	 monar hu 	 in 	 v ladi; 	 na	 v ojsk o 	 g lede 	 tajnih	
zv ez	 s 	 tujino; 	 na 	 duho v ščino 	 g lede	 nepodložnosti	 v lada rju; 	 na	 spošt o v anje	 za -
k ono v; 	 na 	 tuje	 sumlji v e	 ose be;	 na	 posebej 	 ne v arne	 ose be, 	 ki	 bi	 hot ele 	 pot o v a -
ti	 na	 Dunaj 	 na 	 sedež 	 cesarstv a;	 na 	 dopiso v anje 	 oseb	 ob	 drža vni 	 meji;	 na 	 sekt e	
in	 pr azno v erje; 	 na	 v se,	 k ar 	 bi 	 ut egnilo	 šk odo v ati	 občemu 	 blagru	 drža v e. 	 Drugo	
pog la vje 	 je 	 pr a v 	 tak o 	 imelo	 deset	 členo v 	 in	 je	 opisalo	 bistv ena	 sr edstv a	 in 	 poti 	
za	 dose go	 posta v ljenih	 cilje v: 	 od	 tajneg a	 opazo v anja,	 opiso v 	 ne v arnih 	 oseb 	 do 	
pridobi v anja	o v aduho v .
33
 
Pisec	 zgodo vine 	 policije	 na 	 Štajersk em	 je 	 zapisal,	 da	 je	 cesarje v o 	 na v odilo	
maja	 1785	 za	 delo	 policijskih	 ur adnik o v 	 poudarilo	 pomen	 njiho v eg a	 r a vnanja	
str ogo	 v	 okvir ih	 zak ono v	 in	 prijaznosti	 t er	 pomoči 	 pr ebi v alstvu,	 k ar	 je	 bila 	 ena	
str an	 medalje; 	 drug a	 str an	 pa	 je	 bilo	 njego v o 	 tajno	 na v odilo	 iz	 leta	 1786.
34
	 Dru -
g a	 pisca	 sta	 v	 knjigi 	 o 	 obor oženi	 sili	 A v str o-Ogrsk e	 zapisala 	 tudi, 	 da	 je 	 upor aba	
or ožništv a	 za	 naloge	 drža vne 	 policije, 	 zlasti	 nadzorstv o	 političneg a	 r azpolože -
nja 	 med	 pr ebi v alstv om,	 v od ila 	 h	 k aljenju	 dobrih	 odnoso v	 s	 pr ebi v alstv om	 in	 ci -
vilnimi	 oblastmi.
35
	 T u	 je	 tr eba	 omeniti	 d v ojni 	 pomen	 izr azo v	 drža vna 	 policija.	
Najširši 	 obseg a	 od	 drža v e 	 plačano	 in	 v odeno	 v arnostno 	 silo,	 drugi, 	 ožji,	 pa	 njene	
naloge	na	podr očju	 v arnosti 	cesarja	 in	 cesarstv a. 	
Leta	 18 01	 je 	 spet 	 izšlo	 na v odilo 	 za	 policijsk e	 ur adnik e, 	 ki 	 je	 obseg alo 	 u v od	
in	 štiri	 pog la vja.	 T o	 so 	 bili	 napotki 	 za	 delo	 na	 v seh 	 podr očjih	 delo v anja 	 policij -
skih	 ur adnik o v . 	 Šlo	 je	 tudi 	 za	 na v odila,	 ki 	 so 	 pozneje	 postala 	 sesta vni 	 del 	 pr a vil	
za	opr a v ljanje	v arnostne 	službe.
36
 
V	 Ljubl jani,	 pr est olnici	 deže le	 Kr anjsk e, 	 je	 bil	 leta	 1791 	 sprv a	 mestni	 ma -
gistr at	 v	 v logi	 tak e 	 dir ek cije,	 na	 začetk u	 leta 	 1793	 pa	 je	 začela	 poslo v ati	 samo -
st ojna	policijsk a 	dir ek cija.	
Z	 v semi	 t emi	 in	 drugimi 	 na v odili,	 izdanimi	 v	 cesarski 	 pr est olnici, 	 so	 poli -
cijski	 ur adniki 	 seznanili	 tudi	 t edanje	 policijsk e 	 str ažnik e	 pri	 dir ek cijah, 	 da 	 so 	 jih	
s	 t em 	 usposobili	 za	 delo v anje	 na	 t er enu,	 k ot	 bi	 r ekli	 danes.	 Mogoče	 je	 zapisati,	
da 	je	šlo	za	napotk e 	celotnemu 	policijsk emu 	osebju 	po	 drža vi.	
Obdobje	 k onca 	 18.	 in 	 prv e 	 polo vice	 19.	 st oletja 	 je	 bilo	 t or ej 	 čas, 	 k o	 so 	 na -
stajali	 nek at eri 	 zametki	 drža vne	 str ažnišk e 	 in	 or ožnišk e 	 službe. 	 Ti	 so	 sicer	 skr o -
mni,	 a 	 jih	 ne	 mor emo	 zanemariti.	 Šele	 v 	 drugi	 polo vici 	 19.	 st oletja	 pa	 lahk o	 go -
v orimo	 o	 t em, 	 da	 sta	 se	 poklica	 popolnoma 	 oblik o v ala. 	 V	 nadalje v anju	 bo	 sledil	
prik az 	t eg a	dog ajanja.	
2. Objavljeni temeljni predpisi
Za	 or ož ništv o	 in	 policijsk o	 str ažo	 so	 bili	 bodisi	 v	 drža vnem	 bodisi 	 v	 de -
želnem	 ur adnem	 listu	 od 	 sr edine 	 19.	 st oletja 	 obja v ljeni 	 zak onski	 pr edpisi, 	 ki	
so	 ur edili 	 or g anizir anost 	 t eh 	 sil, 	 pr a vice	 in 	 dolžnosti	 osebja	 in	 pr eostalo,	 k ar 	 je	
bilo	 potr ebno	 za	 t edanje	 čase.	 T o 	 se 	 je 	 pri	 nas	 prvič	 zgod ilo 	 leta	 1850	 za	 or ožni -
štv o
37
	 in	 leta	 1851 	 za	 drža vno	 policijo	 ozir oma	 v arnostno	 str ažo.
38
	 Prvi	 zak on 	 o	
or ožništvu 	 je	 leta	 1850	 imel	 celo	 95 	 členo v	 in	 v sebina 	 je 	 bila 	 r azdeljena	 na 	 11	
pog la vij. 	 Delo v anje	 v arnostnih	 sil 	 je	 tak o	 postalo	 ja vno	 tudi	 po	 pr a vni 	 plati	 in 	 ne 	
le	 po	 zunanjem	 videzu	 moš tv a 	 str aže, 	 ki	 g a	 je	 pr ebi v alstv o 	 pr epozna v alo 	 že	 po 	
unif ormi.	 Se v eda	 je 	 v ečina	 t eh	 pr edpiso v	 v eljala	 za	 or ožništv o,	 saj 	 je	 bila	 policij -
sk a	 str aža	 po	 št e vilu 	 znatno	 manjša	 od	 or ožništv a, 	 k ot 	 sem	 že 	 zapisal.	 Nat o	 sta	
bila	 dru gi	 in	 tr etji	 or ožniški	 zak on	 pr ecej	 obsežna, 	 saj 	 je	 drugi	 leta	 1876	 imel	 53	
33
	 Ober hummer :	Die Wiener Polizei, 200 Jahre Sicherheit in Österreich, 	Band	II.,	str .	168–176.
34
	 Gebhar dt: 	Die Gendarmerie in Österreich (1849–1924), 	 str .	 56. 	
35
	 W andruszk a 	in	Ur banitsch:	Die bewaffnete Macht ,	str .	 239.	
36
	 Ober hummer :	Die Wiener Polizei, 200 Jahre Sicherheit in Österreich, 		 Band	II.,	 str . 	 176–189.
37
	 Začasna	 or g ansk a	 posta v a 	žandarmerije,	 1850.
38
	 Osno v a	za	ur edbo 	policijskih	 oblastnij,	1851.	

279
Letnik 42 (2019), št. 2
členo v 	 in	 tr etji	 leta	 1894	 le	 41 	 členo v . 	 T u	 je	 šlo	 tudi 	 za 	 t o,	 da	 so 	 mnoge	 podr ob -
nosti	 bile 	 pr epuščene 	 podza k onskim 	 pr edpisom	 in	 zat o 	 je 	 bil	 lahk o	 zak on 	 sam 	
pr ecej 	kr ajši.
3. Javni razpisi za zaposlitev
Za 	 izpopolnit e v 	 or ožništv a 	 so	 bili	 obja v ljeni 	 ja vni 	 ur adni	 r azpisi.	 Na	 Kr anj -
sk em 	 so 	 bili	 obja v ljeni	 v 	 prilog ah	 ur adnemu	 g lasilu	Laibacher Zeitung ,	 pa	 tudi	 v	
prilogi	 Blei w eiso vih 	Novic .	 T am 	 so	 bila 	 ob v estila	 o	 pogojih,	 ki 	 jih	 je 	 mor al	 izpol -
nje v ati 	 k andidat ,	 napotki 	 o	 mestu 	 in	 načinu 	 prija v e 	 in 	 k ak šne 	 ugodnosti	 uži v a 	
or ožnik. 	 Prvi	 taki	 r azpis 	 je	 v 	 prilogi 	Novic 	 izšel	 27.	 2.	 1850, 	 kr anjsk o 	 pog la v ar -
stv o 	 pa	 je 	 r azpis	 izdalo	 18. 	 f ebruarja,	 in	 sicer	 v	 imenu	 po v eljstv a 	 11.	 or ožnišk eg a 	
polk a	 s 	 sedeže m	 v 	 Ljubljani. 	 Na 	 ta	 r azpis 	 se	 je 	 lahk o	 prija vil	 v sak, 	 ki	 je	 že 	 odslužil 	
s v oj	 osemletni	 r ok	 v 	 armadi.	 K dor	 je 	 bil	 spr ejet	 k 	 or ož nik om,	 je	 dobil 	 čin 	 k or -
por ala	 [desetnik a],	 napr edo v al	 pa	 bo	 g lede	 na	 sposob nost	 in 	 lepo	 obnašanje. 	
Na	 dan 	 je 	 pr ejemal	 25 	 kr ajcarje v 	 plače	 in	 deželne	 doklade, 	 zast onj	 unif ormo 	
t er	 v sak o	 let o	 po	 40	 goldinarje v	 v 	 njego v	 sklad	 za	 posebne	 potr ebe.	 Kandidat	
je 	 mor al	 izpolnje v ati	 v seh	 šest 	 pogoje v ,	 ki	 so 	 bili 	 našt eti 	 v	 or g anski 	 posta vi	 za	
žandarmerijo	 in	 sem	 jih	 na v edel 	 spodaj	 v 	 mednaslo vu	 4.	 Dosluženi	 v ojaki	 iz 	 lju -
bljansk eg a 	in	post ojnsk eg a	okr ožja 	 t er 	 iz	bližnjih	 okr aje v	no v omešk eg a	 okr ožja	
so 	 se 	 lahk o 	 zg lasili	 v	 spr ejemni	 pisarni 	 kr anjsk eg a	 polk a 	 Knez	 Hohenlohe–Lan -
genbur g,	 Ljubljana	 št .	 17, 	 pr eostali	 iz	 no v omešk eg a	 okr ožja 	 pa	 na 	 sedežu	 t eg a 	
okr ožja	 v	 No v em	 mestu,	 je 	 pisalo.
39
	 T o	 se	 pr a vi,	 da	 so 	 or ožnišk o	 službo	 št eli	 k ot	
ja vno	 službo,	 dost opno	 v sak omur , 	 ki 	 je 	 t o	 želel 	 in 	 izpolnje v al	 spr ejemne	 pogoje. 	
Na	 uk az	 deželneg a	 v odstv a 	 Kr anjsk e	 je 	 bil	 v	 isti	 št e vilki 	 priloge	 k	Novicam 
obja v ljen 	 tudi	 r azpis	 za	 nak up	 50	 k onj	 za	 or ožništv o.	 K onji	 so 	 mor ali	 biti	 taki,	
k ot	 jih	 r abijo 	 dr agonci,	 viso ki 	 najmanj	 15	 pesti	 in 	 en	 palec,	 stari	 najmanj 	 4 	 in	
naj v eč 	 7 	 let	 in 	 dobr e	 posta v e.	 Gospodar	 je	 dobil	 za	 tak eg a	 k onja	 130	 goldinarje v . 	
Izbirna	 k omisija 	 je 	 spr ejemala	 ponudbe	 v sak o	 sr edo 	 in 	 sobot o	 ob	 11.00	 v 	 žr eb -
čarni	v 	Selu	pri	Ljubljani.
40
 
4. Pogoji za zaposlitev
T emeljni	 pr ed pisi 	 so	 določali	 pogoje	 za	 zaposlit e v 	 pri 	 or ožnikih.	 Prvi	 za -
časni 	zak on	je	leta	 1850 	našt el 	šest 	pogoje v 	za 	 spr ejem 	 k	or ožnik om: 	
	 a)	 a v strijsk o 	drža v ljanst v o; 	
	 b)	 star ost	 najmanj 	24	in	naj v eč	36	let;	
	 c)	 samski 	stan	ali	v do v stv o 	br ez 	 otr ok; 	
	 d) 	 z dr a v o, 	 posta vno	 t elo,	 v elik ost	 najmanj	 5 	 če v lje v 	 in	 5 	 palce v	 [približno 	
163	centimetr o v]; 	
	 e)	 z nanje 	deželneg a 	jezik a, 	br anja	in	pisanja;	
	 f )	 gibčnost 	 v 	obnašanju,	 dobr o 	zadržanje	 in	neomad eže v ano 	ime.
 41
 
Med	 pogoji	 za	 v st op	 k 	 or ož nik om	 je	 bilo	 t or ej	 tudi	 »dobro zadržanje in 
neomadeževano ime «.	 Prvi	 or ožniški	 zak on	 je	 določil, 	 da	 ne	 sme	 biti	 spr ejet	 v	
or ožništv o	 tisti, 	 ki 	 je 	 bil	 k azno v an 	 za	 nečastno	 dejanje 	 ali 	 pa 	 se	 je	 k ot	 v ojak 	 tak o 	
pr egr ešil	 zoper 	 v ojaški	 r ed,	 da 	 od	 njeg a 	 ni	 bilo	 mogoče	 pričak o v ati	 izpolnje v anja	
or ožniških 	dolžnosti.
42
39
	 Naznanilo,	 9. 	dokladni	list 	k	9. 	št .	Novic 	27.	2.	1850,	 str .	23.	
40
 Gesetze, betreffend die Gendarmerie ,	1912,	str .	24.	
41
	 Začasna	 or g ansk a 	 posta v a	žandarmerije, 	1850,	čl.	5.	
42
	 Začasna	 or g ansk a 	 posta v a	žandarmerije, 	1850,	čl.	5.	

280
P a v el 	Čelik:	K o	 sta	or ožnik	in	str ažnik	pri 	nas	posta( ja)la	poklica,	 str . 	 271–306
Članki in razprave || Articles and Papers
Zak on 	 je 	 leta	 1876	 našt el 	 sedem	 pogoje v 	 za	 spr ejem	 v	 službo, 	 ki	 so 	 bili 	 po 	
v sebini 	zelo	podobni	ali	 enaki	 tistim 	 iz 	 leta	1851:	
	 a)	 a v strijsk o	drža v ljanst v o;	
	 b)	 da 	 k andidata	 odlik ujejo 	 br ezmadežno	 ži v ljenje,	 duše vna 	 zmožnost	 in 	
spr etno	v edenje;	
	 c)	 da 	je	sta r	 najmanj	 20	in	 naj v eč	 40	let;	
	 d) 	 da 	 je 	sam ski	ali	v do v ec	 br ez 	 otr ok;	
	 e)	 da 	ima	zdr a v o,	 kr epk o 	t elo	primerne 	v ojašk e	 v elik osti; 	
	 f )	 da	zna	j ezik	tist e	 deže le	 ali	 pokr ajine,	kjer	 bo	služ il; 	
	 g)	 da	 zna 	 zadosti	br ati, 	 p isati 	 in	 r ačunati. 	
Če	 je	 bil	 k andidat	 mlajši	 od 	 21 	 let ,	 t or ej	 mladolet en,	 je	 mor al 	 imeti	 do -
v oljenje 	 očeta 	 ali 	 skr bnik a.	 Minist er 	 za	 deželno	 obr amb o	 je	 smel 	 posameznik u	
spr eg ledati 	 pogoja	 pod	 c)	 in	 d)	 ali	 je	 za 	 t o	 dal	 pooblastilo	 deželnemu	 or ožnišk e -
mu	 po v eljnik u.
43
	 Zelo 	 podobno	 je	 pogoje	 za	 prist op	 k 	 or ožnik om	 na v edel 	 za -
k on	 leta	 1894.
44
	 Zmer aj	 je	 bil	 med 	 pogoji	 našt et	 tudi 	 tisti,	 ki 	 bi	 mu	 danes	 r ekli	
mor alna	 in	 siceršnja	 neopor ečnost . 	 T o 	 so 	 zagota v ljali	 prist ojni	 štabni	 star ešine	
in	 polk o vni 	 po v eljnik,	 ki 	 so 	 opr a v ljali	 t o,	 čemur 	 danes	 r ečemo	 pr e v er ba 	 k andi -
data 	 za	 policista.	 T ak a 	 potr dila	 o	 mor alnosti	 k andidata	 so	 izdajale 	 občine,	 kjer	
je 	 k andidat	 ži v el	 ozir oma	 pr ebi v al.	 T edaj 	 so	 bile	 občine	 majhne 	 in	 pr ebi v alci 	 so	
se 	poznali	med	seboj.
5. Od kod so pridobivali kandidate
Or ožnišk o 	 moštv o	 so 	 pridob i v ali 	 prv enstv eno	 iz 	 armade. 	 T edaj	 je	 bil 	 v o -
jaški	 r ok	 že	 skr ajšan	 na	 osem	 let	 8	 let ,	 in	 k er 	 ni	 bilo	 do v olj	 pr ost o v oljce v 	 za 	
pr est op	 k	 or ožnik om,	 je	 cesar	 5.	 3.	 1850	 odr edil,	 da 	 mor a	 v sak 	 polk	 dati	 po 	 pet	
v ojak o v 	 ozir oma 	 podčastnik o v .
45
	 V ojaštv o	 je	 bilo	 osr edot očeno 	 na 	 v ečja	 mesta	 in	
ob	 popisu	 pr ebi v alstv a 	 leta	 1880 	 je 	 bilo 	 v	 Ljubljani	 166 6	 v ojak o v 	 ali 	 6,3 	 odst ot -
k a,	 leta	 1900	 pa	 že	 2592	 ali 	 7,1	 odst otk a	 pr ebi v alce v .
46
	 Izjemoma	 so 	 spr ejeli	 v	
službo	 tudi	 bi v še 	 v ojak e, 	 najemnik e 	 ozir oma	 gostače,	 finančne	 in	 občinsk e	 str a -
žnik e;	 ti	 so 	 se	 mor ali	 ob v ezati	 za 	 desetletno	 službo v anje,	 je 	 določal	 prvi	 zak on	
leta	1850.
47
 
Drugi	 zak on 	 je 	 leta	 1876	 t o	 določil	 malo	 drug ače:	 na	 prv em 	 mestu	 je	 na -
št el	 dos lužene 	 podčastnik e,	 ki 	 so	 imeli	 pr a vico	 do 	 zaposlitv e 	 v 	 ja vni	 službi, 	 če	
so	 izpo lnje v al i	 pogoje	 za 	 or ožništv o;	 nat o	 so 	 bili 	 našt eti 	 v ojaki,	 ki	 so 	 odslužili 	
s v oj	 r ok;	 pr os t o v oljci 	 iz	 neakti vne	 deželne	 obr ambe;	 pr ost o v oljci 	 iz 	 neakti vne	
r ezerv e.
48
 
T r etji 	 zak on	 iz 	 leta 	 1894	 je 	 našt el	 štiri	 vrst e 	 takih	 oseb:	 primerni	 pr o -
st o v oljci 	 po	 opr a v ljeni	 v ojaški	 dolžnosti	 v 	 armadi 	 ali	 de želni 	 obr ambi; 	 usposo -
bljeni 	 nadomestni	 r ezervisti 	 armade	 ali	 deželne	 obr ambe;	 k	 armadi 	 ali	 deželni	
obr ambi 	 določeni 	 po v sem	 sposobni	 r ekruti; 	 ob v ezniki	 črne	 v ojsk e, 	 če	 je 	 ta	 bila 	
sklicana.	 V si	 ti	 so 	 se	 mor ali	 za v ezati 	 štiriletnemu 	 službo v anju	 pri	 or ožništvu,	
r azen	ob v eznik o v 	črne	 v ojsk e.
49
 
43
	 P osta v a 	od	26.	2. 	1876,	o	c.-kr .	žandarstvu,	 čl. 	 23.
44
	 Zak on 	z	dne	 2 5.	12.	1894. 	 l.	o	ž andarstvu,	čl.	19.
45
	 Gebhar dt: 	Die Gendarmerie in Österreich (1849–1924), 	 str .	 36. 	
46
	 St er g ar: 	Slovenci in avstro-ogrske oborožene sile (1868–1914) ,	str . 	35	 in 	 202.	
47
	 Začasna 	or g ansk a 	posta v a	 žandarmerije, 	 1850,	čl.	4.
48
	 P osta v a 	od	 26.	2.	1876,	o	c.-kr .	 žandarstvu, 	 čl.	22.
49
	 Zak on 	z	 dne	2 5.	12.	 1894.	l.	o	ž andarstvu,	 čl. 	 20. 	

281
Letnik 42 (2019), št. 2
6. Prisega ob nastopu službe
Or ožnik 	 je	 mor al 	 tak oj	 ob	 nast opu	 službe 	 priseči. 	 T o	 je	 prvič 	 določil	 dru -
gi 	 or ožniški	 zak on	 iz	 leta	 1876,
50
	 podobno	 zak on	 iz	 leta	 1894,
51
	 ki 	 sta	 prisego 	
k ot	 ob v eznost	 le 	 določila. 	 V sebina	 t eh	 d v eh	 priseg	 pa	 je	 bila 	 obja v ljena 	 v	 prilogi	
obeh 	 na v odil	 za	 opr a v ljanje 	 službe	 in	 je	 bila	 pr aktično	 enak a.
52
	 Or ožnik	 je	 prise -
gel 	 zv es t obo	 in	 v danost	 Bogu,	 cesarju	in	 v elja vnim	 zak onom.	 Nat o	 se	je 	 za v ezal, 	
da 	 bo 	 službo	 opr a v ljal	 v estno,	 upošt e v ajoč	 k oristi 	 službe,	 cesarja	 in	 drža v e,	 da	
bo	 poslušno	 izpolnje v al	 zak one	 in	 uk aze 	 pr edposta v ljenih	 t er	 v ar o v al 	 službeno 	
skri vnost . 	 K ončala	 se	 je 	 s	 sta v k om: 	 »Tako naj mi Bog pomaga !«.	 Priseči 	 so	 mor ali 	
tudi	or ožniški	častniki.
7. Orožnikovi prejemki
T emeljni	 pr edpisi	 za	 or ožnik e 	 so 	 v sebo v ali	 tudi	 podr obnejše	 podatk e	 o 	
njiho vih 	 pr ejemkih.	 K er	 je 	 bila	 plača 	 r azmer oma	 skr omna,	 so 	 bili	 določeni	 še 	
r azlični	 dodatki,	 tak o	 da 	 so	 pr ejemki	 obseg ali	 osno vno 	 plačo	 in 	 dodatk e.	 T o	 je	 za	
or ožništv o	 določil 	 prvi	 zak on 	 iz	 leta	 1850	 tak ole:	 častnik om	 so	 pripadali	 plača,	
dodat ek 	 za 	 k onja,	 dne vnica 	 in	 po vr ačila 	 za	 odsotnost	 nad	 24	 ur	 iz	 kr aja	 bi v anja;	
podčastniki	 in 	 or ožniki	 so	 dobili 	 osno vno	 plačo 	 in	 deželne	 ali 	 kr aje vne	 doklade,	
dodat ek 	 za 	 odsotnost 	 nad 	 24	 ur 	 iz	 kr aja	 bi v anja,	 nagr ade	 za 	 prijet e	 dezert erje, 	
hudodelce, 	 tihotapce 	 it d.; 	 k onjenik	 je	 dobil	 dodat ek	 za	 k onja.	 Osno vni	 pr ejemki	
so 	 bili 	 r azlični 	 za	 pešce	 in	 k onjenik e, 	 znašali 	 pa	 so 	 od 	 25 	 do	 37	 kr ajcarje v	 na	 dan 	
pri 	 pešcih,	 in	 od	 27	 do	 40	 kr ajcarje v 	 pri	 k onjenikih.	 Naj višji	 znesek	 je	 pr ejel	 za	
str ažmojstr a,	 najnižji 	 pa	 za	 pripr a vnik a 	 in 	 or ožnik a. 	 S	 pr ejemki	 je	 plačal	 hr ano, 	
drv a 	za	ogr e v anje,	s v eča v o 	(r azs v etlja v o 	s 	s v ečami)	in 	podk o v anje 	k onj.
53
 
Drugi	 zak on	 iz 	 leta 	 1876 	 je	 v sebo v al	 pr eg lednico	 o	 letnih	 prist ojbinah 	
[pripadajočih	 pr ejemkih] 	 za 	 celotno 	 moštv o	 or ožnik o v ,	 podčastnik o v	 in 	 ča -
stnik o v . 	 V si	 častniki 	 so	 pr ejemali 	 v ojašk o 	 plačo, 	 or ožni ški	 dodat ek,	 br ezplačno	
stano v anje	 ali	 stanarino 	 t er	 ur adnišk o	 namestnino.	 Or ožniški	 dodat ek	 je 	 pri	
polk o vnik u 	 znašal	 600 	 goldinarje v , 	 pri	 por očnik u	 pa 	 240 	 goldinarje v . 	 Če	 niso	
stano v ali 	 v	 službenem	 stano v anju, 	 so	 dobili	 stanarino,	 ki	 je	 znašala 	 pri	 polk o v -
nik u 	 52 5	 goldinarje v , 	 pri	 por očnik u	 pa 	 210 	 goldinarje v . 	 Ur adnišk a	 namestnina	
je 	 za 	 v se	 znašala	 po	 160	 goldinarje v 	 in 	 60	 kr ajcarje v . 	 Za	 moštv o	 so 	 bile	 na v edene	
t e 	 plače:	 častniški	 namestnik	 in	 str ažmojst er 	 600 	 goldinarje v , 	 k omandir	 posta -
je 	 500	 goldinarje v	 in	 or ožnik	 400	 goldinarje v .	 Med	 pr eizk usno	 službo 	 častniki	
niso 	 dobi v ali	 or ožnišk eg a	 do datk a.	 Pripr a vnik	 za 	 or ožn ik a 	 je	 ta 	 čas 	 pr ejemal	 en	
goldinar 	 dne vne	 mezde. 	 T ed aj 	 v 	 or ožništvu	 niso	 v eč 	 imeli 	 k onj.	 Uk azi 	 so 	 ur ejali	
nagr ade 	 za 	 posebne	 zasluge	 mož,	 v ojaški	 pr edpisi	 pa 	 so 	 v eljali 	 za	 podelje v anje	
drža vnih	 odlik o v anj.	 Za	 nab a v o	 opr eme	 in	 unif orme 	 je 	 v sak	 mož 	 ob 	 nast opu	
službe 	 pr ejel 	 prvi	 v ložek	 in	 za 	 t em 	 letno	 po vpr ečnino	 za	 dok up 	 t er	 vzdrže v anje. 	
Znesk e	 je	 določal	 minist er	 za	 deželno	 obr ambo.
54
	 T r etji	 zak on	 pa 	 je	 določil	 le, 	 da	
se 	t o 	podr očje	 pr ejemk o v 	ur eja 	z	uk azi.
55
 
Socialni 	 položaj	 or ožnik o v 	 so 	 dopolnje v ale 	 r azne	 zasebne 	 socialne	 usta -
no v e 	 in	 skladi, 	 namenjeni 	 pr ed v sem	 in v alidnim	 ali 	 za	 službo	 nesposobnim	 mo -
žem.
56
	 Določe no	 pomoč	 so	 pomenila 	 drža vna	 odlik o v anja,	 saj	 je 	 nosilec	 dobil 	
določeno 	 denarno	 nadomestilo.	 Na	 območju 	 12.	 or ožn išk eg a	 po v eljstv a 	 v 	 Lju -
50
	 P osta v a 	od	26.	2. 	1876,	o	c.-kr .	žandarstvu,	 čl.	 31. 	
51
	 Zak on 	z 	dne	2 5. 	12.	1894.	l.	 o 	 ž andarstvu,	čl.	23.	
52
 Gesetze und Dienstinstruction ,	str .	85;	Gesetze, betrefend die Gendarmerie, 	 str .	 107.	
53
	 Začasna	 or g ansk a 	 posta v a	žandarmerije, 	1850,	čl.	65.
54
	 P osta v a 	od	26.	2. 	1876,	o	c.-kr .	žandarstvu,	 čl.	 35, 	 36, 	 37	in	40 	t er	 R azk azilo	 v	prilogi.
55
	 Zak on 	z 	dne	2 5. 	12.	1894.	l.	 o 	 ž andarstvu,	čl.	27.	
56
	 Č elik: 	Orožništvo na Kranjskem (1850–1918) ,	str . 	361.

282
P a v el 	Čelik:	K o	 sta	or ožnik	in	str ažnik	pri 	nas	posta( ja)la	poklica,	 str . 	 271–306
Članki in razprave || Articles and Papers
bljani 	 sta 	 bila	 leta	 1918	 celo 	 302	 tak a 	 odlik o v anca,	 k ar	 je 	 bilo	 54 	 odst otk o v	 or o -
žnik o v 	na	Kr anjsk em 	ali	 2,7 	 odst otk a 	v seh 	 or ožniških	 odlik o v ance v	 v	drža vi.
57
 
8. Šolanje orožnikov in stražnikov
Med	 nadaljnje 	 pomembne	 prvine	 poklica	 so 	 spadale 	 r azne	 oblik e	 šolanja	
za	 v arnostni	 poklic,	 k ot	 bi	 r ekli	 danes. 	 T o 	 so 	 načeloma 	 ur ejali	 t emeljni 	 zak oni	 o	
or ožništvu 	 in	 tri	 t o vrstna	 gr adi v a 	 o	 šolanju,	 prv o 	 iz	 leta 	 1853,	 drugo	 iz	 leta 	 1876	
in	 tr etje	 iz	 leta 	 1913.	 Sprv a	 niso	 dajali	 v elik eg a 	 pomena 	 šolanju	 moštv a,	 pou -
dar ek	 je	 bil	 na 	 v ojaških	 oblik ah	 obhodo v	 ozemlja	 in 	 manj 	 na	 oblik ah 	 zatir anja	
k azni vih	 r a vnanj.
58
 
a)	 P o 	 omenjenem	 or ožnišk em	 zak onu	 iz	 leta	 1850	 je	 bilo	 v se	 usposablja -
nje 	 v ez ano	 na	 oskr bni	 oddel ek 	 or ožnišk eg a 	 polk a, 	 ki 	 je 	 v	 pripr a vniški 	 dobi 	 može	
usposabljal 	 za 	 poklic.	 Šlo 	 je	 za	 osno vno 	 usposabljanje,	 ki 	 so	 g a 	 v odili	 or ožniški	
častniki	 iz	 Lombar dije,	 kjer	 je	 v se 	 od	 fr ancosk e	 zasedbe	 delo v alo 	 or ožništv o. 	
Pripr a vništv o	 je	 tr ajalo	 šest 	 mesece v	 za 	 or ožnik a,	 ki	 je	 pr est opil 	 iz 	 v ojsk e, 	 in 	 12	
mesece v	 za	 tist eg a,	 ki 	 je	 prišel	 iz 	 ci vilneg a	 ži v ljenja. 	 Če 	 je 	 k 	 or ožništvu	 pr est o -
pil	 v ojaški	 podčastnik,	 je	 bil 	 tri	 mesece	 pripr a vnik. 	 Med 	 pripr a vnišk o	 dobo 	 se	
je 	 v sak do	 mor al	 poučiti	 o	 upor abi 	 or ožja, 	 t elo v adbi	 [borilne	 v eščine,	 sabljanje, 	
pr esk ak o v anje 	 (v oltižir anje),	 pla v anje],	 str eljanju,	 opr a v ljanju	 službe,	 br anju	 in 	
pisanju	 kr atkih 	 por očil	 in 	 sesta v k o v .
59
	 V se	 t o	 je	 pot ek alo	 v	 okviru	 po v eljstv a 	 or o -
žnišk eg a	 polk a, 	 saj	 ni	 bilo	 stalne	 šole	 tak e 	 vrst e. 	 T o	 je	 podr obneje 	 ur ejal	Vadbeni 
pravilnik za c. kr. deželno orožništvo 	 iz	 leta 	 1853	 (Abrichtungs-Reglement für die 
k. k. Landes-Gendarmerie).
60
Pr edpis	 za	 policijsk a	 oblast v a 	 je	 bil	 g lede 	 šolanja	 str ažnik o v	 zelo	 kr at ek.	
Str aži	 je	 načel o v al	 po v eljnik 	 sk upaj	 s	 častniki. 	 Star ešin e 	 so	 imeli	 nalogo,	 da	 so	
pouče v ali	str ažnik e	o	opr a v ljanju	 službe.
61
 
b)	 Drugi 	 or ožn iški 	 zak on	 je	 leta 	 1876	 že 	 določil,	 da 	 je	 mor al	 or ožnik 	 naj -
pr ej 	 k ončati	 t eor etični	 pouk 	 pri 	 po v eljstvu	 or ožnišk eg a 	 polk a, 	 nat o	 pa	 biti	 pri -
pr a vnik	 na	 or ožniški 	 postaji.	 Leta 	 1876	 je	 v	 Ljubljani	 začel	 delo v ati 	 tak o 	 imeno -
v ani	 inštruk cijski 	 oddelek 	 deželneg a 	 or ožnišk eg a	 po v eljstv a 	 za	 Kr anjsk o,	 ki	 je	
skr bel 	za	šolanje	in	vzgojo 	 or ožnik o v 	 na	 Kr anjsk em. 	
T am	 so	 leta	 1877	 ustano vili	 tudi	 šolo	 za	 postaje v odje,	 ki	 je	 tr ajala	 šest 	
mesece v .
62
	 Kandidat	 za	 postajneg a	 v odnik a	 [k omandirja	 postaje,	 tudi	 postaje -
v odja]	 je	 mor al	 opr a viti	 poseben	 izpit ,	 pr eizk us	 pr ed	 k omisijo.	 Uspešen	 str až -
mojst er	 je	 smel	 opr a viti	 izpit	 za	 častnik a,	 k ar	 je	 do v olje v al	 minist er	za	 deželno 	
obr ambo.	 Izpitna	 k omisija	 za	 str ažmojstr e	 in	 postaje v odje	 je	 bila	 sesta v ljena	 iz 	
or ožniških	 častnik o v	 in	 administr ati vnih	 ur adnik o v ,	 podobno	 k ot	 tista	 za	 ča -
stnišk e	izpit e.
63
 
Julija	 1876 	 je	 t o	 ur edila	 tudi	 okr ožnica	 o	 šolanju	 v	 or ožništvu.	 P osta v ljeno	
je 	 bilo	 načelo, 	 naj 	 bi	 or ožniš k e 	 častnik e 	 pridobi v ali	 iz 	 vr st	 lastnih	 str ažmojstr o v ,	
ki 	 so	 bili 	 ali	 okr ajni	 po v eljniki	 ali	 str ažmojstri 	 v	 učnih	 oddelkih	 deželnih	 or o -
žniških	 po v eljst e v . 	 T o	 načelo	 pa	 se 	 ni 	 u v elja vilo, 	 saj	 so 	 mor ali	 še	 napr ej	 v eči -
no	 častnik o v 	 pr e vzeti	 iz	 r edne	 v ojsk e. 	 V	 eni	 od	 šestih	 šol	 deželne 	 obr ambe	 za 	
častnišk e 	 aspir ant e	 [k andidat e] 	 je	 str ažmojst er	 najpr ej	 poslušal	 pouk	 splošnih	
pr edmet o v: 	 nemščine,	 drugeg a	 deželneg a 	 jezik a	 [na 	 Kr anjsk em 	 je	 bila 	 t o	 slo -
v enščina],	 aritmetik e	 in	 geometrije, 	 zemljepisa 	 in	 čitanja	 k art e 	 t er 	 zgodo vine	
57
	 R ang list en 	der	k.	k.	Land w ehr	 und 	 der	k.	 k.	Gendarmerie	1918, 	s tr .	 657.
58
	 Gebhar dt: 	Die Gendarmerie in Österreich (1849–1924), 	 str .	 39, 	12 2 	in	166.	
59
	 Začasna 	or g ansk a 	posta v a	 žandarmerije, 	 1850,	čl.	7	in	10.	
60
	 Gebhar dt: 	Die Gendarmerie in Österreich (1849–1924), 	 str .	 39.
61
	 Osno v a	 za	ur edbo	policijskih 	 oblastnij,	1851,	 I., 	 čl. 	 28. 	
62
	 SI	 A S,	33,	 14-1,	f asc. 	 1861–187 6,	o v oj	1875–1876,	 spis	št .	6028.	 	
63
	 P osta v a 	od	 26.	2.	1876,	o	c.-kr .	 žandarstvu, 	 čl.	25, 	 26, 	 28	 in 	 29. 	

283
Letnik 42 (2019), št. 2
A v str o-Ogrsk e	 in 	 v ojaških 	 pr edmet o v: 	 obor ožit e v , 	 or g anizir anost	 v ojsk e, 	 ek ser -
cir anje	 it d.	 Nat o	 je	 mor al	 opr a viti	 str ok o vni 	 del	 izpita	 pr ed	 k omisijo 	 pod	 v od -
stv om 	 or ožnišk eg a 	 inšpekt orja	 na	 Dunaju;	 tam	 so 	 pr e v lado v ali 	 pr a vni	 pr edmeti,	
na 	 primer	 zak on 	 o	 or ožništvu,	 splošni	 drža vni 	 zak oni,	 k azenski	 zak on, 	 zak on 	 o	
k azensk em	 post opk u,	 v ojaški	 pr edpisi 	 it d.	 Za	 ta	 izpit	 ni	 bilo	 t ečaje v , 	 pač	 pa	 je	
sno v 	pr edelal	v sak	sam.
64
    
T udi	 or g ansk e 	 določbe 	 k 	 or ožnišk emu	 zak onu	 iz	 leta	 1894 	 so	 leta 	 1896	
določile, 	 da 	 tr aja	 pripr a vnišk a	 služba 	 or ožnik a	 eno	 let o.	 Dopolnilni 	 oddelek	 pri	
deželnem	 or ožnišk em	 po v eljstvu	 je 	 skr bel	 za 	 t eor etično	 izobr aže v anje	 posk u -
snih	 or ožnik o v 	 in 	 postaje v od ij.	 T eor etski 	 pouk	 za 	 pripr a vnik e	 je	 tr ajal 	 pr a viloma	
tri	 mes ece,	 za	 postaje v odje 	 pa	 pr a v	 t olik o.	 P ostaje v odja	 je	 postal,	 k dor	 je	 poleg	
t eg a 	 v saj	 pol	 leta 	 uspešno	 v odil 	 postajo.	 P ostaje v odja	 je 	 mor al	 pr ed	 imeno v a -
njem 	 na 	 delo vno 	 mest o	 na	 t o	 dolžnost	 opr a viti	 pr eizk us	 znanja.	 Pr ed 	 izpit om	 se 	
je 	 mor al	 t eor etično	 usposabljati	 tudi	 pri	 po v eljstvu 	 dež elneg a	 or ožništv a. 	 T ak o	
usposabljanje 	 na	 po v eljstvu	 deželneg a 	 or ožništv a	 je	 v eljalo	 tudi	 za	 or ožnik a,	
pr eden 	 je	bil	za	stalno	spr ejet 	v 	 službo.
65
 
c)	 Cesar	 je	 26.	 7.	 1913	 odobril	 no v o	 šolsk o	 na v odilo	 (Schulinstruktion für 
die k. k. Gendarmerie).	 Sklep	 o	 t em	 je	 izšel	 v	 or ožnišk em	 ur edbenik u,	 samo	 na -
v odilo	 pa	 je	 bilo	 v	 5350	 izv odih	 po	 posebnem	 r azdelilnik u	 r azposlano	 v sem 	
pr ejemnik om.
66
	 P oudar ek	 je	 bil	 na	 str ok o vnih	 v sebinah.	 V	 šoli	 za	 pripr a vnik e 	
je	 bilo	 16	 učnih	 pr edmet o v ,	 v	 šaržni	 šoli	 pa	 celo	 23	 učnih	 pr edmet o v ,	 ki	 so	 bili 	
r azdeljeni	 na	 splošne,	 str ok o vne	 in	 v ojašk e	 v sebine.	 T r ajanje	 obeh	 šol	 se	 je	 po -
daljšalo:	 Pripr a vnišk a	 šola	 je	 tr ajala	 pet	 mesece v ,	 šola	 za	 postaje v odje	 (tudi 	
šaržna	 šola)	 pa	 deset	 mesece v .	 T o	 na v odilo	 je	 dalo	 v elik	 poudar ek	 tudi	 pouk u 	
na	 or ožniških	 postajah.	 Star ešine	 so	 tam	 podajali	 v sebino	 no vih	 pr edpiso v	 in 	
na v odil,	 moštv o	 je	 v adilo	 lepopisje,	 pisanje	 po	 nar ek u,	 r ačunanje,	 izdelo v anje 	
skic	in	sesta v k o v	it d.
67
  
9. Navodila za opravljanje službe
P omembno	 v logo 	 pri	 str ok o vnosti	 or ožnik o v	 so	 imela	 tri 	 pr a vila 	 za 	 opr a -
v ljanje 	 službe.	 Leta	 1851,	 let o	 dni	 za	 izidom	 zak ona 	 o	 or ožništvu,	 je	 na 	 Dunaju 	
izšla 	 knjižica	 z	 naslo v om	Poduk za deželno žandarmerijo, kako službo opravlja-
ti .	 T a 	 prv a 	 pr a vila	 za	 opr a v ljanje 	 or ožnišk e 	 službe,	 obja v ljena 	 v 	 slo v enščini, 	 so	
imela	 177	 členo v	 in 	 so	 ur ejala 	 tudi	 or ožnik o v e	 lastnosti 	 in 	 obnašanje.
68
	 Nat o	 so 	
leta 	 1876	 izšla	 drug a	 tak a	 na v odila,
69
	 ki	 pa	 niso 	 bila 	 obja v ljena	 v	 slo v ensk em	
jezik u,	 pač	 pa	 v 	 nemšk em	 jez ik u,	 k ar	 je	 v eljalo	 tudi	 za	 tr etja	 na v odila,	 izdana	 leta 	
1894.
70
	 Drug a	 in	 tr etja	 na v odila	 so 	 bila 	 zelo	 podobna	 po	 v sebini,	 sk or aj	 enak a, 	
oboja	 pa 	 so 	 bila	 pr ecej	kr ajša 	 od	poduk a 	iz 	 leta	 1851,	 k ar 	je	 r azumlji v o,	saj	se 	je 	
or ožništv o	 or g anizacijsk o 	 in 	 k adr o v sk o 	 utr dilo, 	 nek at er e 	 stv ari	 pa 	 so	 z 	 Dunaja	
ur ejali 	z 	uk azi,	na v odili,	ur edbami 	it d.	
T emeljni	 pr edpis	 za	 policijsk a	 oblastv a	 je	 v	 drugem	 delu	 v sebo v al	 na- 
potila	 za	 opr a v ljanje	 službe,	 ki	 so	 v eljala	 zlasti	 za	 str ažnik e	 k ot	 izvršilno	 oseb- 
je.	 Notr anji	 minist er	 Ale x ander	 Bach	 je	 20.	 4.	 1852	 izdal	 na v odilo	 za	 c.-kr .	 ci -
64
	 C ir cular– V er or dnung 	 v om	 27. 	 7. 	 1876,	 V er or dungsblatt , 	 št .	 9,	 1876,	 str .	 37–48; 	 Gebhar dt: 	Die 
Gendarmerie in Österreich (1849–1924), 		 str . 	122.
65
 Gesetze, betreffend die Gendarmerie , 	 str .	23–33. 	
66
	 V er or dnungs–Blatt ,	 št .	 21,	 191 3,	 str .	 102 	 in	 r azdelilnik 	 »Verteiler, nach welchem die Schulin-
struktion für die 
 k. k. Gendaremerie auszugeben ist /…/ «,	v 	prilogi	br ez 	 oznak e 	str ani.
67
	 Gebhar dt: 	Die Gendarmerie in Österreich (1849–1924), 	 str .	 166.
68
	 Č elik: 	Orožništvo na Kranjskem (1850–1918), str .	 45–60.	
69
	 Pr a v 	tam,	str .	156–158.
70
	 Pr a v 	tam,	str .	202–205.	

284
P a v el 	Čelik:	K o	 sta	or ožnik	in	str ažnik	pri 	nas	posta( ja)la	poklica,	 str . 	 271–306
Članki in razprave || Articles and Papers
vilno	 policijsk o	 str ažo,	 ki	 je	 imelo	 40	 členo v .
71
	 Cesar	 pa	 je	 13.	 4.	 1858	 izdal 	
Naj višje	 uk aze	 o	 splošni	 ur editvi	 in	 določilo	 za	 policijsk o	 upr a v o,	 ki	 je	 imelo	 32 	
členo v .
72
10. Zelo strogo o uporabi orožja
Že	 prvi	 or ožniški	 zak on 	 je 	 bil	 str og 	 g lede 	 ok oliščin, 	 ki	 so 	 upr a viče v ale 	 upo -
r abo	 or ožja.	 K ot	 or ožje	 so 	 št eli 	 pušk o,	 pišt olo	 ozir oma	 r e v ol v er	 in	 bajonet .	 Na v e -
deni 	 so	bili	trije	 pogoji, 	pod	 k at erimi	je	 or ožnik	smel	upor abiti	or ožje:	
	 a)	 v	silobr anu, 	da	je	od vr nil 	silo vit	 napad	na 	sebe;	
	 b)	 da 	je	od vrnil 	upir anje 	 s v ojim	 službenim 	 opr a vilom; 	
	 c)	 v 	 v seh 	 primerih,	 k o	je 	str aža	 bila	upr a vičena	 pose či	po	 or ožju. 	
Če	 je	 bilo	 mogoče,	 je 	 mor al	 osebo	 najpr ej 	 opozoriti 	 in	 upor abiti	 lažja	 sr ed -
stv a.	 Če 	 pa	 je	 že	 mor al	 upor abiti	 or ožje,	 je	 mor al	 paziti	 na	 t o,	 da	 ne	 bi	 spr a vil 	
člo v ek a 	 v	 ne v arnost . 	 Za	 v sak o	 upor abo	 or ožja,	 ki	 ni 	 bila 	 skladna 	 s 	 t emi 	 tr emi	 po -
goji, 	 je 	 or ožnik	 bil	 odgo v or en.	 Ob 	 pr et epih 	 in 	 zbir anju	 ljudi	 v	 je	 smelo	 or ožništv o 	
upor abiti	 or ožje	skladno	z	 v ojaškimi	pr edpisi	 t e	vrst e.
73
 
Drugi	 or ožniški	 zak on 	 je	 določil, 	 da	 je	 med 	 opr a v ljanjem 	 službe	 mož	 smel	
ob	 upošt e v anju	 v seh 	 pr e vid nosti 	 upor abiti	 or ožje 	 v	 tr eh	 primerih:	 a)	 v	 silobr a -
nu,	 da 	 bi	 od	 sebe	 od vrnil 	 de janski	 napad; 	 b)	 da 	 je	 od vrnil	 odpor ,	 usmerjen 	 na 	
o vir anje 	 or ožn ik o v eg a 	 službeneg a	 opr a vila; 	 c) 	 da	 bi 	 pr epr ečil 	 pobeg	 ne v arneg a	
hudodelca,	 če	t eg a	ni	mogel 	 st oriti	drug ače.
74
 
V	 tr etjem	 or ož nišk em 	 zak onu	 je	 bilo	 določeno,	 da	 sme	 or ožnik	 upor abiti	
or ožje 	 v 	 enakih	 tr eh	 primer ih	 k ot 	 v	 zak onu	 iz	 leta	 187 6,	 v endar	 se 	 je	 silobr an 	
nanašal	tudi	na	od vrnit e v 	napada 	na 	ži v ljenje	drugih 	oseb.
75
 
T emeljni 	 pr ed pis	 za	 policijsk a	 oblastv a	 je	 določil, 	 da 	 sme	 str ažnik 	 pri	
opr a v ljanju	 službe	 upor abiti 	 or ožje	 v 	 enakih	 primerih ,	 k ot	 je	 bilo	 določeno 	 v	
členih	45	in	46	v 	prv em	or ožnišk em 	 zak onu.
11. Preizkusna doba 
Prvi	 pr edpis	 je	 določil	 čas	 tr ajanja	 pr eizk usne 	 dobe	 za	 or ožništv o,	 k ar	 sem	
deloma	 opisal 	 že	 v	 t očki	 8.	 K dor	 je	 v 	 or ožništv o	 prist opil 	 iz 	 ci vilneg a	 ži v ljenja,	
je 	 bil	 na	 pr eizk ušnji 	 eno	 let o.	 Če	 je	 pr est opil 	 iz	 armade, 	 je	 bil	 na 	 pr eizk ušnji 	 pol	
leta.	 V ojaški 	 podčastnik,	 ki	 je	 pr ešel 	 k	 or ožnik om, 	 je	 bil	 na	 pr eizk ušnji 	 tri	 mese -
ce.	 V	 pr eizk usni	 dobi 	 se	 je	 usposabljal	 za	 opr a v ljanje 	 službe, 	 od	 upor abe 	 or ožja	
do	 izdelo v anja 	 kr atkih	 por očil	 in 	 sesta v k o v . 	 K dor	 t eg a	 pr eizk usa 	 k ot	 bi v ši	 v ojak	
ni	 uspešno	 opr a vil,	 so	 g a	 vrnili 	 v	 armado,	 in 	 sicer	 na	 str ošk e	 star ešine,	 ki 	 je	 potr -
dil	 njego v o 	 primerno	 obnašanje	 pr ed	 v st opom	 v	 or ožniš tv o; 	 ta	 v ojaški 	 star ešina	
je 	 mor al 	 po vr niti 	 tudi	 znes ek 	 plače,	 ki 	 jo	 je 	 odpuščeni	 pripr a vnik	 pr ejel	 med	
pr eizk ušnjo.	 Č e	 pa 	 neupešni	 k andidat	 pri 	 pr eizk ušnji	 pr ed	 zaposlitvijo	 v 	 or ožni -
štvu	 ni	 služil	 v 	 armadi,	 so	 g a	 odpustili. 	 P osk usna	 zaposlit e v 	 je	 po	 zak onu 	 iz	 leta	
1876 	 tr ajala	 pr a v	 tak o	 eno	 let o,
76
	 enak o	 tudi	 po	 zak onu	 iz	 leta 	 1884,	 obakr at 	 je 
 
 
71
	 SI	 A S,	22,	 šk.	37,	let o	1860, 	 o v oj	št .	 412:	Instruktion 	für	die	 k.	k.	 Ci vil–P olizei– W ache. 	
72
	 SI	 A S, 	 22,	 šk.	 47,	 f asc.	 1858–18 66, 	 o v oj 	 1866,	 spis	 št .	 78:	 Aller höchst e 	 Anor dnungen	 über	 die	
allgemeine		Einrichtung	und	Bestimmung 	der	P olizei– V erw altung.
73
	 Začasna 	or g ansk a 	posta v a	 žandarmerije, 	 1850,	čl.	45 	in	46.	
74
	 P osta v a 	od	 26.	2.	1876,	o	c.-kr .	 žandarstvu, 	 čl.	13. 	
75
	 Zak on 	z	 dne	2 5.	12.	 1894.	l.	o	ž andarstvu,	 čl. 	 12. 	
76
	 P osta v a 	od	 26.	2.	1876,	o	c.-kr .	 žandarstvu, 	 čl.	26. 	

285
Letnik 42 (2019), št. 2
bil	 ob	 k oncu	 pr eizk usne	 dobe	 pr edpisan 	 pr eizk us 	 pr ed 	 k omisijo	 upr a vnih	 ur a -
dnik o v	in	or ožniških	častnik o v .
77
12. Strokovna literatura
Da	 bi	 se	 or ožn iki	 spr oti	 seznanjali	 z	 no vimi	 pr edpisi,	 po v ezanimi	 z	 or o -
žnišk o	 službo,	 so	 na	 Dunaju	 začeli	 20. 	 3. 	 1876 	 izdajati	 or ožniški	 ur edbenik 	 (Ve-
rordnungsblatt für die kaiserlich-königliche Gendarmerie ).	 Izhajal	 je	 do 	 r azpada	
drža v e 	 in	 je	 obja v ljal	 okr ožnice, 	 uk aze,	 na v odila, 	 spor očila	 in 	 drugo,	 k ar	 se 	 je 	
nanašalo 	 na	 t o	 zvrst	 v arnostnih 	 sil	 in	 ni 	 bilo	 za 	 ja vnost .	 Pr ej 	 je	 podobno 	 v sebino 	
obja v ljal 	 uk aznik	 armade.
K	 priza de v anjem	 za	 d vig 	 str ok o vnosti	 je	 mogoče 	 upr a vičeno	 št eti	 r azne	
zbir k e 	 pr edpiso v , 	 ki	 so	 zade v ali	 or ožnišk o	 službo.	 V 	 takih	 zbir k ah	 so 	 izda jali 	 dr -
ža vne	 ali	 deže lne	 zak one 	 in 	 druge 	 pr edpise. 	 Izdajali	 so 	 jih	 občasno 	 ali 	 stalno,	
v sak o	 let o.	 Na	 ta 	 način	 je 	 t o	 gr adi v o	 bilo 	 v sem	 možem	 na	 r azpolago.	 Hans	 Gr oss	
je 	 leta	 1894	 napisal 	 učbenik 	 za 	 pr eisk o v alno	 službo	 v 	 or ožništvu,	 ki 	 g a	 je	 pripo -
r očilo 	 ministrstv o	 za	 deželno	 obr ambo.	 Učit eljsk a	 tisk arna	 v 	 Ljubljani	 je	 aprila 	
1907 	 v	 nemščini 	 natisnila 	 obširno	 knjigo	 zak ono v 	 in	 uk azo v	 v oj v odine 	 Kr anjsk e	
za	 or ož nišk o	 upor abo.	 Pr ed pisi	 in	 uk azi 	 so	 bili 	 obja v ljeni 	 v 	 celoti 	 ali 	 izv lečkih,	
r azdeljeni	 v 	 12 	 v sebinskih	 sk upin. 	 Leta 	 1910	 je	 d v orna	 in 	 drža vna	 tisk arna	 nati -
snila	 13 	 zv ezk o v 	 drža vnih	 zak ono v 	 in	 ministrskih	 uk azo v	 za	 upor abo 	 pri	 or ožni -
štvu,	 ki	 so	 imeli	 v eč	 k ot 	 1100 	 str ani. 	 K onec	 19. 	 in 	 na 	 začetk u 	 20.	 st oletja	 so 	 izšli 	
tudi	 r azlični	 učbeniki,	 upor abni 	 tudi	 za	 or ožništv o 	 in 	 dr ža vno	 policijsk o	 str ažo, 	
na 	 primer	 o	 pr eisk o v alni	 službi	 z 	 u v odom	 v	 daktilosk opijo,	 dr esuri	 službenih 	
pso v , 	lepem	v edenju 	v	pr ost em 	času	it d.
78
 
Na	 Dunaju	 ali	 v	 pr est olnicah	 nek at erih	 dežel	 so	 posk ušali	 izdajati 	 str ok o v -
na 	 g lasila, 	 da 	 bi	 obja v ljali	 r azne	 prispe v k e,	 k oristne 	 zlasti	 za	 or ožnišk o	 službo.	
T ak o 	 je	 na	 Dunaju	 od	 leta	 1902	 dalje	 nepr ekinjeno 	 izhajal 	 časopis 	Orožniški ča-
sopis	(Gendarmerie-Zeitung ).	 Izdajali	 so	 r azne	 or ožnišk e 	 almanahe 	 in	 k oledarje,	
ki 	so	obja v ljali	tudi	str ok o vne	člank e. 	V se	t o	 je	izhajalo	v	 nemšk em 	 jezik u.
79
 
13. Vojaška disciplina
V	 or ožniški 	 službi	 so	 v eljali	 pr edpisi	 o	 v ojaški	 disciplini	 in 	 že	 prvi	 or o -
žniški 	 zak on	 je 	 leta	 1850 	 določil,	 k daj 	 mor a	 zar adi 	 kršit e v 	 zapustiti 	 s v ojo	 služ -
bo. 	 Drugi	 or ožniški 	 zak on	 je 	 leta	 1876 	 določil,	 da	 za 	 or ožnik e	 v eljajo	 pr edpisi	
o	 disciplini 	 v 	 deželni	 obr ambi, 	 ki	 je 	 postala 	 drug a	 obr ambna	 sila 	 cesarstv a 	 in	
ji	 je	 bil o 	 podr ejeno 	 or ožništ v o.
80
	 T ak o 	 določbo	 je	 leta	 1894	 v sebo v al 	 tudi	 tr etji	
or ožniški 	zak on.
81
 
A vt or	 knjige	 o 	 štajersk em	 or ožništvu	 je 	 ocenil,	 da 	 so	 na	 disciplino	 vpli v ale	
št e vilne 	 ok oliščine,	 na	 primer 	 zanemarjanje	 izobr aže v anja, 	 nizki 	 pr ejemki, 	 sla -
bi 	 nastanitv eni	 pogoji, 	 pr e v eč 	 v ojaški 	 dril	 in 	 omejitv e 	 pri	 ženitv ah. 	 V se	 t o	 se 	 je 	
izr ažalo	 v	 pr epirih 	 med	 samimi	 or ožniki,	 z	 drža v ljani, 	 odst opanje	 od	 službenih 	
ob v eznosti, 	alk oholizmu	in	samomorih	 it d.
82
  
A vt orja	 knjige	 o	 or ožništvu	 v 	 A v striji	 sta	 leta 	 1999	 zapisala	 tudi	 t o,	 da	 je 	
dunajsk a 	 v lada	 namenoma	 v ezala	 or ožništv o	 na 	 obor ož ene 	 sile	 in 	 ne 	 na 	 ci vilno	
upr a v o. 	 Zak aj?	 Ocenila 	 sta, 	 da 	 je 	 na 	 ta	 način 	 zmanjšala 	 izdatk e	 za	 or ožništv o.	 Ob -
77
	 Zak on 	z 	dne	2 5. 	12.	1894.	l.	 o 	 ž andarstvu,	čl.	22.
78
	 Č elik: Orožništvo na Kranjskem (1850–1918), str .	 218–223. 	
79
	 Č elik: Orožništvo na Kranjskem (1850–1918), str .	365–367.
80
	 P osta v a 	od	26.	2. 	1876,	o	c.-kr .	žandarstvu,	 čl.	 10.
81
	 Zak on 	z 	dne	2 5. 	12.	1894.	l.	 o 	 ž andarstvu,	čl.	10.	
82
	 Gebhar dt: 	Die Gendarmerie in Österreich (1849–1924), 	 str .	 113.	

286
P a v el 	Čelik:	K o	 sta	or ožnik	in	str ažnik	pri 	nas	posta( ja)la	poklica,	 str . 	 271–306
Članki in razprave || Articles and Papers
seg	 sr edst e v	 za 	 ci vilno 	 drža vno 	 upr a v o	 je 	 bil	 zmer aj	 višji	 od 	 tistih, 	 pr ed videnih	
za	obor ožene 	sile,	sta 	 menila.
83
Mestni	 g la v ar	 je	 k ot	 v odja 	 policije	 določal 	 naloge	 ur adnik o v 	 in 	 služabni -
k o v , 	 odgo v or en 	 je	 bil	 za	 r ed 	 in 	 disciplino	 osebja,	 d v akr at 	 na 	 dan 	 je 	 por očal	 dežel -
nemu	 g la v arju.	 Imeno v al	 g a	 je	 cesar ,	 on 	 pa	 je	 posta v ljal 	 ur adnik e	 in	 služabnik e	
t er	pripr a vnik e.
84
 
14. Predpis o redu v orožniški vojašnici iz leta 1876
Notr anji 	 r ed	 v	 pr ost orih,	 kjer	 je	 delo v alo	 in	 bi v alo	 or ožništv o,	 sta	 ur ejala	
pr edpisa	 o	 or ožniških	 v ojašnicah.	 Prvi 	 tak	 pr edpis	 je	 iz šel	 na	 pr elomu	 let 	 1850	
in	1851	in	je 	 pr enehal	 v eljati	leta	1876, 	k o	 je	bil	 u v elja v ljen 	 drugi	pr edpis.	
Drugi	 pr edpis 	 z	 imenom	 Pr edpis 	 o	 v ojašnicah	 (Kasernvorschrift )	 je	 izšel	
maja	 1876	 in	 bil	 obja v ljen	 v	 4.	 št e vilki 	 or ožnišk eg a	 ur edbenik a. 	 Imel	 je 	 130 	 t očk,	
ki 	 so	 podr obno	 ur ejale 	 r ed 	 v	 v ojašnici	 in	 sobah,	 nadzor stv o, 	 pripr a v ljenost	 mo -
štv a,	 obisk e	 pr edposta v ljenih, 	 dne vni 	 r ed	 it d. 	 Določen i	 so	 bili	 enkr at	 mesečni	
zdr a v stv eni	 pr eg ledi 	 or ožnik o v .	 V ojašnice	 naj 	 bi	 bile	 v	 s v etlih	 in 	 v elikih	 dobr o	
vzdrže v anih	 poslopjih.	 P o	 možnosti	 naj	 bi	 imele 	 vrt	 za 	 gojenje	 po vrtnin	 za 	 pr e -
hr ano 	 mož.	 P o	 činu	 naj višji	 je	 bil	 po v eljnik	 v ojašnice,	 enak o	 je 	 v eljalo	 za	 sobne	
star ešine,	ki	so	bili	odgo v orni	za	disciplino,	 r ed 	 in	čist očo.	
Pr edpis	 je 	 določal,	 da 	 so 	 or ožnišk e	 postaje	 dobile 	 vidno 	 označbo	 na 	 v ho -
dih	 v	 poslopje.	 Lesena 	 tabla 	 je	 bila	 s v etlo	 si v e 	 barv e,	 na	 njej	 je 	 bil	 napis	 »c. 	 kr . 	
or ožnišk a	 postaja« 	 (k.	 k. 	 Gendarmerie-P ost en).	 P o v eljstv a	 oddelk o v 	 in	 deželna	
or ožnišk a	 po v eljstv a	 so	 bila 	 označena	 z	 o v alno	 ploče vinast o	 tablo,	 kjer	 je 	 bil 	
poleg 	 nazi v a	po v eljstv a 	še	drža vni	 gr b.
85
  
15. Stroga določila o pisarniškem poslovanju
Pisarnišk o	 poslo v anje 	 or ožništv a	 je	 pot ek alo	 prv a	 desetletja	 po 	 vzoru	 ar -
made.	 Maja	 1893 	 je	 izšel	 prvi	 lastni 	 or ožniški	 pr edpis	 o	 administr aciji	 (Kanzle-
ivorschrift ).	 Leta 	 1904	 in	 1905	 pa	 sta	 izšla 	 d v a	 dela 	 pr edpisa	 o	 administr aciji.	
Prvi 	 del	 je 	 v eljal	 za	 k omandirje 	 or ožniških	 postaj	 in 	 okr ajne	 or ožnišk e	 po v elj -
nik e, 	 drugi	 pa 	 za	 oddelčne 	 in 	 deželne	 or ožnišk e 	 po v eljnik e. 	 T ak o	 je	 k omandir	
postaje	 v odil 	 12 	 r azličnih 	 knjig 	 zapiso v 	 o	 službi,	 bolezenskih	 dopustih, 	 blag ajni -
ških	 r ačunih	 it d. 	 Bilo 	 je	 77	 r azličnih	 obr azce v , 	 zbir k e	 zak ono v 	 in 	 pr edpiso v 	 it d.	
Določen	 je	 bil 	 str ogi	 r ed 	 v	 postajnih	 pisarnah.	 Knjige 	 na	 pisalni	 mizi	 so 	 mor ale 	
biti	 zložene	 tak ole: 	 na	 skr ajni	 desni	 str ani	 postajna	 službena 	 knjig a, 	 na	 skr ajni	
le vi	 str ani	 pa 	 knjig a	 obisk o v .
86
	 Iz	 t eg a	 kr atk eg a	 prik aza	 bi	 se	 dalo	 sklepati, 	 da	
pisarnišk o 	 poslo v anje 	 ni	 bilo	 enosta vno	 in	 je	 zaht e v alo 	 str ok o vnost	 moštv a 	 in 	
star ešin.	
16. Kdaj so moža odpustili iz službe
Mestni	 g la v ar	 [policijski	 v odja] 	 je	 leta	 1851	 dobil	 pr a vico,	 da	 je 	 za	 ur a -
dnik a	 ali	 služabnik a	 t eg a	 g la v arstv a, 	 a)	 če	 se	 je 	 pr egr ešil 	 zoper	 dolžnosti,	 b)	 ni 	
izpolnje v al	 zaht e v	 službe	 c)	 ali	 je	 postal	 neprimer en	 za 	 nadaljnje	 službo v anje,	
83
	 H örmann	 in	Heszt er a: 	Zwischen Gefahr und Berufung. Gendarmerie in Österreich, 	str . 	44,	45.	
84
	 Osno v a	za	ur edbo 	policijskih	 oblastnij,	1851,	 čl. 	 10	in	12.	
85
	 Kasern– V orsc hrift ,	 V er or dnungs–Blatt 	 der	 k.	 k. 	 Gendarmerie,	 N .	 4/76,	 z 	 dne 	 22.	 5. 	 1876, 	 str . 	
124	in	125. 	
86
	 Gebhar dt: 	Die Gendarmerie in Österreich (1849–1924), str . 	126 	in 	 153.	

287
Letnik 42 (2019), št. 2
deželnemu 	 g la v arju 	 s v et o v al, 	 naj 	 moža	 odsta vi 	 iz	 službe,	 ali	 je 	 t o	 v	 nujnih	 prime -
rih 	 st oril	 sam, 	 k o	 je	 dobil	 do v oljenje	 deželneg a	 g la v arja. 	 Pr aktik ant e	 in	 služabni -
k e 	 je	mestni	g la v ar	iz 	 službe 	lahk o	odpustil	sam.
87
Or ožnišk o 	 moštv o	 so	 smeli	 odpustiti	 iz	 službe,	 k ot	 je	 določal	 zak on.	 Prvi	
zak on	 je	 leta	 1850 	 določil,	 za 	 k at er e	 kršitv e 	 je	 mor al	 zapustiti 	 or ožništv o. 	 Med	
t e 	 kršitv e	je	spadalo: 	
	 a)	 hudodelstv o, 	 zlasti	 de zert erstv o, 	 goljufija,	 tatvina ,	 skri v anje	 ukr adenih	 ali	
najdenih	pr edmet o v; 	
	 b)	 z lor aba	 službe, 	spr ejem	podk upnine	 in	 daril;	
	 c)	 nepoboljšlji v o 	ži v ljenj e	in	izguba	zaupanja;
	 d) 	 nepoboljšlji v a 	malom arnost	v 	službi,	 k o	 opozorila 	 niso	 imela	učink a; 	
	 e)	 v ečkr atn o	 pomanjk anje	 odločnosti,	 zaneslji v osti,	 sr čnosti	 in 	 pr e vidnosti 	 v 	
ne v arnih	dogodkih; 	
	 f )	 članstv o 	 v	 društvih, 	 ki 	 so	 v ojak om 	 pr epo v edana 	 ali	 pa	 or ožnik	 ni 	 naznanil 	
obst oja	tak eg a	društv a. 	
Za 	 v ečkr atne	 pr ekršk e,	 ki 	 niso	 bili 	 k azni vi	 po 	 v ojašk em 	 pr a vu,	 a	 so	 k azala	
na 	 nesposobnost	 or ožnik a,	 g a	 ni	 bilo	 mogoče	 odpustiti, 	 pač 	 pa	 le	 pr emestiti 	 v 	
polk	 njego v eg a	 naborneg a 	 okr aja.	 P or očilo	 je	 po v eljstv o 	 or ožnišk eg a	 polk a	 po -
slalo	 g la vnemu	nadzornik u,	ki	je	t o 	ur edil	 z	deželnim	v ojaškim	po v eljstv om.
88
 
Drugi	 zak on 	 je	 leta	 1876 	 našt el	 šest 	 r azlogo v 	 za 	 odpust	 moža, 	 tudi	 tist e, 	 ki 	
niso 	bili	disciplinsk eg a	značaja:	
	 a)	 če 	 se	je	med	pr eizk usno 	dobo	pok azal,	da	 ni	 prim er en 	 za 	 t o 	službo;	
	 b)	 k o 	je	do polnil 	 služben o 	dobo;	
	 c)	 če 	je 	postal	t elesno	nesposoben	za	službo;	
	 d) 	 če 	 je	 st oril	 hudodelstv o 	 ali 	 pa	 tak 	 pr egr ešek, 	 zar adi	 k at er eg a 	 so 	 podčastni -
k om 	od vzeli	čin;	
	 e)	 če 	 je	 bil 	 odpust	 po v ez an	 z	 družinskimi	 r azmer ami,	 k ar	 je	 do v olil	 minist er 	
za	deželno	obr ambo;	
	 f )	 če 	 je	 bil o 	 zar adi 	 spr emenjene 	 ur editv e 	 or ožništv a	 tr eba	 zmanjšati 	 št e vilo 	
mož.	
V	 prvih 	 tr eh	 primerih	 je 	 bilo	 tr eba	 službo	 zapustiti	 tak oj, 	 v	 drugih 	 tr eh	
primerih 	 pa 	 so 	 mor ali 	 v	 armadi	 ali	 deželni	 obr ambi	 od služiti	 neizpolnjeni 	 del 	
ob v ezne 	 or ož nišk e	 službe. 	 Upošt e v ali	 so 	 še 	 družinsk e 	 r azmer e, 	 zlasti	 stanje	
starše v	 ali	 otr ok,	 pa 	 tudi	 dejstv o, 	 da 	 so	 moštv o	 zmanjše v ali	 zar adi	 finančnih	 r az -
mer 	v	drža vi. 	Za	častnik e	 so	v eljali 	pr edpisi	za	stalno	v ojsk o.
89
 
Leta	 18 94	 je 	 zak on	 našt el	 sk or aj 	 po v sem	 enak e 	 r azloge	 za	 odpust	 moža	
iz	 službe. 	 Odpust	 častnik o v	 pa 	 je 	 pot ek al	 po	 v ojaških 	 pr edpisih.	 Častnik om	 in	
moštvu 	 se	 je 	 službena	 doba,	 pr ebita	 v	 or ožništvu,	 št ela	 k ot 	 v ojašk a	 dolžnost	 v 	
armadi	 ozir oma	 v	 deželni	 obr ambi 	 in	 v	 času	 službo v anja	 v	 or ožništvu	 so 	 bili	
opr oščeni	 službo v anja 	v	v ojski	ali	deželni	obr ambi.
90
  
17. Pritožba zoper moža postave
Že 	 v 	 ministr o v em 	 pr edpisu 	 iz	 leta	 1851,
91
	 v	 r azg lasu 	 deželneg a	 g la v arja	
leta	 18 52
92
	 in	 zat em	 še 	 v	 cesarje v em	 aktu	 leta	 1854
93
	 je 	 bilo	 zapisano, 	 da 	 ima	
87
	 Osno v a	 za	ur edbo 	policijskih	oblastnij, 	 1851, 	čl. 	 14.
88
	 Začasna	 or g ansk a 	 posta v a	žandarmerije, 	1850,	čl.	88,	89	 in 	 90. 	
89
	 P osta v a 	od	26.	2. 	1876,	o	c.-kr .	žandarstvu,	 čl.	 33.
90
	 Zak on 	z 	dne	2 5. 	12.	1894.	l.	 o 	 ž andarstvu,	čl.	25	in	26.
91
	 Osno v a	 za	ur edbo 	policjskih 	 oblastnij, 	1851,	 čl.	31.	
92
	 R azg las 	 pr eds edstv a	c.	 kr .	kr anjsk eg a 	pog la v arstv a	8.	8.	1852,	 čl. 	 16. 	
93
	 C esarski 	uk az	 20. 	 4.	1854.

288
P a v el 	Čelik:	K o	 sta	or ožnik	in	str ažnik	pri 	nas	posta( ja)la	poklica,	 str . 	 271–306
Članki in razprave || Articles and Papers
drža v ljan	 pr a vico	 ugo v arjati	 zoper	 pripadnik a 	 or ožništv a	 ali 	 drža vne	 v arnostne	
str aže,	 če	 meni, 	 da	 je	 ta	 r a vnal	 napačno.	 K dor	 ni	 bil 	 zado v oljen	 z	 unif ormir anim 	
policijskim	 str ažnik om, 	 t or ej	 z	 možem,	 ki 	 je 	 opr a v ljal 	 mestnemu 	 g la v arstvu	 do -
deljene	 v arnostne	 naloge,	 se 	 je	 smel	 prit ožiti	 t emu	 g la v arstvu. 	 Na	 drugi 	 st opnji	
je 	 o	 prit ožbi	 odločal	 okr ožn i 	 pr edsednik.
94
	 T or ej 	 so 	 pris t ojni	 r ačunali 	 s	 t em, 	 da	
prit ožnik	 ne 	 bo	 zado v oljen 	 z	 odgo v or om	 mestneg a	 g la v arstv a	 in 	 so	 mu	 dali	 mo -
žnost 	 prit ožbe.
Prvi 	 zak on	 o	 or ožništvu	 iz 	 leta	 1850	 ni 	 v sebo v al 	 določbe 	 o	 prit ožbi,	 bržk o -
ne	 zar adi 	 omenjene	 prv e 	 in	 nat o	 še	 drugih	 d v eh 	 pr a vnih	 možnosti	 za	 prit ožbo. 	
Zak on 	 je 	 leta	 1876	 t o	 vnesel	 v	 odsta v ek	 o	 dolžnosti	 v sak og ar , 	 da	 se 	 je	 pok or a v al	
or ožnik o vim 	 uk azom,	 nak ar 	 pa 	 se	 je	 smel 	 prit ožiti	 zoper	 moža	 posta v e.
95
 To se 
pr a vi,	 da 	 drža v ljan	 med 	 samim	 ur adnim	 post opk om	 ni	 smel 	 naspr ot o v ati	 možu	
posta v e.	 Zak on	 iz 	 leta	 1894 	 je	 pr a v	 tak o 	 v sebo v al	 zelo	 podobno 	 določbo:	 Najpr ej	
se 	r a vnati	po	odr edbah	 ur adne	osebe,	 šele	nat o	se	lahk o	prit oži 	zoper	 njo.
96
 
T a	 pr a vica	 je 	 pomenila	 pomembno 	 no v ost 	 tak o	 za 	 same	 pripadnik e 	 t eh 	 sil 	
k ot	 tudi 	 za	 ja vnost . 	 Za	 pr ebi v alce	 je	 pomenila 	 priprta 	 vr ata, 	 da	 so	 po v edali	 s v oje 	
mnenje	 o	 or ožnik u	 ali	 str ažnik u, 	 če	 niso	 bili	 zado v oljni	 z	 njunim	 delo v anjem	
ali	 r a vnanjem	 ali 	 odnosom	 do	 str ank	 v	 post opk u, 	 k ot 	 bi	 r ekli	 danes. 	 Za	 pripa -
dnik a	 v arnostnih	 sil	 je	 ta	 pr a vica	 pomenila	 oblik o	 nef ormalneg a 	 nadzor o v anja 	
pr ebi v alce v 	 nad	 njego vim	 poklicnim 	 delo v anjem.	 Upr a vičenost	 ugo v or a 	 zoper	
or ožnik a 	 so 	 ugota v ljali	 na 	 Dunaju	 in	 nat o,	 če	 je	 bilo	 smotrno 	 in 	 potr ebno, 	 t o	
spor očili	 nižjim	 v arnostnim	 enotam,	 da 	 so	 se 	 tam	 sezna nili	 z	 ugo v or om	 in	 znali	
pr a vilno	r a vnati	v	prihodnje.
18. Hierarhija orožniškega osebja
K 	 d vigu	 str ok o vnosti	 star ešin	 [in	 s	 t em	 tudi 	 moštv a]	 v	 or ožništvu	 so 	 pri -
spe v ali	 izpiti,	 s 	 k at erimi	 so	 lahk o	 v ojaški	 častniki	 pr est opili	 k	 or ožniškim.	 Šlo	 je	
za	nek ak šno 	pr ekv alifik acijo	 v ojašk eg a 	 v	or ožnišk eg a	 častnik a. 	
Prvi 	 or ožniški 	 zak on	 je	 leta 	 1850	 določil 	 hier ar hijo	 čino v	 ozir oma	 polo -
žaje v 	 v 	 or ožništvu,	 g ledano	 od	 spodaj	 na vzgor: 	 or ožnik,	 namestnik	 k orpor ala	
[poddesetnik],	 k orpor al	 [desetnik], 	 str ažmojst er ,	 lajtn ant	 [por očnik],	 nadlaj -
tnant	 [nadpor očnik],	 ritmojst er 	 [k apetan],	 major ,	 podpolk o vnik	 in 	 polk o vnik.
97
 
Na	 čelu	 jim	 je	 bil	 občni	 nadzornik	 or ožništv a, 	 ki	 je	 pr a viloma	 bil	 v	 gener alsk em	
činu. 	Napr edo v anje	častnik o v	je 	bilo	 na	 pr edlog	 prist ojnih 	 star ešin,	ki	 so	k andi -
dat e	primerno	ocenili.		
Drugi	 zak on 	 o	 or ožništvu	 je	 določil	 hier ar hijo	 moštv a	 in	 častnik o v	 tak ole:	
or ožnik, 	 postajni	 v odnik	 [postaje v odja,	 k omandir	 postaje],	 str ažmojst er ,	 častni -
ški	 namestnik ,	 por očnik,	 nadpor očnik,	 ritmojst er	 2.	 r azr eda, 	 ritmojst er	 1.	 r a -
zr eda, 	 major , 	 podpolk o vnik	 in	 polk o vnik.
98
	 Obči	 nadzor nik	 je 	 bil	 osr ednji	 v odja	
celotneg a	 or ož ništv a. 	 T r etji	 zak on	 ni 	 v eč 	 v sebo v al	 določb	 o 	 hier ar hiji,	 saj	 je 	 bila 	
poznana	in	se	ni	spr emenila.	
Drugi	 or ožniš ki	 zak on	 je 	 let a	 1876	 določil,	 da	 or ožnišk i 	 častniki	 pr a vilo -
ma	 prih ajajo	 iz	 vrst	 sposobn ih	 or ožnik o v; 	 le	 izjemoma	 so 	 lahk o	 prihajali	 tudi	 iz	
vrst	 častnik o v 	 r edne	 v ojsk e	 ali 	 deželne	 obr ambe,	 ki 	 pa	 mor ajo	 po	 šestih	 mesecih	
pr eizk usne 	 službe 	 opr a viti 	 pr eizk us	 znanja.	 V se	 or ožnišk e 	 častnik e 	 je	 imeno v al 	
cesar ,	 pr edlag al	 pa 	 minist er 	 za 	 deželno	 obr ambo. 	 Častnišk e	 namestnik e	 je	 izbr al	
minist er	 za	 deželno 	 obr amb o 	 iz	 vrst 	 str ažmojstr o v ,	 ki	 so	 opr a vili	 častniški	 iz -
94
	 Osno v a	 za	ur edbo	policijskih 	 oblastnij,	1851,	 čl.	31. 	
95
	 P osta v a 	od	 26.	2.	1876,	o	c.	kr .	 žandarstvu,	čl.	11.	
96
	 Zak on 	z	 dne	2 5.	12.	 1894.	l	o	ž andarstvu,	 čl. 	 14. 	
97
	 Začasna 	or g ansk a 	posta v a	 žandarmerije, 	 1850,	V .	 pog la vje,	čl.	47–55.
98
	 P osta v a 	od	 26.	2.	1876,	o	c.	kr .	 žandarstvu,	čl.	36 	in 	 r azk azilo	 [pr eg lednica]	v 	prilogi.

289
Letnik 42 (2019), št. 2
pit .
99
	 Le ta	 189 4	 je	 tr etji 	 zak on	 v sebo v al	 podobne 	 določbe	 o	 or ožniških 	 častnikih,	
le 	 da	 je	 prinesel	 še 	 tr etjo	 možnost 	 za 	 izpopolnit e v 	 častnik o v	 pri	 or ožništvu. 	 Za 	
častnišk e 	 namestnik e	 so	 lahk o	 izbr ali 	 tudi 	 upok ojene 	 može.	 Njiho v a	 posk usna	
služba 	 je	 tr aja la	 let o 	 dni,	 nak ar 	 so	 opr a vili 	 pr eizk us	 pr ed 	 k omisijo	 upr a vnih 	 ur a -
dnik o v	in	or ožniških	častnik o v .
100
 
19. Povezanost državnih varnostnih sil z okoljem
Že 	 v	 prv em	 t emeljnem 	 policijsk em	 pr edpisu	 je	 bila	 nak azana	 času 	 primer -
na 	 obojestr ansk a	 po v ezanost	 drža vnih 	 v arnostnih	 sil 	 z	 ok oljem, 	 ki	 g a	 je	 pr edsta -
v ljala 	 zlasti 	 no v a	 občina	 z 	 županom 	 na	 čelu. 	 Okr ajni	 g la v ar	 in 	 okr ožni	 pr edse -
dnik	 sta 	 v odila	 policijo	 v	 s v ojem 	 ok olišu,	 deželni 	 pog la v ar 	 v	 deželi 	 in	 minist er	 za 	
notr anje	zade v e	v	celotni	drža vi. 	
P olicijsk a	 obla stnija	 je	 mor ala	 nadzor o v ati 	 in 	 podpir ati 	 občino	 pri	 njeni	
skr bi 	 za 	 kr aje vno 	 policijo. 	 Če	 je 	 opazila	 kršitv e,	 ki	 jih	 je	 bila	 prist ojna	 k azno v ati 	
občina,	 je	 obl astnija 	 t e	 naznanila	 občini.	 Če	 občina 	 ne	 bi	 r a vnala	 po	 nar očilu 	
policijsk e 	 obla stnije,	 je 	 slednja	 smela	 v 	 nujnih 	 primerih 	 sama	 izv esti	 potr ebne 	
ukr epe.	 Nadzo r o v ala	 je	 izv ajanje	 policijsk e	 službe 	 in 	 sk upaj 	 z	 občino	 odpr a v ljala	
ugot o v ljene	 pomanjklji v osti.	 Zlasti 	 ob	 požarih,	 popla v ah 	 in	 drugih	 hudih 	 nesr e -
čah	 se 	 je	 z	 občino 	 dogo v arjala	 o	 sk upnih	 ukr epih.
101
	 Dr .	 Janez	 Blei w eis, 	 poslanec	
kr anjsk eg a 	 deželneg a 	 zbor a,	 se 	 je	 na	 primer	 za vzemal	 za	 izboljšanje	 skr bi	 občin	
tudi	do	 or ožnik o v 	in	ne	le 	do	str ažnik o v .
102
 
Drugi	 or ožniški 	 zak on	 je 	 do ločil,	 da	 ima 	 or ožništv o	 za	 izv edbo 	 s v ojih	 na -
log 	 pr a vico	 zaht e v ati 	 pomoč	 v seh 	 or g ano v	 ja vne 	 službe,	 posebno	 ci vilnih	 obla -
st e v , 	drugih 	 str až, 	občin	in	v ojaških	po v eljst e v .
103
 
Pr ecej 	 podobno	 določbo	 je 	 v sebo v al	 tr etji 	 zak on,	 sk or aj	 dobesedno	 pr epi -
sano	iz	zak ona 	iz	leta	1876.
104
 
Or ožništv o	 in	 dežela	 Kr anjsk a	 sta	 postali	 t esneje 	 po v ez ani	 tudi	 s	 t em,	 da	
je 	 slednja	 mor ala	 prispe v at i	 sr edstv a 	 za	 nastanit e v 	 or ožništv a.	 Finančna	 sr ed -
stv a	 so	 bila 	 zagot o v ljena 	 v	 v sak okr atnem 	 deželnem 	 pr or ačunu,	 o	 k at er em	 je 	
odločal 	 deželni	 zbor 	 Kr anjsk e, 	 t or ej 	 par lament . 	 T a 	 znesek 	 je 	 na	 začetk u	 znašal 	
približno 	 tri	 odst otk e	 deželn eg a 	 pr or ačuna	 in 	 zadnji	 d v e 	 desetletji	 ok oli	 en	 od -
st ot ek 	deželne g a 	 pr or ačuna .
105
	 Zak on	 je 	 leta	1894	 potr dil	 dot edanjo	 ur edit e v 	 t e	
vrst e,	 po v ečal	 pa	 se 	 je	 delež	 drža v e	 pri	 celotnih	 str oških	 za	 nastanit e v 	 moštv a, 	 in 	
sicer	 od 	 dot ed anjih	 2,5	 kr ajcarja	 na	 dan	 na	 4,7	 kr ajcarja, 	 in 	 od 	 t eg a	 je 	 odpadlo 	 na 	
stano v anje	3,5 	kr ajcarja 	in 	1,2	kr ajcarja	 za 	post eljo,	 opr emo 	in	 vzdrže v anje.
106
  
20. Pomoč oblikam nedržavnega varovanja 
Or ožništv o	 je	 imelo 	 nalogo,	 da	 sodeluje 	 ali 	 pomag a	 r azličnim 	 oblik am	 ne -
drža vneg a	 v ar o v anja, 	 ki	 so	 obstajale	 v	 t edanjem 	 času, 	 na 	 primer	 ču v aji	 deželne 	
k ultur e	 [na 	 primer	 poljski,	 lo v ski, 	 ribiški	 ču v aji], 	 zasebni 	 det ekti vi,	 občinski	 ali 	
mestni	 r edarji 	 it d.
107
	 Na	 ta	 način	 so 	 or ožniki	 s v oja 	 poklicna	 znanja	 pr enašal i	 še	
99
	 P osta v a 	od	26.	2. 	1876,	o	c.	 kr .	žandarstvu,	čl.	28	 in 	 30. 	
100
	 Zak on	z 	dne	2 5. 	12.	1894.	l.	 o 	 ž andarstvu,	čl.	21	 in 	 22. 	
101
	 Osno v a 	 za	ur edbo 	policijskih	oblastnij, 	 1851, 	I.,	čl.	1	in	2	t er 	II.,	 čl. 	 31, 	 32	in	33.	
102
	 Obr a vna v e	 de želneg a 	 zbor a	 Kr anjsk eg a	 v 	 Ljubljani	 od	 26.	 11. 	 1873	 do	 13. 	 1.	 1874,	 str .	 156, 	
157.	
103
	 P osta v a 	od	26.	2. 	1876,	o	c.	 kr .	žandarstvu,	čl.	14.	
104
	 Zak on	z 	dne	2 5. 	12.	1894.	l.	 o 	 ž andarstvu,	čl.	13. 	
105
	 Č elik: Orožništvo na Kranjskem (1850–1918), str .	 87, 	88,	271–27 5.
106
	 Zak on	z 	dne	2 5. 	12.	1894.	l.	 o 	 ž andarstvu,	čl.	40. 	
107
	 Č elik: Orožništvo na Kranjskem (1850–1918), str .	 368–372 	in	383 –386. 	

290
P a v el 	Čelik:	K o	 sta	or ožnik	in	str ažnik	pri 	nas	posta( ja)la	poklica,	 str . 	 271–306
Članki in razprave || Articles and Papers
na	 druge	 sest a vine 	 t edanje	 v arnostne 	 ur editv e, 	 zlasti 	 tistim 	 na	 podeželju,	 k ar	
bržk one	tudi	ni	bilo	br ez	 vpli v a	 na	 njiho v	 ug led	v 	ja vnosti.
21. Preveč kritično društvo upokojencev 
Na	 začetk u	 20 . 	 st oletja	 so	 upok ojeni 	 or ožniki	 osno v ali 	 s v oje 	 društv o,	 ki	 je	
bilo	 or g anizir ano 	 na 	 drža vni	 in	 deželni	 r a vni.	 Imeno v alo	 se 	 je	Enotnost	(Einheit ) 	
in	 je	 začelo	 izdajati	 s v oje	 g lasilo 	 z 	 imenom 	Orožniške vesti	(Gendarmerie-Nachri-
chten ).	 Glasilo	 so	 r azširjali	 tudi	 med	 akti vnim	 or ožništv om. 	 K er	 je 	 bilo 	 kritično 	
do	 dunajskih	 oblasti,	 so	 na 	 začetk u	 f ebruarja 	 1908 	 pr epo v edali	 tak o	 društv o	 k ot	
tudi	njego v o	g lasilo.
108
22. S poklicem nezdružljiva opravila
Or ožnik u 	 ni 	 smel 	 nihče 	 uk azati,	 da	 bi	 kr ajši	 ali	 daljši 	 čas 	 opr a v ljal 	 dela,	
ki 	 niso 	 združlj i v a	 z	 njego vim	 poklicem. 	 T o	 je	 v eljalo	 tudi	 za 	 osebna	 opr a vila 	 pri	
njego vih	 pr edposta v ljenih.
109
	 T or ej	 ni	 smel 	 biti	 tudi	 nek ak šen	 posilni,	 slug a	 ali 	
purš	 nadr ejenemu.	 P oznejša	 zak ona 	 t eg a	 nista	 v eč 	 določala,	 saj 	 je	 postalo	 brž -
k one	nepotr ebno.
23. Uradni in nastanitveni prostori
Or ožniki 	 in 	 policijski	 str ažniki 	 so	 imeli	 ur adne	 pr ost or e	 v	 drža vnih, 	 občin -
skih	 ali	 zasebnih	 sta v bah.	 Zak up	 so	 ur ejale	 zak upne	 pogodbe 	 o	 odšk odnini	 za	
upor abo	nedrža vnih 	pr ost or o v .	
Če 	 je	 bilo	 mogoče, 	 so	 v	 ur adnih	 poslopjih	 tudi	 stano v ali.	 Slednje	 je	 bila	
času	primerna	r ešit e v:	
	 a)	 moštv o	je 	 bilo 	hitr o	 zbr ano, 	 če 	 so	 t o 	 t erjale 	 v arnostne 	naloge;	
	 b)	 star ešin a 	 enot e	 je	 posr edno 	 ali	 neposr edno	 nadzo r o v al 	 moštv o	 tudi	 v	 pr o -
st em 	času;	
	 c)	 stano v anje 	v	enoti	 je	p omenilo	socialno 	 ugodnost ,	saj	je	 bilo	br ezplačno.	
Štabnim	 častnik om 	 pri	 or ožništvu	 in	 ritmojstr om 	 je	 pripadalo 	 ali	 br ez -
plačno	 stano v anje	 ali 	 ustr ezna	 stanarina.	 P or očniki 	 in	 nadpor očniki, 	 podčastni -
ki 	 in	 or ožniki	 so	 mor ali	 br ezplačno 	 stano v ati	 v	 or ožniš ki 	 v ojašnici	 ali	 v	 drugih	
primernih	 pr ost orih.	 Or ožni šk a	 v ojašnica	 je	 t edaj	 pomenila 	 poslopje,	 kjer 	 je	 bilo 	
nameščeno	 in 	 nastanjeno	 moštv o.	 Lahk o	 je	 šlo 	 za 	 zasebno	 poslopje, 	 ki	 g a	 je	 or o -
žništv o	 v	 celoti	 ali	 deloma	 zak upilo.	 Zar adi	 ug leda	 v 	 ja vnosti	 se	 je	 bilo	 tr eba	
izogibati 	 sk upinskim	 stano v anjem 	 za 	 moštv o, 	 je	 pisalo	 že	 v	 prv em	 zak onu	 iz	
leta	1850.
110
 
Drugi	 or ožniški	 zak on	 je	 v sebo v al 	 zgolj	 določbo, 	 da 	 do t edanji 	 pr edpisi	 o	
nastanitvi	or ožništv a 	ostanejo	nespr emenjeni.
111
 
T emeljni	 pr edpis	 o	 policijskih 	 oblastvih 	 je	 leta	 1851	 določil,	 da 	 ur adniki	
in	 služabniki 	 stanujejo 	 v	 ok olišu,	 kjer 	 so 	 v	 službi. 	 Če	 je	 bil	 ok oliš	 policijsk eg a 	
oblastv a	 r azdeljen	 na	 manjše	 pr edele,	 so 	 tam	 oblik o v ali	 policijsk e	 k omisariat e.	
Na	sedežu 	le-t eg a	je	v odja 	 tudi	stano v al, 	 enak o	v elja	 za 	 str ažnik e.
112
 
108
	 Č elik: Orožništvo na Kranjskem (1850–1918), str .	 259–262. 	
109
	 Začasna	or g ansk a 	posta v a 	žandarmerije,	1850,	 čl. 	 62. 	
110
	 Začasna	or g ansk a 	posta v a 	žandarmerije,	1850,	 čl. 	 76.
111
	 P osta v a	od	 26.	2.	 1876,	 o 	 c.-kr .	žandarstvu,	čl.	51.	
112
	 Osno v a 	 za	ur edbo	policijskih	oblastnij, 	I.,	čl.	24.

291
Letnik 42 (2019), št. 2
24. Dovoljenja za poroko
P or ok e 	 or ožništv a	 so	 bile	 celotno	 obdobje	 v ezane	 na	 do v oljenje. 	 T eg a	 ni	
ur ejal 	 prvi 	 or ožniški 	 zak on	 iz	 leta	 1850,	 pač	 pa	 je	 t o	 leta	 1852	 ur edil 	 uk az	 v o -
jašk eg a 	 ministrstv a.
113
	 T o	 je	 pr ešlo	 nat o	 iz	 t e 	 podz ak onsk e 	 določbe 	 v	 drugi	 or o -
žniški 	 zak on.	 Cesar	 je 	 do v olje v al	 por ok e 	 or ožniškim	 polk o vnik om, 	 častnik om 	
od 	 podpolk o vnik a	 na vzdol,	 moštvu	 pa 	 minist er	 za	 deželno	 obr ambo;	 slednji	 je 	
t o 	 pr a vico 	 za	 moštv o	 smel 	 pr enesti	 na	 deželna	 or ožnišk a	 po v eljstv a.	 Ženitne	
k a v cije	 častnik om	 ni	 bilo	 tr eba	 v eč	 položiti	 in 	 je	 bila 	 nek ak šno	 zagot o vilo, 	 da 	 bo 	
lahk o 	 pr eži v ljal 	 s v ojo	 ženo.	 Št e vilo	 por očenih 	 or ožnik o v	 v	 deželnem 	 or ožnišk em 	
po v eljstvu 	 naj	 ne	 bi 	 pr eseg alo	 št e vila	 or ožniških 	 postaj.
114
	 T r etji	 or ožniški	 zak on	
je 	 pr a v 	 tak o	 določil,	 da 	 por ok e	 or ožniškim	 polk o vnik om	 do v oljuje	 cesar ,	 drugim	
častnik om	 in 	 moštvu	 pa	 minist er 	 za 	 deželno	 obr ambo,	 ki	 pa 	 je	 t o	 pr a vico 	 smel	
pr enesti	na 	deželna	or ožnišk a	po v eljstv a.
115
25. Pravica do pokojnine 
Or ožništv o	 je 	 imelo 	 ur ejeno	 pr a vico	 do	 pok ojnine.	 Pr edpisi	 t e 	 vrst e	 so	 bili	
v se 	 ugodnejši, 	 saj	 so	 se 	 post opoma	 r a vnali 	 po	 ci vilnih	 drža vnih 	 uslužbencih.	
Leta	 1866	 je	 t o	 ur edil	 cesars ki 	 uk az.	 Višina 	 pok ojnine 	 je 	 bila	 od visna	 od 	 službe -
ne 	 dobe: 	 za	 pod	 deset	 let	 službe	 je 	 moštvu	 pripadala	 odpr a vnina	 v	 višini	 eno -
letne 	 plače;	 za	 med	 10	 in	 15 	 let	 službe 	 je	 pr ejel	 pok ojnino	 v 	 znesk u 	 ene	 tr etjine	
plače; 	 za 	 nad	 15 	 in	 do	 20	 let	 dela 	 je 	 pr ejel	 pok ojnino	 v	 višini 	 tr eh	 osmin	 plače; 	
za	 nad 	 20 	 in 	 do	 25	 let 	 službe	 je 	 pr ejel	 pok ojnino	 v 	 znesk u	 štirih 	 osmin	 plače;	 za	
nad	 25 	 do	 30	 let	 službe	 mu	 je 	 pripadala	 pok ojnina 	 v	 znesk u 	 petih	 osmin	 plače; 	
za	 nad 	 30 	 do	 35 	 let	 službe 	 mu	 je 	 pripadala	 pok ojnina	 v	 višini	 šest	 osmin 	 plače;	
za	 nad 	 35 	 do	 40	 let 	 službe 	 je	 dobil	 pok ojnino	 v	 višini	 sedmih	 osmin	 plače 	 in	 za	
službo	 nad	 40 	 let	 je 	 dobil	 pok ojnino	 v 	 znesk u	 celotne 	 plače.	 Namest o	 tak o	 od -
merjene	 pok ojnine	 je 	 smel 	 zapr ositi 	 za	 odpr a vnino,	 če	 se	 je	 odpo v edal	 drža vni	
službi,	 v sem	 pr a vicam	 zase 	 in	 s v ojce	 t er	 pr edložil 	 zdr a v stv eno	 spriče v alo.	 Če 	 je 	
bila	 njego v a 	 pr ošnja	 ugodno	 r ešena, 	 je 	 dobil	 odpr a vnino 	 v	 višini	 d v oletne 	 pla -
če.
116
	 Zat em	 je	 na	 podlagi 	 omenjeneg a	 cesarje v eg a	 skl epa	 leta 	 1871	 t o 	 ur edil 	
zak on	 o 	plačah	in	oskr bi	or ožnišk eg a	moštv a.
117
Leta	 18 76	 je	 drugi	 or ožnišk i	 zak on	 določil, 	 da	 za 	 pok ojnine	 častnik o v	 v e -
ljajo	 v ojaški	 pr edpisi,	 pri 	 odmeri	 pok ojnine	 pa 	 se	 upošt e v a 	 tudi	 or ožniški	 doda -
t ek,	 ne	 pa 	 v eč 	 osebni 	 dodatki.	 Če 	 je 	 or ožnik	 postal	 nespo soben	 za	 službo,	 so 	 zanj 	
v eljali 	 pr edpisi	 za	 pok ojnine	 ci vilneg a	 drža vneg a	 ur adništv a,	 v endar	 šele	 po	
izpolnjeni	 štiriletni	 ob v ezni	 službi.	 P ok ojnino 	 so	 mu	 odmerili	 od 	 plače 	 in	 služ -
beneg a	 dodatk a.	 T o	 je 	 v elja lo 	 tudi	 za	 častnišk e 	 namestnik e. 	 Če 	 se	 je	 mož	 med	
opr a v ljanjem	 službe 	 br ez 	 s v oje	 kri v de 	 r anil	 ali 	 t ežk o	 pošk odo v al,	 da	 je 	 postal 	 za	
službo	 nesposoben,	 so 	 pri	 odmeri	 pok ojnine	 prišt eli	 deset	let	 službe. 	 Izjemoma 	
so 	 lahk o 	 odme rili	 višjo	 pok ojnino. 	 V se	 t e	 določbe	 so 	 v eljale,	 če	 je	 nek do 	 postal	
nezmožen 	 za	 službo	 ali 	 za	 v sak	 zaslužek	 sploh.	 Če	 je	 mož 	 pr ed 	 dopolnjeno	 ob -
v ezno 	 službo	 postal	 nezmož en	 za	 or ožnišk o	 službo,	 ne 	 pa	 tudi	 za	 drug	 zaslužek,	
je 	 ob	 odhodu	 iz	 or ožništv a 	 pr ejel	 trimesečne	 pr ejemk e	 k ot	 odpr a vnino. 	 Če	 pa	 je 	
or ožnik u 	 pr enehala	 služba	 zar adi	 zmanjše v anja	 št e vila	 moštv a,	 so	 zanj	 v eljala	
ci vilna	 upok ojitv ena	 pr a vila, 	 in	 sicer 	 ne 	 g lede	 na 	 t o, 	 ali 	 je	 s v ojo	 službeno 	 dol -
žnost 	izpolnil	ali	ne.	
113
	 Uk az	v ojašk eg a 	ministrstv a	1.	 8.	1852.
114
	 P osta v a 	od	26.	2. 	1876,	o	c.-kr .	žandarstvu,	 čl.	47 	in	48.	
115
	 Zak on	z 	dne	2 5. 	12.	1894.	l.	 o 	 ž andarstvu,	čl.	38. 	
116
	 C esarski	uk az	 od 	 9.	12.	 1866. 	
117
	 P osta v a 	od	25.	7. 	1871	o	služabnih	plačah	in	 pr eskr bo v anji	žandarmerijsk eg a 	moštv a.	

292
P a v el 	Čelik:	K o	 sta	or ožnik	in	str ažnik	pri 	nas	posta( ja)la	poklica,	 str . 	 271–306
Članki in razprave || Articles and Papers
V do v e	 in 	 sir ot e	 or ožniških	 častnik o v 	 so	 se	 oskr bo v ale	 po	 določbah 	 za 	 ci -
vilne	 dr ža vne	 ur adnik e.	 Ena k o	 je 	 v eljalo 	 za	 družine	 or ožnik o v , 	 ki	 so	 umr li 	 pr ed	
izpolnitvijo	 ob v ezne	 or ožnišk e	 službe.	 Če	 je	 or ožnik	 ali	 častnik 	 med 	 opr a v lja -
njem	 službe	 br ez	 lastne	 kri v de	 umr l,	 je	 pripadla	 v do vi 	 in	 sir otam 	 tak a 	 oskr bni -
na,	k ot	če	bi	 pok ojni 	do vršil	40	let	službe.
118
 
T udi	 tr etji	 or ožniški	 zak on	 je	 določil,	 da	 se	 častnik om	 in 	 častniškim	 name -
stnik om	 pri	 odmeri 	 pok ojnin	 za	 leta	 službo v anja	 pri	 or ožništvu	 upošt e v a 	 or o -
žniški 	 dodat ek.
119
 
K er	 so	 pok ojnine	 zaostajale	 za 	 plačami, 	 so 	 zak oni 	 leta	 1897,	 1902	 in 	 1910	
določili,	 da	 so 	 se	 pok ojnine	 po v ečale.	 P ok ojnina	 je	 mor ala 	 z 	 let om	 1900	 znaša -
ti	 v saj 	 400	 kr on.
120
	 Na	 začetk u	 t eg a	 leta	 je	 bila 	 v	 cesarstvu	 izv edena	 denarna 	
r ef orma	 in	 namest o	 goldinarja	 in	 kr ajcarja	 sta	 bila	 u v edena	 kr ona 	 in 	 vinar .	 En 	
goldinar	 je	 bil	 vr eden	 d v e 	 kr oni, 	 t or ej 	 bi	 po	 star em	 najnižja	 pok ojnina 	 znašala	
200	goldinarje v . 	
Če	 je 	 ur adnik	 mestneg a	 g la v arstv a	 odpo v edal	 službo,	 je	 t o	 r eše v al 	 mestni	
g la v ar . 	 Če	 je	 od po v ed 	 spr ejel	 in	 je 	 šlo	 za 	 višjeg a	 k omisarja	 ali	 višjeg a	 ur adnik a,	 je	
o	 od po v edi 	 por očal	 ministru	 za 	 notr anje	 zade v e.	 Deželni	 g la v ar	 je 	 imel	 pr a vico,	
da 	 je 	 za	 druge	 uslužbence	 mestneg a	 g la v arstv a 	 odločal,	 ali	 gr edo	 v	 začasni	 ali	
stalni	pok oj.
121
 
26. Urejanje drugih socialnih vprašanj orožništva
Pr edpisi	 so	 ur ejali	 tudi	 širš a	 socialna 	 vpr ašanja,	 po v ezana 	 z	 or ožniki 	 in 	
njiho vimi 	 družinami. 	 Pr eskr ba 	 v do v	 in 	 sir ot	 or ožniških 	 častnik o v 	 je	 t ekla	 po 	 v o -
jaških	 pr edpisih, 	 enak o	 je	 v eljalo	 za	 v do v e 	 in	 sir ot e	 or ožnik o v	 od 	 str ažmojstr a 	
na vzdol,	 je	 let a	 1850	 pisalo	 v	 prv em	 or ožnišk em	 zak onu.
122
	 Oskr bo	 mož,	 ki 	 so 	
postali	 nespos obni 	 za 	 službo,	 njiho vih 	 v do v	 in	 sir ot	 je	 ur edil	 zak on 	 z	 dne	 27.	 4.	
1887.	 V sak o 	 let o 	 or ožnišk e	 službe	 so 	 za	 pok ojnino 	 št eli	 k ot	 16 	 mesece v , 	 k ar	 je	
v eljalo	 tudi 	 za	 pr eskr bo	 družin	 or ožnik o v ,	 ki 	 so 	 umr li	 pr ed	 upok ojitvijo.	 Če 	 je	
umr l 	 pri	 opr a v ljanju 	 službe,	 je	 družina 	 pr ejemala 	 tak o 	 pr eskr bnino, 	 k ot	 da	 je	
pok ojnik	 do vršil	 40	 let	 službe,	 pa	 tudi 	 posmrtnino	 v	 znesk u	 tr ojnih	 mesečnih	
pr ejemk o v 	pok ojnik a.
123
T r etji 	 or ožnišk i	 zak on	 je	 do ločil,	 da	 pot ek a	 oskr ba 	 or ožniških 	 častnik o v , 	
častniških	 namestnik o v	 t er 	 njiho vih 	 v do v 	 in	 sir ot	 po	 v ojaških	 pr edpisih.	 Za	
oskr bo 	 moštv a,	 ki	 je	 postal o	 nesposobno	 za	 službo,	 njiho vih 	 v do v	 in	 sir ot 	 so	
v eljali 	 pr edpisi	 za	 ci vilne	 drža vne	 uslužbence, 	 pri	 odmeri	 pok ojnine 	 pa 	 se	 v sak o	
let o 	 službe	 upošt e v a	 k ot	 16 	 mesece v .	 Če	 je	 or ožnik 	 umr l 	 pr ed 	 izt ek om 	 ob v ezne	
službe,	 so 	 v elja le	 določbe	 o	 pr eskr bi 	 ci vilnih	 drža vnih 	 os eb. 	 Če	 je	 mož 	 br ez	 s v oje	
kri v de 	 umr l	 pri	 opr a v ljanju 	 službe,	 je 	 v do vi 	 in	 sir otam 	 pripadala 	 tak a	 oskr ba,	
k ot	 bi	 mož	 službo v al 	 40	 let .	 K o	 je	 akti vni 	 ali 	 upok ojeni	 or ožnik 	 umr l,	 je	 družini	
pripadala	 posmrtnina 	 v 	 višin i 	 zadnjih	 trimesečnih 	 pr ejemk o v	 pok ojnik a, 	 ki 	 so 	 jo	
izplačali	 tri	 mesece 	 po	 smrti .	 Za 	 družine	 med	 v ojno	 ujet eg a	 or ožnik a	 ali	 moža, 	 ki	
je 	 duše vno	zbolel, 	so	v eljale 	 določbe	v ojaških	pr edpiso v 	o	 oskr bo v anju.	
Če	 se 	 je 	 or ožn ik 	 med	 službo	 br ez	 s v oje 	 kri v de 	 t elesno	 pošk odo v al, 	 zar adi 	
česar	 je 	 tak oj 	 ali 	 v	 r ok u	 eneg a	 leta	 postal 	 nezmožen 	 za	 or ožnišk o 	 službo,	 so	 pri	
odmeri	 pok ojnine	 prišt eli 	 deset	 let . 	 Če	 je	 mož 	 postal	 pridobitno	 nesposoben 	 ali 	
je 	 potr ebo v al	 posebno	 str ež bo,	 ali 	 pomoč,	 ali	 je	 bila 	 onemog lost	 posledica	 pose -
bej	 priznanja	 vr edneg a	 službeneg a	 opr a vila,	 so	 mu	 lahk o	 priznali	 višjo	 pok ojni -
118
	 P osta v a 	od	26.	2. 	1876,	o	c.	 kr .	žandarstvu,	čl.	42,	43,	44,	45	 in 	 46 .	
119
	 Zak on 	z	dne	 2 5.	12.	1894.	l.	 o 	 ž andarstvu, 	 čl. 	 29.
120
	 Č elik: Orožništvo na Kranjskem (1850–1918), str .	 226.
121
	 Osno v a	za	ur edbo 	policijskih	oblastnij,1851,	 I., 	 čl. 	 15. 	
122
	 Začasna	 or g ansk a	 posta v a 	žandarmerije,	1850,	čl.	79.	
123
	 P osta v a 	od	27.	4. 	1887	o	v ojaški 	pr eskr bi 	 v do v	in	sir ot .

293
Letnik 42 (2019), št. 2
no,	 in 	 sicer 	 do 	 znesk a 	 celotneg a	 pr ejemk a,	 ki	 se	 št eje 	 v 	 odmer o	 pok ojnine.	 Če 	 je 	
mož	 pr ed	 izt ek om 	 ob v ezne 	 štiriletne	 službe	 br ez	 lastne	 kri v de	 postal	 za	 službo	
nezmožen, 	 a	 ne	 za 	 v sakršen 	 zaslužek, 	 je 	 pri	 odhodu	 pr ejel	 odpr a vnino 	 v	 znesk u 	
trimesečnih 	 službenih	 prist ojbin;	 slednji	 sta v ek	 je 	 v eljal 	 tudi	 za 	 pripr a vnik a, 	 če 	
je 	postal	za	službo	nesposoben	pri	opr a v ljanju	 pr aktične 	službe.
124
  
Leta	 18 96	 se	 je 	 zak on	 socialne 	 pr a vice	 ci vilnih 	 drža vnih 	 ur adnik o v 	 in	 slu -
žabnik o v	 u v elja vil	 tudi	 za 	 or ožništv o. 	 Or ožnik o v a	 v do v a 	 je 	 bila 	 upr a vičena 	 do 	
pok ojnine	 v 	 višini	 ene	 tr etjine	 plače 	 pok ojneg a	 sopr og a, 	 najmanj 	 pa	 do 	 najniž -
je 	 v do v sk e 	 pok ojnine 	 200	 goldinarje v . 	 Če 	 je	 v do v a 	 imela 	 otr ok e,	 ji	 je	 pripadal	
vzgoje v alni 	 prispe v ek 	 [danes:	 otr oški 	 dodat ek],	 ki 	 je	 za	 v sak eg a	 nepr eskr blje -
neg a 	 otr ok a	 znašal	 petino	 v do v sk e 	 pok ojnine.	 Nepr eskr bljena 	 sir ota,	 mlajša 	 od	
24	 let , 	 je 	 pr ejemala	 sir otinsk o	 pok ojnino	 v	 višini	 polo vice 	 v do v sk e 	 pok ojnine.	
Or ožnik, 	 ki 	 je 	 med 	 službo 	 postal	 popolnoma	 nezmožen	 za 	 v sakršen 	 zaslužek,	 je 	
dobil 	 polno	 pok ojnino.	 K do r	 je 	 bil	 k azensk o 	 odpuščen 	 iz	 or ožništv a, 	 je	 izgubil	
pr a vico	do	pok ojnine	 ali	odpr a vnine.
125
27. Omejene državljanske pravice
Za 	 or ož nik e	 so 	 bile 	 nek at er e	 drža v ljansk e 	 pr a vice	 omejene.	 Za	 por ok o	 je 	
r ecimo 	 potr ebo v al	 do v oljenje. 	 Or ožniki	 niso 	 smeli	 ustana v ljati	 s v ojih 	 društ e v 	 za	
izr ažanje 	 s v ojih 	 sindik alnih 	 ali 	 poklicnih	 t eženj,	 r azen	 po	 upok ojitvi;	 niso	 imeli	
niti	 akt i vne	 niti 	 pasi vne	 v olilne	 pr a vice;	 delo vni	 čas	 je	 bil	 neur ejen,	 od visen	 od 	
v arnostnih	 zaht e v	 in	 nalog,	 delali	 so	 ob	 petkih	 in	 s v etkih,	 k ot	 bi	 r ekli	 po	 star em; 	
če	 je 	 t o 	 zaht e v ala	 služba, 	 so	 bili	 lahk o	 pr emeščeni 	 iz 	 kr aja	 v	 kr aj 	 ali 	 iz 	 ene 	 dežele	
v 	 drugo;	 dopust ,	 zak onsk o	 ur ejen 	 šele 	 leta 	 1896,	 je	 tr ajal	 naj v eč	 14	 dni	 ali	 v saki	
d v e	 leti	 do 	 4	 t edne,	 pr ej	 je 	 v eljal	 izr edni	 dopust 	 iz 	 družinskih	 r azlogo v ,	 ki	 g a	 je 	
odobril	star ešina.	
28. Tudi nekaj predpravic
Zar adi	 t eh, 	 v 	 pr ejšnji	 t očki 	 našt etih 	 omejit e v 	 drža v ljanskih	 pr a vic,	 so	 imeli	
or ožniki 	 nek aj 	 pr edpr a vic	 v 	 primerja vi 	 z	 drugimi 	 poklici:	 omenil	 sem	 že	 nek aj 	
ugodnosti	 ob	 upok oje v anju;	 lahk o	 so	 pr ost o v oljno	 odšli 	 v	 službo	 na 	 nižja	 ci vilna	
pisarnišk a	 mesta, 	 kjer	 je 	 bil	 delo vni 	 čas 	 bolj	 ur ejen	 in 	 plača	 pr a viloma 	 višja;	
lahk o 	 so 	 se	 naslonili	 na	 bolnišk o	 oskr bo 	 v ojsk e; 	 v se 	 bolj	 je 	 bilo	 poskr bljeno	 za 	
družinsk e 	 član e 	 umr lih	 or ožnik o v: 	 v do v sk a	 pok ojnina;	 vzgoje v alni	 prispe v ek 	 za	
otr ok a;	 sir otinsk a 	 pok ojnina	 [pok ojnina	 za	 otr ok a,	 ki	 je	 ostal	 br ez	 obeh	 starše v]; 	
ugodnosti	za	 dosego	polne	 pok ojnine,	 k ar	 se	je	 leta	 189 4	 oblik o v alo	 v 	 jasno	 do -
ločilo	 zak ona,	 da 	 se 	 mu 	 eno	 let o	 službe	 št eje	 k ot 	 16	 mesece v 	 za 	 pok ojninsk o	
dobo	 [poznejša	beneficir ana 	delo vna	 doba].
126
 
29. Orožniki so imeli prednost za prestop v civilne službe
K ot	 določeno	 pr edpr a vico 	 je 	 mogoče	 št eti	 tudi	 določila,	 k o	 so 	 se	 or ožniki	
po	 k ončani 	ob v ezni	službi	želeli	zaposliti	 v	r aznih 	 ci vilnih 	službah.	
T o 	 je	 najpr ej,	 s 	 cesarskim	 uk azom	 s	 k onca	 leta	 1853, 	 v eljalo 	 za	 odslužene	
v ojak e.	 Za 	 podčastnik e	 in	 v ojak e, 	 ki 	 so	 opr a vili	 s v ojo	 ob v ezo	 službo v anja, 	 je 	 bilo	
tr eba	 pridržat i 	 določene	 službe:	 sluge	 in	 manipulanti 	 pri	 v seh 	 drža vnih	 ur adih 	
124
	 Zak on	z 	dne	2 5. 	12.	1894.	l.	 o 	 ž andarstvu,	čl.	29, 	 30. 	 31, 	 32, 	 33, 	3 4,	35,	36 	in	37. 	
125
	 Zak on	z 	dne	1 4. 	5.	 1896.
126
	 Zak on	z 	dne	2 5. 	12.	1894.	l.	 o 	 ž andarstvu,	čl.	30. 	

294
P a v el 	Čelik:	K o	 sta	or ožnik	in	str ažnik	pri 	nas	posta( ja)la	poklica,	 str . 	 271–306
Članki in razprave || Articles and Papers
ali	 ustano v ah,	 ki	 jih	 v	 celoti 	 ali	 deloma 	 plačuje	 drža v a; 	 izvršilne	 nižje	 službe 	 pri	
železnici, 	 pošti	 in	 t elegr afu, 	 gozdnih 	 in	 rudarskih 	 ur adih, 	 drža vnih	 t o v arnah 	 in 	
solinah,	 kjer	 je	 bilo	 tr eba	 znati 	 br ati, 	 pisati	 in 	 r ačunati.	 K omisija	 cesarsk e	 višje	
k omande	 na	 Dunaju	 je	 v odila 	 pr eg led 	 takih	 delo vnih	 mest	 in	 pr osilce v 	 zanje.	
T udi	 občine	 so 	 bile 	 dolžne 	 r a vnati	 skladno	 s	 t em	 cesarskim	 uk azom. 	 Občine 	 so	
jih	 zaposlo v ale	 za 	 nadzor o v anje 	 polj,	 gozdo v , 	 sejmo v , 	 cest 	 it d.	 Občine 	 na	 Kr anj -
sk em 	 so 	 t o vrstne 	 potr ebe	 spor očale	 deželni 	 v ladi	 v 	 Ljubljani.
127
	 Notr anje	 mini -
strstv o 	 je	 spomladi	 1854	 določilo,	 da 	 so 	 t e 	 določbe	 cesarje v eg a 	 uk aza	 v eljale 	
tudi	za	or ožnišk o 	moštv o.
128
Aprila	 1872	 je	 t o 	 ur edil	 samost ojen	 zak on. 	 T a	 pr edpis 	 je	 sprv a	 v eljal	 za	
v ojašk e	 osebe.	 P odčastnik,	 ki	 je	 12 	 let	 službo v al 	 v	 armadi	 ali 	 deželni	 obr ambi,	 od	
t eg a 	 v saj	 8 	 let	 k ot	 podčastnik, 	 in	 se	 lepo 	 v edel,	 se	 je	 smel 	 pot ego v ati 	 za 	 zaposli -
t e v 	 v	 ja vni	 službi	 ali 	 podjetjih,	 ki 	 jih	 je	 podpir ala	 drža v a.	 Zanje 	 so	 bila	 ta 	 delo vna	
mesta	 r ezervi r ana	 ali	 ali 	 so	 jim	 dali	 pr ednost .	 Za	 r ezervir ana 	 delo vna	 mesta	 so	
št eli	 d v oje	 zaposlit e v:	 a)	 služabnišk a 	 in	 paznišk a	 mesta	 pri	 c.-kr .	 oblastvih, 	 so -
diščih,	 ur adih,	 k aznilnicah	 ali	 za v odih,	 ki 	 so	 se	 v	 celoti 	 ali	 deloma	 vzdrže v ali	 iz	
drža vnih	 sr edst e v;	 b)	 ur adni	 in 	 pisarniški	 služabniki,	 nižji	 pazniki 	 in	 kr etničarji	
na	 železnici,	 parniških	 in	 podobnih	 podjetjih.	 K ot	 pr ednostna	 delo vna	 mesta	
pa	 so 	 št eli	 zaposlit e v	 pri 	 finančni	 str aži,	 ci vilni	 v arnostni	 str aži	 in	 pri	 ur adni -
ških	 mestih	 v 	 pisarniški	 in	 manipulati vni	 službi	 pri 	 oblastvih,	 sodiščih,	 ur adih,	
za v odih 	 in	 podjetjih. 	 O 	 r ezervir anih 	 in	 pr ednostnih	 vrstah	 služb	 so 	 na 	 Dunaju 	
v odili	 pr eg led,	 ki	 je 	 bil	 od 	 časa	 do 	 časa 	 obja v ljen. 	 Pr ošnji	 je	 bilo	 tr eba	 priložiti	
dok az 	 o	 t elesni 	 primernosti,	 upr a vičenosti	 za	 zapr ošeno	 službo	 in	 dok azilo	 o	
a v strijsk em	 drža v ljanstvu.	 P otr dilo	 o	 upr a vičenosti	 pr ošnje 	 je	 izdajalo	 v ojno 	 mi -
nistrstv o	 ali	 ministrstv o	 za 	 deželno	 obr ambo	 in	 je	 v	 bistvu	 potrje v alo	 določeno	
dobo	 službo v anja 	 v 	 v ojski 	 ali 	 deželni	 obr ambi.
129
	 Kma lu	 je 	 izšlo	 še	 na v odilo	 o 	
izv ajanju	omenjeneg a	 zak ona.
130
 
Drugi	 zak on 	 o	 or ožništvu	 je	 v elja vnost	 t eg a 	 zak ona	 z	 dne	 19.	 4.	 1872	 r az -
širil	 tudi	 na 	 or ožništv o,
131
	 enak o	 tr etji	 zak on	 iz 	 leta 	 189 4.
132
	 Na	 ta	 način	 je	 ome -
njena	 ugodnost	 v eljala	 za 	 marsik at er eg a, 	 ki	 si	 je	 želel 	 sleči	 or ožnišk o	 unif ormo,	
ki 	 se 	 je 	 z 	 leti	 nek olik o	 spr eminjala,	 a	 je	 ostala	 t emnejša.	 Ministrstv o 	 za 	 deželno 	
obr ambo 	 je	 julija 	 1879,	 decembr a 	 1880 	 in 	 no v embr a	 1908	 obja vilo	 seznam	 de -
lo vnih	mest	pridržanih	in 	pr ednostnih 	služb.
Iz	 zapisaneg a	 izhaja,	 da	 so	 se	 dosluženi	 or ožniki	 lahk o	 zaposlili	 tudi	 pri	
ci vilni	policijski 	str aži.	
30. Dvojna povezanost orožništva
Or ožništv o	 je	 bilo	 po	 hier ar hični	 in	 upr a vni	 plati	 v ezano	 na 	 okr ajno,	 spr -
v a	 nek aj	 časa	 tudi	 na	 okr ož no, 	 deželno	 in	 drža vno 	 v odstv o 	 na	 Dunaju,	 saj 	 so 	
bila	 po v sod	 v 	 t ej 	 or g anizaciji	 drža vne 	 upr a v e	 tudi	 njego v a	 hier ar hična	 v odstv a.	
Ci vilne 	 in	 v ojašk e	 oblasti	 se	 niso	 smele	 vtik ati	 v	 izvrše v anje	 službenih	 opr a vil	
127
	 C esarski	 uk az	 19. 	 12.	 1853,	 De želni 	 v ladni	 list	 za	 Kr ajnsk o	 v oj v odino, 	 št .	 3/54,	 z	 dne	 26.	 janu -
arja	1854.	
128
	 R azpis	 c.	 kr .	 ministrstv a	 notr anjih 	 opr a vil	 3.	 4.	 1854,	 Deželni	 v la dni	 list	 za	 Kr ajnsk o 	 v oj v odino, 	
št .	 19/54, 	 z 		dne	 22. 	 5.	1854.	
129
	 P osta v a 	 od	 19 .	 4 	 1872	 o	 podelje v anju 	 služb	 dosluženim	 podofici rjem,	 Drža vni	 zak onik 	 za	 kr a -
lje vine	in			dežele, 	 v	drža vnem	zboru	 zast opane, 	št .	 24/72,	z	 dne	4.	5.	1872.	
130
	 Uk az	 ministrs tv a	 deželne	 br ani	 v 	 dogo v oru	 z	 ostalimi	 udeleže nimi	 osr ednjimi 	 oblastvi 	 od. 	
12.	 7. 	 18 72,	 da	 se 	 izvrši	 zak on	 od	 19.	 4.	 1872	 o	 podelje v anju	 služb 	 dosluženim	 podoficirjem,	
Drža vni	 zak onik	 za	 	 kr alje vine 	 in 	 dežele, 	 v 	 drža vnem 	 zboru 	 zast opane, 	 št . 	 39/72, 	 z	 dne	 16.	 7.	
1872.		
131
	 P osta v a 	od	26.	2. 	1876,	o	c.	 kr .	žandarstvu,	čl.	50.	
132
	 Zak on 	z	dne	 2 5.	12.	1894.	l.	 o 	 ž andarstvu, 	 čl. 	 39. 	

295
Letnik 42 (2019), št. 2
or ožništv a,	 je 	 določal	 prvi	 or ožniški	 zak on.
133
	 T udi	 dr ugi	 zak on	 je	 določil, 	 da 	
or ožništv o	 ni 	 podr ejeno 	 drugim	 ci vilnim 	 ali	 v ojaškim 	 oblastv om 	 ali 	 občinam;	 ta	
oblastv a	 ali	 občine 	 so 	 se 	 mor ale 	 t edaj 	 za	 pomoč	 obrniti	 na	 prist ojno	 službeno 	
oblastv o 	 or ožništv a.
134
	 T r etji	 or ožniški 	 zak on	 je 	 pr a v 	 tak o	 določil, 	 da	 or ožništv o	
ni 	 podr ejeno	 ne	 drugim	 ci vilnim 	 ali	 v ojaškim 	 oblastv om 	 in 	 ne	 občinam;	 na v e -
dena 	 oblastv a	 ali 	 občine	 so 	 se 	 za	 pomoč	 mor ale	 obrniti	 na	 prist ojno	 službeno	
oblastv o,	 le 	 ob	 ne v arnosti	 odlašanja	 je 	 or ožništv o 	 smelo	 neposr edno	 pomag ati 	
na 	 tak	 način. 	 Službeno 	 oblastv o 	 je 	 pr a v	 tak o	 odločalo	 o	 sodelo v anju	 or ožništv a 	
v 	 zade v ah 	 kr aje vne	 policije.	 Sodelo v anje 	 ni 	 smelo	 o vir ati	 or ožništv a 	 pri 	 izvrše -
v anju	 nalog 	 za	 zagota v ljanje 	 ja vne	 v arnosti. 	 Št e vilo 	 deželnih 	 or ožniških 	 po v elj -
st e v	 je 	 določal	 minist er 	 za	 deželno	 obr ambo,	 št e vilo 	 postaj	 pa 	 deželni 	 pog la v ar	
v 	spor azumu	z	deželnim	or ožniškim 	po v eljnik om.
135
P o v eza v a	 or ožništv a	 je	 t ekla	 tudi	 po	 samoupr a vni 	 plati	 –	 v	 odnosu 	 do	 ob -
činsk eg a 	 s v eta, 	 deželneg a	 in 	 drža vneg a	 zbor a	 ozir oma	 par lamenta.	 Pr edst ojnik	
občine	 je	 imel	 nalogo, 	 da 	 je	 v odil	 knjigo	 or ožnišk e 	 službe	 z	 naslo v om	Beležnice 
prihodov in odhodov orožniških patrulj 	 in	 v anjo	 je	 vpiso v al	 tudi	 primer e,	 k o	 je	
or ožnišk a	 patrulja	 zar adi 	 službe	 izostala	 v eč	 k ot	 24	 ur 	 iz	 kr aja, 	 kjer	 je	 bila	 or o -
žnišk a	 postaja .
136
	 Knjig a 	 je 	 bila	 se v eda 	 pisana	 v	 nemščini.
137
	 T udi	 samoupr a vi	
je 	 pripadala	 pr a vica, 	 da	 je	 po v edala	 s v ojo	 besedo	 o	 t ej	 v arnostni 	 sili.	 Še	 pose -
bej 	 t edaj,	 k o	 so	 spr ejemali	 deželni 	 ali 	 drža vni	 pr or ačun, 	 kjer	 so	 bila 	 zajeta 	 tudi 	
sr edstv a,	 namenjena	 za 	 nastanit e v	 [deželni 	 zbor]
138
	 in	 celotno	 delo v anje 	 t e	v ar -
nostne 	 sile	 [drža vni 	 zbor].	 Drža vni	 pr or ačun 	 je	 za	 or ožništv o 	 pr ed vide v al 	 pribli -
žno	 po 	 en	odst ot ek 	sr edst e v .
139
 
Drugi	 zak on	 je	 določil, 	 da	 je	 okr ajno 	 g la v arstv o 	 službeno	 oblastv o	 nad 	
tam 	 r azpor ejenimi	 or ožniškimi 	 postajami	 in 	 v odi	 t er	 nadzir a 	 opr a v ljanje 	 njiho -
v e	 v arnostne	 službe.	 Če 	 bi	 mest o 	 z	 lastnim	 statut om	 zaht e v alo, 	 da	 bi	 or ožni -
štv o 	 pomag alo	 mestni	 v arnostni	 str aži,	 se	 o 	 t em 	 okr ajno	 g la v arstv o	 dogo v ori 	
z 	 županstv om	 t eg a	 mesta.
14 0
	 Na	 sedežu	 okr ajneg a	 g la v arstv a	 je 	 bilo	 po v eljstv o	
okr ajneg a 	 or ožništv a,	 ki	 g a 	 je 	 v odil	 str ažmojst er .	 On 	 je 	 hkr ati	 v odil	 tamk ajšnjo 	
or ožnišk o	 postajo	 in	 nadzor o v al 	 delo	 v seh 	 drugih	 postaj	 na	 območju	 okr ajneg a	
g la v arstv a.	 Če 	 sta	 bila	 na	 postaji 	 v eč	 k ot	 d v a 	 moža,	 jo	 je	 v odil	 k omandir .	 Lahk o 	
pa	 je	bil	na 	postaji	le	 en	or ožnik	(Einzelpost ).
141
 
T r etji	 or ožniški	 zak on	 je	 g lede 	 pomoči	 or ožništv a	 v arnostnim	 str ažam	
statutarnih	 mest	 v sebo v al	 podobno 	 določilo	 k ot	 njego v	 pr edhodnik:	 Odločit e v 	
bo	spr ejelo	okr ajno 	g la v arstv o 	v 	dogo v oru	 z	dotičnim	županstv om.
142
 
Pr edpis 	 za	 policijsk a	 oblast v a	 je 	 določal,	 da 	 pot ek a	 po v eza v a	 med	 poli -
cijsk o 	 str ažo	 in	 političnimi 	 upr a vnimi 	 oblastvi	 od 	 okr ajneg a 	 g la v arstv a	 do 	 no -
tr anjeg a 	 ministrstv a, 	 k ar	 se m 	 že	 omenil.	 P olitična	 oblastv a 	 so 	 mor ala 	 o 	 v arno -
stno	 pomembnih	 zade v ah	 spor očiti	 mestnemu	 g la v arju, 	 ta	 jih	 je	 pr eg ledal	 in 	 s 	
pripombami	 poslal	 deželne mu	 g la v arju.	 Ista 	 oblastv a	 in 	 župani 	 so 	 bili 	 dolžni 	
ustr eči 	zaht e vi	mestneg a	g la v arstv a 	 po 	 ob v estilih.
143
  
133
	 Or g ansk a 	 posta v a 	žandarmeri je, 	1850,	čl	39.	
134
	 P osta v a 	od	26.	2. 	1876,	o	c.	 kr .	žandarstvu,	čl.	6	in	7.	
135
	 Zak on	z 	dne	2 5. 	12.	1894.	l.	 o 	 ž andarstvu,	čl.	6,	7,	8	in	16.	
136
	 Začasna 	 or g ansk a 	 posta v a	žandarmerije, 	1850,	čl.	 35. 	
137
	 SI 	 A S	 31,	 14–1 –3,	 f asc.	 66,	 št .	 14.373:	 V ormer k ungs–Buch 	 über	 das	 Eintr eff en	 und	 den	 A bg ang	
der	k.	k.			Gendarmerie–P attr ouillen.
138
	 Č elik: Orožništvo na Kranjskem (1850–1918), str .	 238–239.
139
	 Č elik: Orožništvo na Kranjskem (1850–1918), str .	 265–270.
140
	 P osta v a 	od	26.	2. 	1876,	o	c.	 kr .	žandarstvu,	čl.	3.	
141
	 P osta v a 	od	26.	2. 	1876,	o	c.	 kr .	žandarstvu,	čl.	18 	in	19.	
142
	 Zak on	z 	dne	2 5. 	12.	1894.	l.	 o 	 ž andarstvu,	čl.	3.	
143
	 Osno v a 	 za	ur edbo 	policijskih	oblastnij, 	 1851, 	I.,	čl.	2	in	32.	

296
P a v el 	Čelik:	K o	 sta	or ožnik	in	str ažnik	pri 	nas	posta( ja)la	poklica,	 str . 	 271–306
Članki in razprave || Articles and Papers
31. Ko so razmere terjale nastop večje enote
Prvi,	 drugi 	 in	 tr etji 	 or ožniški	 zak on	 so 	 pr ed vide v ali 	 možnost 	 in 	 post opek	
pri	 po v ezo v anju 	 v	 v ečje	 enot e,	 če	 so 	 t o	 nar ek o v ali 	 v arnostni 	 r azlogi	 ozir oma	 iz -
vršit e v 	 naloge.	 Prvi	 zak on	 je	 g lede	 t eg a	 v sebo v al	 zelo	 skr omne 	 določbe.	 R ečeno	
je 	 bilo, 	 da	 so 	 smeli 	 star ešine	 manjših	 enot , 	 če	 so	 t o	 t erjale	 r azmer e, 	 združiti 	 sebi 	
podr ejene	 enot e 	 in 	 jih	 r azpor ejati	 po	 s v ojem	 ok olišu,	 nadr ejeni 	 pa 	 je	 mor al	 o	
t em 	 tak oj	 ob v estiti	 pr edpost a v ljeneg a,	 v	 nujnih 	 primerih 	 tudi	 po v eljstv o 	 or ožni -
šk eg a 	 polk a.
14 4
	 Drugi 	 zak on 	 je 	 določil,	 da	 je	 o	 po v ezo v anju	 v	 v ečjo	 enot o	 odločal 	
okr ajni 	 ozir oma	 deželni	 pog la v ar , 	 v sak	 za 	 s v oj	 ok oliš. 	 Če 	 je	 tak a	 združena	 enota	
odšla	 na	 pomoč	 v	 drugo	 deželo,	 sta	 sk upaj	 odločila	 ministr a	 za	 notr anje 	 zade v e	
in	deželno	obr ambo.
145
 
Prihajalo	 je 	 namr eč	 do 	 sta v k 	 in	 demonstr acij 	 iz	 socialnih 	 ali	 nacionalnih	
nagibo v . 	 T o 	 je	 bilo	 po v ezano	 z	 vzposta v ljanjem 	 političnih 	 str ank 	 pri	 nas,	 r azma -
hom	 dr uštv eneg a	 ži v ljenja,	 dela v skim 	 gibanjem,	 omeni ti	 pa	 je	 tr eba	 tudi	 tabor -
sk o 	 gibanje 	 pri 	 nas,	 ki 	 je	 zajelo	 17 	 takih	 množičnih 	 shod o v 	 v	 podpor o	 nar odnim	
zaht e v am	 Slo v ence v . 	 Na	 prv em	 taboru	 v	 Ljut omeru	 se	 je	 zbr alo 	 deset	 tisoč	 Slo -
v ence v . 	 T udi	 na	 Slo v ensk em 	 so 	 nastale	 politične 	 str ank e,	 med	 njimi	 so	 bile	 tri	
najpomembnejše:	 leta 	 1890 	 k at olišk a, 	 liber alna 	 1894	 in 	 socialna	 demokr atsk a 	
str ank a 	 leta	1896.
146
Or ožnik om	 je 	 bilo 	 nar očeno ,	 naj	 ne 	 sodelujejo	 v 	 političnem	 gibanju	 in 	 se	
ne	 v ključujejo	 v	 politične 	 str ank e,	 ki 	 so	 t edaj 	 nastajale 	 v	 A v striji. 	 Ob	 manjših	
izgr edih	 so	 na	 kr aj	 poslali	 enot o	 10	 do 	 20	 or ožnik o v ,	 sic er	 pa	 v ečjo	 enot o. 	 Može 	
so	 zbr ali	 iz	 enot	 ob	 železniških	 pr og ah, 	 da	 so	 se	 z	 v lak om 	 odpr a vili 	 na	 cilj, 	 po -
v elje v al 	 pa 	 je	 po	 činu	 naj višji	 star ešina. 	 Do	 k oncentr acije	 mož	 je	 prišlo	 tudi	 ob 	
poja vu	 r opars kih 	 ži v ali.	 A vt or 	 knjige 	 o 	 or ožništvu	 na 	 Štajersk em 	 je	 ob	 t em 	 na -
v edel 	 primer	 iz 	 T r bo v elj,	 kjer	 je	 mar ca	 1869	 prišlo 	 do	 izgr edo v	 med	 rudarji	 v	
T r bo v ljah, 	 v 	 k at erih	 je	 bilo	 nad 	 200	 udeležence v . 	 V	 kr aj 	 je	 okr ajno 	 g la v arstv o	
v 	 Li tiji	 poslalo 	 or ožništv o	 in 	 že	 d v a 	 t edna	 za 	 t em	 so	 tam	 odobrili	 ustano vit e v	
or ožnišk e	postaje.
147
 
O	 t em	 dogodk u 	 v	 Zasa vju	 sem	 zasledil 	 le	 kr atk o 	 v est	 v	 zbir ki 	 dok ument o v	
o	 zasa v ski	 sta v ki 	 januarja	 1958.	 Dela v ci	 naj	 bi	 pr ot estir ali 	 pr oti 	 no vi	 st eklarni	
v 	 H r astnik u, 	 zat o	 je	 okr ajno	 g la v arstv o	 tja	 poslalo	 or ožnik e, 	 da 	 bi 	 vzposta vili 	
r ed.
148
 
T ak e	 enot e	 so	 sesta vili	 iz	 mož	 in	 star ešin,	 ki	 so	 bili	 na	 v oljo.	 Ni	 (še)	 bilo 	
stalneg a	 sesta v a	 t e	 vrst e	 enot e,	 k ot	 t o	 v elja	 za	 pr et eklo	 milico	 in	 današnjo	 policijo.
Pr edpisi	 so	 ur ejali	 mor ebitno 	 pomoč	 med	 moštvi	 v arnostne	 str aže	 in	 or o -
žništv om,	k o	 je 	bilo	tr eba	zbr ati	 tudi	v ečje	št e vilo 	 mož 	 posta v e.	
32. Letni dopust
Prvi	 or ožniški	 pr edpis 	 ni 	 ur ejal 	 letneg a	 dopusta. 	 S v oj 	 službeni	 ok oliš	 je	
smel	 or ožnik	 zapustiti	 zar adi	 družinskih	 r azlogo v , 	 k ar 	 je	 pomenilo, 	 da 	 je 	 bil	 t e -
daj	 lahk o	 ods ot en 	 iz 	 službe. 	 P o v eljnik	 polk a	 je	 do v olje v al 	 do 	 5	 dni	 izr edneg a	
dopusta.	 Nat o	 je	 or ožnik	 leta 	 1876	 dobil	 v sak e	 d v e 	 leti	 pr a vico	 do	 8	 t edno v	 izr e -
dneg a	 dopusta,	 leta	 1895	 pa	 pr a vico	 do	 8	 dni 	 letneg a 	 dopusta,	 postaje v odja 	 in 	
str ažmojst er 	 pa	do	14	dni,	 v sak o	drugo 	let o	pa	 do	 4	t edne.
149
144
	 Začasna	 or g ansk a	 posta v a 	žandarmerije,	1850,	čl.	56.	
145
	 P osta v a	 od	 26.	 2.	 1876,	 o	 c.	 kr .	 žandarstvu,	 čl.	 20.	 Zak on	 z	 dne	 25.	 12.	 1894.	 l.	 o	 žandarstvu,	 čl.	 17. 	
146
	 Prunk:	Slovenski narodni vzpon (1768–1992), str . 	83,	84,	85,	106 ,	 114	in	115.	
147
	 Gebhar dt: 	Die Gendarmerie in Österreich (1849–1924), str . 	98.	
148
	 Sk opec:	 »Sta v k a	v 	rudnikih	T r bo v lje–Hr astnik 	in	Zagorje	 od 	13.	do	16.	1.	1958«,	 str .	14.
149
	 H örmann	 in	Heszt er a: 	Zwischen Gefahr und Berufung. Gendarmerie in Österreich, str . 	46.	

297
Letnik 42 (2019), št. 2
Pr edpis 	 je	 leta 	 1851 	 določil, 	 da	 je	 mestni	 g la v ar 	 do v olje v al 	 s v ojemu	 osebju	
naj v eč 	 do	 d v a 	 t edna	 dopusta. 	 Pri	 t em	 je	 mor al	 upošt e v ati, 	 da 	 t o	 ni	 bistv eno 	 pri -
zadelo 	 službe,	 zlasti	 ob	 sočasnem 	 dopustu	 za	 v eč	 oseb.	 Deželni 	 g la v ar	 je	 mestne -
mu 	 g la v arju	 lahk o	 dal	 do	 d v a	 t edna 	 dopusta, 	 ur adnik om 	 mestneg a	 g la v arstv a	 pa 	
do 	šest	t edno v 	dopusta.
150
 
33. Trajanje obvezne zaposlitve pri orožništvu
Da	 bi 	 zagot o vili 	 določeno	 (sist emizir ano)	 št e vilo 	 moštv a, 	 je	 v eljala 	 ob -
v eznost	 tr ajanja	 zaposlitv e	 pri	 or ožnikih.	 Sprv a	 se	 je	 or ožnik	 do 	 v ključno	 str a -
žmojstr a 	 mor al	 ob v ezati,	 da	 bo	 v 	 službi 	 ostal 	 najmanj 	 deset	 let ,
151
	 nat o	 osem	
let , 	 nak ar	 je 	 t o	 lahk o	 podaljšal	 v sak okr at	 za 	 enak o	 dobo.	 P o	 letu 	 1876	 je	 tak a 	
ob v eznost	 tr ajala	 najmanj	 štiri	 leta 	 in	 jo	 je	 bilo 	 mogoče	 podaljše v ati	 ozir oma	
pona v ljati.
152
	 T o	 štiriletno	 dobo	 je 	 leta	 1894	 določil	 tudi 	 tr etji 	 or ožniški 	 zak on.
153
 
34. Orožniki so imeli svoj praznik
Ale x ander 	 Bach,	 ki	 je 	 nadomeščal	 bolneg a	 notr anjeg a	 ministr a	 F r anza 	 Se -
r apha	 Stadiona,	 je 	 30. 	 5. 	 184 9	 poslal	 cesarju	 pr edlog	 za 	 ustano vit e v 	 or ožništv a,	
ki 	 g a 	 je 	 pripr a vila	 sk upina	 v ladnih	 ministr o v	 in 	 drugih 	 str ok o vnih	 oseb.	 Cesar 	
F r anc	 Jožef 	 I.	 je	 že	 8. 	 6.	 1849 	 z 	 ur edbo 	 potr dil 	 ta	 pr edlog
154
	 in	 začele	 so	 se 	 pri -
pr a v e	 na	 oblik o v anje 	 t e 	 no v e	 v arnostne 	 sile.	 Dan,	 k o	 je	 cesar	 potr dil	 pr edlog, 	 je	
postal 	 or ožniški	 pr aznik,	 ki	 so	 g a	 pr azno v ali	 na 	 v seh 	 st opnjah	 or ožnišk e 	 or g ani -
zir anosti. 	 P o	 r azpadu	 monar hije 	 je 	 or ožništv o	 Z v ezne 	 r epublik e	 A v strije	 nada -
lje v alo	 s 	 t em	 pr aznik om,	 in	 t o	 v se	 do 	 združitv e	 or ožništv a	 z	 drža vno	 policijo,	 k ar	
se 	je	zgodilo	1.	7.	 2005.
155
35. Tiralično gradivo
Naj višja 	 policijsk a	 oblastnija 	 na	 Dunaju,	 ki	 je	 po v ezo v ala 	 or ožništv o	 in	 dr -
ža vno	 policijo	 v 	 celotni	 drža vi,	 je 	 no v embr a 	 1853	 začela	 izdajati 	Osrednji policij-
ski list	(Zentral-Polizei-Blatt ),	 ki	 je 	 obja v ljal	 ob v estila	 o	 isk anih 	 in 	 zasledo v anih	
osebah,	 ukr adenih	 pr edmetih, 	 najdenih	 neznanih 	 truplih	 it d., 	 čemur	 danes 	 r e -
čemo 	 tir alice	 in	 ob v estila.
156
	 Na	 ta 	 način	 je	 bil	 podan	 t emelj	 za	 ur esniče v anje	 ene	
njenih 	nalog,	pozornost 	na	isk ane	osebe	in 	ukr adene	pr edmet e 	it d.
157
 
P olicijsk a 	 dir ek cija 	 v	 Ljublja ni	 je	 od	 leta	 1855 	 izdajala 	Policijsko oznanilo 
(Polizei-Anzeiger) s	 podobno	 v sebino 	 k ot	Osrednji policijski list,
158
	 v endar	 za	 ob -
močje	 Kr anjsk e,	 po	 ukinitvi 	 t e	 dir ek cije	 pa	 je	 deželno 	 pr edsedništv o 	 za	 Kr anjsk o	
začelo	 izdajati	Policijski list za Kranjsko	(Polizei-Blatt für Krain ),	 ki 	 je	 nadomestil	
Policijsko oznanilo .	 T ak a 	 gr adi v a	 so 	 prispe v ala 	 k	 učink o vit osti	 delo v anja	 obeh 	
v arnostnih	 služb 	 pri	 nas,	 tudi 	 k	 r azisk o v anju	 k azni vih	 dejanj. 	 Lahk o	 r ečemo, 	 da	
150
	 Osno v a 	 za	ur edbo 	policijskih	oblastnij, 	 1851, 	čl.	13.	
151
	 Začasna 	 or g ansk a 	 posta v a	žandarmerije, 	1850,	čl.	 4.
152
	 P osta v a 	 od 	 26 .	 2. 	 1876,	 o 	 c.	 kr .	 žandarstvu, 	 čl.	 24. 	 Hörmann, 	 He sz t er a: 	 Z wischen	 Gef ahr	 und 	
Berufung,	 str . 	41.	
153
	 Zak on	z 	dne	2 5. 	12.	1894.	l.	 o 	 ž andarstvu,	čl.	20. 	
154
	 Kaiser liche 	 V er or dnung 	 v om	 8.	 6.	 1849,	 w omit	 die	 Errichtung 	 einer	 Gendarmerie	 im	 g anzen 	
Umf ange 	 des	 öst err eichischen 	 Ka iserthums	 nach	 den	 angetr agenen 	 Grundzügen	 genemigt	
wir d. 	
155
	 Gr ah: 	 »Slo v o 	 žandarje v «, 	str .	 32.	
156
	 SI 	 A S	22,	 f asc. 	1853,	o v oj 	1111 –1528,	 spis 	 št . 	1182.		
157
	 Začasna 	 or g ansk a 	 posta v a	žandarmerije, 	1850,	čl.	 14. 	
158
	 SI 	 A S	22,	 f asc. 	1855,	spis	št . 	 174.		

298
P a v el 	Čelik:	K o	 sta	or ožnik	in	str ažnik	pri 	nas	posta( ja)la	poklica,	 str . 	 271–306
Članki in razprave || Articles and Papers
br ez 	 podobnih	 gr adi v	 ne	 mor e	 nobena 	 policija,	 le	 današnja	 t ehnik a	 posr edo v a -
nja 	 v 	enot e	je	neprimer lji v a 	 z	nek danjimi 	 tir aličnimi 	 gr adi vi. 	
36. Napredovanje častnikov in orožnikov
V	 t očki 	 18 	 t eg a	 sesta v k a 	 sem	 našt el, 	 k ak o	 sta 	 prvi 	 in 	 dru gi 	 zak on	 o	 or ožni -
štvu	 določila	 hier ar hijo	 or ož nišk eg a 	 moštv a	 od	 najnižjeg a 	 do 	 naj višjeg a 	 položa -
ja.	Kak o	so	ti	pr edpisi	ur ejali	 napr edo v anje 	 or ožniških	častnik o v?	
Prvi	 zak on	 o	 or ožništvu 	 je	 določil	 prv o	 posta vit e v 	 or ožniških	 častnik o v	
in	 njiho v o	 napr edo v anje.	 Njih	 je	 posta v ljal 	 v ojni	 minist er	 na 	 pr edlog	 g la vneg a 	
or ožnišk eg a 	 nadzornik a. 	 Štabne	 častnik e	 je	 imeno v al 	 cesar	 po	 pr edlogu	 v ojne -
g a	 ministr a	 in	 nas v etu 	 g la vneg a	 nadzornik a 	 t er	 spor azumno 	 z	 notr anjim	 mini -
str om. 	 P o	 prvi	 posta vitvi	 so 	 častniki	 napr edo v ali	 v	 višje	 čine	 tak ole: 	 P o višanje	
častnik o v 	 do	 prv eg a	 ritmojstr a	 je	 po v eljnik 	 polk a	 ob	 sod elo v anju 	 štabnih 	 častni -
k o v 	 pr edlag al	 g la vnemu 	 nadzornik u, 	 ta	 pa	 jih	 je	 hkr ati 	 s	 s v ojimi	 pr edlogi	 za	 po -
višanje	 štabni h 	 častnik o v	 poslal	 v ojnemu	 ministru	 v	 odo brit e v . 	 P o v eljstv o 	 polk a	
je 	 pr edlag alo	 po višanje	 str ažmojstr a	 v	 častnik a. 	 Prilože no	 je	 mor alo 	 biti	 pisno	
mnenje	 po v eljnik a	 krila	 o	 primernosti 	 str ažmojstr a	 za 	 častnik a 	 in 	 spriče v alo	 o	
str ažmojstr o v em 	 obnašanju	 zadnje	 let o.	 Za	 r esničnost 	 t eh	 prilog	 so 	 odgo v arjali 	
krilni 	 častniki. 	 P odoben	 je	 bil	 post opek	 pri 	 napr edo v anju 	 na 	 mest o	 po v eljnik a 	
polk a	pri	 po višanju 	na	 podčastnišk e	 st opnje.
159
Drugi	 zak on 	 je	 določil,	 da	 častnik e	 v	 or ožništvu	 pridobi v ajo 	 na	 tri 	 načine:	
a) 	 z	 napr edo v anjem	 samih	 or ožnik o v	 na	 častnišk e 	 položaje; 	 b)	 s	 pr est opanjem	
sposobnih	 častnik o v 	 iz 	 armade	 ali	 deželne	 obr ambe; 	 c)	 s 	 spr ejemanjem 	 spo -
sobnih	 častnik o v 	 iz	 vrst 	 upok ojence v 	 ali 	 tistih	 v	 službi	 zunaj 	 armade	 ali	 deželne	
obr ambe. 	 V se 	je	 imeno v al	 cesar .	 Pr eden	 je	 bil 	 stalno	 pr emeščen	 k	 or ožnik om, 	je	
bil	 eno 	 let o 	 na	 pr eizk ušnji	 in 	 je	 nat o	 opr a v ljal 	 izpit	 pr ed 	 k omisijo,	 sesta v ljeno	
iz	 or ožniških	 častnik o v	 in	 upr a vnih	 ur adnik o v . 	 K o	 so	 pr est opili	 v	 or ožništv o, 	 so 	
mor ali	priseči,	enak o 	k ot 	 moštv o.
160
 
Zak on 	 je 	 leta 	 1894	 g lede	 pridobi v anja	 or ožniških 	 častnik o v 	 našt el 	 t e 	 poti:	
	 a)	 s	post opnim 	napr edo v anjem	 or ožnik o v 	na	 častniš k e	 položaje;	
	 b)	 s	 pr emestitvijo	 sposo bnih 	 akti vnih	 ali	 neakti vnih 	 častnik o v	 iz 	 armade	 ali	
deželne 	obr ambe;	
	 c)	 s 	 spr ejemanjem	 sposo bnih	 upok ojenih	 častnik o v	 ali	 izv en	 armade	 ali	 de -
želne	obr ambe	službujočih	častnik o v . 	
V se	 t e 	 častnik e 	 je 	 nat o	 imeno v al 	 cesar .
161
	 T o	 je	 t or ej 	 pot ek alo	 pr ecej	 po -
dobno	k ot	od	leta	1876	dalje.	
Drugi	 or ožnišk i	 zak on	 je	 določil,	 da	 nadzornik 	 or ožništv a	 po višuje	 or ožni -
k e	 v	 postaje v odje 	 t er	 postaje v odje	 v	 str ažmojstr e, 	 k o	 dobi	 mnenje	 prist ojneg a	
službeneg a 	 oblastv a,	 t o	 pr a vico	 pa	 je	 smel	 v	 celoti 	 ali	 deloma	 pr epustiti 	 po v elj -
nik om 	 deželneg a	 or ožništv a.	 Kandidati	 za	 postaje v odje 	 so	 mor ali	 pr ej 	 opr a viti	
pr eizk us 	 pr ed	 mešano	 k omisijo,	 sesta v ljeno 	 iz 	 or ožnišk ih 	 častnik o v	 in	 upr a vnih	
ur adnik o v . 	 T ak 	 pr eizk us	 je	 v eljal	 tudi	 za 	 str ažmojstr e, 	 ki	 so 	 želeli	 napr edo v ati	 v	
častnik e.	 Minist er 	 za	 deželno	 obr ambo	 je	 mor al	 str ažmojstru	 do v oliti	 polag anje	
tak eg a 	izpita.
162
 
Junija	1914	so	u v edli	 no v e	 položaje	 v	or ožništvu. 	 T o	so 	bili:	
	 1)	 or ožnik; 	
	 2)	 v odja, 	dot edanji 	naslo vni 	 postaje v odja;	
159
	 Začasna	 or g ansk a	 posta v a 	žandarmerije,	1850,	čl.	10.
160
	 Zak on 	z	dne	 2 5.	12.	1894.	l.	 o 	 ž andarstvu, 	 čl. 	 21, 	 22	 in 	 23. 	
161
	 Zak on 	z	dne	 2 5.	12.	1894.	l.	 o 	 ž andarstvu, 	 čl. 	 21.
162
	 P osta v a 	od	26.	2. 	1876,	o	c.	 kr .	žandarstvu,	čl.	27,	28.	

299
Letnik 42 (2019), št. 2
	 3)	 podstr ažmojst er , 	 pr ej 	naslo vni	str ažmojst er;
	 4)	 str ažmojst er	2.	 r azr ed a, 	pr ej 	postaje v odja-naslo vni 	str ažmojst er;	
	 5)	 str ažmojst er	1.	 r azr ed a, 	pr ej 	str ažmojst er-po v eljnik	postaje;	
	 6)	 štabni	s tr ažmojst er ,	pr ej 	pomočnik	v 	adjutanturi 	ali	 r ačunski 	 dela v ec; 	
	 7)	 okr ajni 	 str ažmojst er ,	 pr ej	 okr ajni 	 or ožniški	 po v eljnik	 ali	 str ažmojst er-po -
možni	 učit elj 	 v	 učnem 	 odde lk u. 	 Zanje 	 so	 določili	 tudi	 no v e	 oznak e	 na 	 uni -
f ormi.
163
T e 	 opisane	 spr emembe 	 so	 bile 	 bržk one	 po v ezane	 s 	 pripr a v ami 	 na 	 v ojno,	
pa	 tudi	 s 	 t ežnjo,	 da 	 bi 	 moštv o 	 dobilo 	 v eč 	 podčastniških 	 položaje v . 	 Pr a v	 slednje 	 je 	
v erjetno 	 spodbuje v alo 	 tudi	 vztr ajanje	 v 	 t ej 	 službi	 in	 zmanjše v alo	 izst opanje,	 saj	
je 	bilo 	 v eč	možnosti 	za	napr edo v anje	v	hier ar hično	 ur ejenem	poklicu.		
37. Stroge določbe za varstvo mož
Nihče 	 ni 	 smel	 motiti	 ali	 o vir ati 	 or ožnik o v	 pri 	 njiho vih 	 službenih 	 opr a vilih,	
marv eč	 jih 	 je	 mor al 	 v 	 imenu 	 posta v e	 br ezpogojno	 ubog ati.	 P osebno	 pr edst ojniki	
občin 	 so	 mor ali	 podpir ati	 or ožnik e	 pri	 njiho vih 	 opr a vilih.	 Njih	 r azžalit e v	 z	 be -
sedo 	 al i	 dejanjem	 se 	 je 	 mor ala	 pri	 odmeri 	 k azni	 št eti 	 za	 obt eže v alno	 ok oliščino, 	
k er	 je	 bila 	 st orjena	 zoper	 or ožnik a.	 Pričanje 	 or ožnik a	 je 	 v eljalo 	 za	 polno	 r esnico.	
P omag ati	 je	 mor ala	 v sak a 	 v ojašk a 	 enota,	 če 	 or ožništv o	 samo	 ne	 bi	 mog lo	 opr a -
viti 	 nal oge	 in	 v 	 tak em	 primeru 	 je 	 po v elje v al 	 naj višji	 po	 činu.	 Druge	 str aže	 niso	
smele 	 motiti 	 or ožnik o v 	 pri	 službenih	 opr a vilih,	 pač	 pa 	 jim 	 po	 potr ebi 	 pomag ati,	
če	 bi	bilo 	 tr eba.	V ojašk a	 po v eljstv a	 so 	 lahk o	 zaht e v ala 	od 	 or ožništv a, 	da	 je	 opr a -
vilo	 naloge 	 v ojašk e	 policije 	 le, 	 če	 bi 	 bilo 	 ne v arno	 odlag ati, 	 t oda 	 or ožnišk a	 služba 	
ni 	smela	trpeti.
164
 
Cesar	 je	 20.	 4.	 1854	 izdal	 uk az,	 ki	 je	 določil, 	 da	 smejo 	 okr ajna	 g la v arstv a	
in 	 v arnostna	 oblastv a	 izr ek ati 	 denarne 	 k azni 	 od	 1	 do 	 100 	 goldinarje v	 ali 	 zapor	
od 	 6 	 ur	 do	 14 	 dni,	 od visno	 od	 primernosti 	 tak e	 k azni.	 V 	 določenih	 primerih	 je	
bila	 upr a vičena	 tudi	 t elesna 	 k azen,	 t or ej 	 t epež.	 T e	 k azni 	 so	 bile	 t edaj, 	 k o	 se	 je	
drža v ljan 	 možu	 posta v e	upor al.	Zar adi 	 do v oljeneg a	 t epeža 	 so	 ta	 uk az	imeno v ali	
tudi	»palični	 pat ent«	(Prügelpatent).
165
Pr edpis 	 za	 policijsk a	 oblastv a	 je 	 določil,	 da	 je 	 v ojašk o-policijsk a	 str aža	 pri	
opr a v ljanju	 s v oje	 službe 	 uži v ala 	 v se	 pr a vice	 str aže	 in 	 posebno	 v arstv o, 	 pr edpi -
sano	za	oblastne	 osebe 	in	 ci vilne 	 t er 	 v ojašk e	 str aže.
166
 
38. Zdravljenje v vojaških ali civilnih bolnišnicah
Zdr a v ljenje	 or ožnik o v 	 od	 str ažmojstr a	 na vzdol 	 je	 t eklo	 v	 v ojaški	 bolnišni -
ci,	 podobno	 je 	 v eljalo	 za	 častnik e.	 Moštv o	 je	 mor alo	 v	 t ej	 bolnišnici	 plačati	 do 	
polo vice 	 s v ojih	 pr ejemk o v , 	 enak o	 je 	 v eljalo,	 t edaj 	 k o	 so 	 se	 zdr a vili 	 v	 ne v ojaški 	
bolnišnici,	 drug a	 polo vica	 pr ejemk o v 	 pa	 je	 šla	 v	 sklad. 	 Če	 bi 	 str oški	 oskr be	 v 	
bolnišnici	 pr eseg ali 	 polo vični	 znesek 	 njego vih 	 pr ejemk o v ,	 je 	 ta 	 pr esežek 	 pokril	
drža vni 	 pr or ačun, 	 je 	 določal	 prvi	 zak on.
167
	 Drugi 	 or ožn iški	 zak on 	 je	 g lede	 str o -
šk o v 	 zd r a v ljenja	 v	 bolnišnici	 določil,	 da 	 str ošk e	 nosi 	 drž a v a, 	 za	 k ar 	 pridrži 	 polo- 
 
 
163
	 H örmann 	 in	 Heszt er a: 	Zwischen Gefahr und Berufung. Gendarmerie in Österreich, str . 	284.	
164
	 Začasna 	 or g ansk a 	 posta v a	žandarmerije, 	1850,	čl.	 43, 	44,	58,	63 	in 	 64.
165
	 C esarski	uk az	 20. 	 4.	1854.
166
	 Osno v a 	 za	ur edbo 	policijskih	oblastnij, 	 1851, 	I.,	čl.	29.	
167
	 Začasna 	 or g ansk a 	 posta v a	žandarmerije, 	1850,	čl.	 70. 	

300
P a v el 	Čelik:	K o	 sta	or ožnik	in	str ažnik	pri 	nas	posta( ja)la	poklica,	 str . 	 271–306
Članki in razprave || Articles and Papers
vico 	 or ožnik o v e 	 plače;	 če	 pa	 se	 je	 pošk odo v al	 v	 službi,	 mu 	 od	 plače	 niso	 odtr g ali	
str ošk o v 	zdr a v ljenja, 	pač	pa	 je	v se	str ošk e	 krila	drža v a.
168
39. Plačilo stroškov zapora
Prvi	 zak on 	 o	 or ožništvu	 je	 ur edil	 tudi	 plačilo	 str ošk o v ,	 k o	 je	 bil	 or ožnik	
v 	 zapor u. 	 Če	 je	 bil	 or ožnik	 zar adi	 pr egr ešk a	 ali 	 hudod elstv a	 zaprt ,	 so 	 mu 	 od 	
pr ejemk o v 	 od bili	 str ošk e	 zapor a,	 mor ebit en	 pr esežek 	 pr ejemk o v 	 nad	 str oški	
zapor a	 pa 	 je	 šel 	 v 	 in v alidski	 sklad. 	 Če	 je 	 bil 	 kri v de	 opr oščen	 in	 spoznan	 za 	 nedol -
žneg a, 	 je	 polo vico 	 t eh 	 zadržanih	 pr ejemk o v	 dobil	 on,	 polo vica 	 pa	 je	 šla	 v	 njego v 	
osebni 	 sklad;	 str ošk e 	 zapor a	 pa 	 je	 por a vnal	 drža vni	 pr or ačun.
169
	 Drugi	 or ožniški	
zak on	je 	 t o 	pr epustil	posebnim	pr edpisom.
170
40. Osebni sklad za orožnika
Za	 v sak eg a	 or ožnik a	 od 	 str ažmojstr a 	 na vzdol 	 je 	 prvi	 or ožniški	 zak on	 u v e -
del	 ose bni	 skla d.	 Obseg al	 je	 prvi	 v ložek	 za 	 opr emo	 moža	 in 	 mesečni 	 prispe v ek	 iz	
drža vneg a	 pr or ačuna.	 Prv o	 v logo	 v anj	 je	 plačala 	 drža v a,	 če	 je	 or ožnik	 pr est opil	
iz	 armade,	 če	 pa	 je	 prišel	 iz 	 ci vilneg a	 ži v ljenja, 	 je	 t o	 vplačal	 sam.	 Mesečni	 v ložki	
so	 bili	 od visni 	 od 	 čina	 in	 nek olik o 	 višji 	 za	 k onjenik e	 t er	 malo	 nižji	 za	 or ožnik e 	
»pešce«.	 Za	 k onjenik e	 je	 ta	 v ložek 	 znašal	 od	 50 	 do 	 60	 goldinarje v	 na 	 let o,	 za	 pe -
šce	 pa	 24	 do	 45	 goldinarje v	 letno.
171
	 Od 	 sr edine	 leta	 1854 	 je 	 tudi 	 prvi 	 v ložek 	 za	
or ožnik a, 	ki	je 	prišel 	iz	ci vilneg a	 ži v ljenja,	plačala	drža v a.
172
V	 ta 	 ose bni	 sklad 	 so	 se	 zbir ala	 še	 drug a	 sr edstv a:	 polo vica	 nagr ad	 za 	 pri -
jet e	 v ojašk e 	 begune	 in	 tihotapce;	 tak se	 za	 spr emstv o	 drža vnih	 in 	 pri v atnih 	 po -
štnih	 v oz;	 mor ebitni	 prispe v ek	 drža v e 	 za	 nekri v dno 	 iz gubljeno	 opr emo; 	 pr o -
st o v oljni 	 v ložki	 or ožnik o v; 	 prihr anki	 pri	 str oških	 zdr a v ljenja	 v	 bolnišnici	 ali 	
pr eisk o v alnem 	 zaporu.	 Sklad 	 je	 bil	 or ožnik o v a	 osebna	 lastnina 	 in 	 v sak	 je	 imel 	
skladno	 knjižico.	 Če	 je 	 v log a	 v	 skladu 	 pr eseg la	 d v ojni 	 znesek 	 letneg a	 vplačila	 iz	
drža vneg a	 pr or ačuna, 	 je 	 do bil	 ta	 pr esežek	 izplačan.	 Če 	 je	 mož 	 dezertir al 	 ali	 je	
bil	 zar adi	 lastn e 	 kri v de	 odpuščen,	 je 	 njego v	 skladni	 delež	 pripadal 	 in v alidsk emu	
skladu,	 enak o	 tudi	 znesek 	 or ožnik o vih	 pr odanih	 stv ari.
173
	 Pri	 krilnih 	 po v eljni -
kih	 so 	 v odili	 skladne	 knjižice	 or ožnik o v	 in 	 ustr ezne 	 skladne	 r egistr e.	 V	 skladni 	
knjižici	 so 	 bili	 vpisani	 ime	 or ožnik a, 	 njego v	 osebni	 opis,	 napr edo v anja 	 v 	 službi 	
in	 skladne 	 dajatv e.	 V sak e	 tri	 mesece 	 so	 sklenili	 pr ejemk e	 moža, 	 in 	 t o	 sta	 potr dili	
d v e	priči.	Skladni	r egistri	so 	v sebo v ali 	enak e 	r azpr edelnice.
174
 
41. Invalidnina
In v alidnina	 za	 or ožnišk o	 moštv o 	 je 	 bila 	 v 	 prv em 	 or ožnišk em	 zak onu	 do -
ločena	 v 	 dne vnem	 znesk u	 in	 je 	 znašala	 od	 13	 do 	 20	 kr ajcarje v . 	 K dor	 je	 bil	 v	
in v alidski	 hiši ,	 je	 dobil	 še 	 znesek	 za	 plačilo	 hr ane	 in 	 kruha	 t er	 oblek o.	 P olin v alid 	
je 	 smel	 zaht e v ati,	 da	 so	 g a	 pr emestili 	 na	 manj 	 t eža vno	 mest o	 in	 je	 obdržal	 s v oje	
dot edanje	 pr ejemk e. 	 Če	 t o	 ni 	 bilo 	 mogoče,	 je	 dobil 	 prime rno 	 darilo	 in	 je	 čak al	 na 	
168
	 P osta v a 	od	26.	2. 	1876,	o	c.	 kr .	žandarstvu,	čl.	41.	
169
	 Začasna	 or g ansk a	 posta v a 	žandarmerije,	1850,	čl.	71.	
170
	 P osta v a 	od	26.	2. 	1876,	o	c.	 kr 	 žandarstvu, 	 čl. 	 41. 	
171
	 Začasna	 or g ansk a	 posta v a 	žandarmerije,	1850,	čl.	67,	68 	in	69.	
172
	 R azpis	 naj viš je	 policijsk e	 obla stnije	 19.	 7.	 1854, 	 Deželni	 v ladni	 list	 za	 Kr anjsk o	 v oj v odino, 	 št .	
36/54,	z	dne 		 23.	8. 	1854.	
173
	 Začasna	 or g ansk a	 posta v a 	žandarmerije,	1850,	čl.	73,	74 	in	75.	
174
	 Začasna	 or g ansk a	 posta v a 	žandarmerije,	1850,	čl.	85.

301
Letnik 42 (2019), št. 2
t o,	 da	 je	 dobil	 ci vilno	 službo; 	 oblastv a	so 	 mor ala 	dajati	 pr ednost 	 njego vi	 pr ošnji	
za	 zaposlit e v .
175
Leta	 18 97	 je	 izšel	 poseben	 pr edpis	 o	 super ar bitr aži	 pri	 or ožništvu.	 T a	 je	
odločala 	 o 	 nesposobnosti	 za	 službo	 zar adi	 hibe.	 O	 t em 	 je	 odločala	 k omisija 	 pri 	
deželnem	 or ožnišk em	 po v eljstvu,	 štabni 	 zdr a vnik	 in	 oskr bni	 ur adnik	 pri	 pri -
st ojnem	po v eljstvu	deželne	obr ambe.
176
42. Dodatek na leta službovanja 
Prvi	 or ožniški 	 zak on 	 je	 ut emeljil	 tak o	 imeno v ano	 službeno 	 darilo	 [službe -
ni 	 dodat ek],	 ki	 g a	 je 	 pr ejemalo 	 moštv o 	 od	 str ažmojstr a	 na vzdol	 v 	 letnih	 zneskih. 	
Ti	 letni	 zneski	 so 	 bili	 določe ni	 za	 v sak	 položaj	 posebej, 	 ki	 so	 bili	 našt eti 	 tak ole:	
str ažmojst er ,	 k orpor al,	 namestnik	 k orpor ala, 	 tr obentač, 	 or ožnik,	 pripr a vnik,	
oskr bnik 	 k onj	 in	 pri v atni	 služabnik. 	 Za 	 v sak 	 položaj	 je	 bil	 določen	 letni	 znesek	
za	 prvi h	 šest	 let 	 in	 zat em 	 od	 sedmeg a 	 leta	 dalje.	 Za 	 prvih	 šest	 let 	 je	 bil	 letni	
znesek	 od 	 18	 do	 4	 goldinarje,	 od	 sedmeg a	 leta	 napr ej	 pa 	 od 	 24	 do	 6	 goldinarje v . 	
Za	 primer 	 naj 	 na v edem, 	 da 	 je 	 ta	 letni	 znesek	 za 	 str ažmojstr a 	 znašal	 do 	 šest	 let	
službe 	 18 	 goldinarje v , 	 za	 nad	 sedem	 let 	 službe	 pa 	 24	 goldinarje v;	 za	 or ožnik a	 pa 	
6	ozir oma 	9	goldinarje v .
177
 
Drugi	 zak on	 je	 t o	 darilo	 imeno v al	 dodat ek	 na	 leta	 nepr ekinjeneg a	 službo -
v anja	 pri	 or ožništvu. 	 T ak o 	 je	 za	 nad	 tri 	 leta	 službe	 dobil	 50	 goldinarje v	 t eg a	 do -
datk a, 	 za 	 nad	 šest 	 let	 100	 goldinarje v , 	 za 	 nad 	 12	 let	 150 	 goldinarje v	 in 	 za	 nad	 18	
let	 200 	 goldinarje v	 na	 let o.
178
	 T r etji 	 zak on	 takih 	 določb 	 ni	 v eč	 v sebo v al,	 pa 	 je	 t o	
pr epustil 	 poznejšim 	 uk azom.
179
	 T o	 »službeno 	 darilo« 	 je	 bilo 	 v	 r azličnih	 oblik ah	
k ot	 dodat ek	 na	 službena	 leta	 pripadnik o v	 v arnostnih 	 sil	 znano	 tudi	 v 	 Kr alje vini 	
Jugosla viji,	zv ezni	drža vi	 in	je 	znano	še	danes.	
43. Nagrade za uspešno delo orožnikov
Za 	 nena v adno	 zaslužna	 dejanja	 v 	 službi	 so	 or ožniki	 dobili	 t e 	 nagr ade:	 pi -
sno 	 poh v alo,	 v ojašk a	 ali 	 ci vilna	 odlik o v anja	 za 	 zasluge,	 napr edo v anje 	 na	 višjo	
službeno	 st opnjo.	Za	 nek at er a	 na v adna 	službena	opr a vila 	 je	lahk o	 pr ejel	denar -
no 	 nagr ado.	 Nagr ade 	 za 	 prijetje	 dezert erje v	 so	 ur ejali	 v ojaški	 pr edpisi.	 Za	 prijet e 	
obsojene 	 ne v ojašk e	 osebe	 je 	 pr ejel	 denarno	 nagr ado,	 od visno	 od 	 višine	 zaporne 	
k azni 	 od 	 eneg a	 do	 nad 	 15 	 let	 in	 za	 obsojeneg a	 na	 smrtno	 k azen.	 Pri	 t em	 je 	 mor al	
mož	 de lo v ati	 v estno,	 na	 lastn o 	 pobudo,	 ne 	 po	 po v elju. 	 P odobno 	 je	 v eljalo	 za	 ube -
žnik e 	iz	zapor o v , 	upošt e v ajoč	pri	višini 	nagr ade	tudi	 tr ajanje 	 zaporne	 k azni.
180
 
44. Omejitve za premestitve orožnikov
Drugi	 or ožniš ki	 zak on 	 je	 v sebo v al	 določbe	 o	 pr emestitv ah 	 častnik o v	 in 	
moštv a.	 Pr emestitv e 	 so	 bile	 le	 iz	 pomembnih 	 službenih	 r azlogo v .	 Štabne	 častni -
k e 	 in	 po v eljnik a	 deželneg a	 or ožništv a 	 je	 pr emestil	 cesar ,	 druge 	 častnik e 	 pa 	 mi -
nist er	 za	 deželno	 obr ambo, 	 k o	 se 	 je 	 pos v et o v al	 z	 deželn im	 pog la v arjem. 	 P o v elj -
nik 	 or ožništv a 	 v 	 deželi	 je 	 imel 	 pr a vico	 pr emestitv e	 za	 moštv o	 znotr aj 	 t e	 dežele, 	
k ar 	 je	 st oril	 al i	 na 	 pr edlog 	 okr ajneg a	 ozir oma	 deželneg a	 političneg a	 oblastv a	 ali 	
175
	 Začasna 	 or g ansk a 	 posta v a	žandarmerije, 	1850,	čl.	 77.
176
	 Gebhar dt:	Die Gendarmerie in Österreich (1849–1924), str .	159, 	1 60. 	
177
	 Začasna 	 or g ansk a 	 posta v a	žandarmerije, 	1850,	čl.	 78. 	
178
	 P osta v a 	od	26.	2. 	1876,	o	c.-kr .	žandarstvu,	 čl.	38.	
179
	 Zak on	z 	dne	2 5. 	12.	1894.	l.	 o 	 ž andarstvu,	čl.	27. 	
180
	 Začasna 	 or g ansk a 	 posta v a	žandarmerije, 	1850,	čl.	 91	in	92.

302
P a v el 	Čelik:	K o	 sta	or ožnik	in	str ažnik	pri 	nas	posta( ja)la	poklica,	 str . 	 271–306
Članki in razprave || Articles and Papers
z	 njego vim	 so g lasjem. 	 Pr emestit e v 	 moštv a	 v	 ok oliš	 dru geg a	 deželneg a	 po v elj -
stv a	 je	 smel	 uk azati	 minist er	 za 	 deželno	 obr ambo.
181
	 T r etji 	 zak on	 je	 bil	 g lede	
t eg a 	 zelo 	 kr at ek:	 Pr emeščanje	 or ožniških	 častnik o v	 in	 moštv a 	 smejo	 do v olje v ati	
le	pomembni	službeni 	 r azlogi.
182
 
45. Dodatki orožnikom za določena službena opravila
Zak on 	 je	 leta 	 1876	 za 	 častnik e 	 in	 moštv o	 določil,	 da	 dobijo	 za 	 nad	 24-urno	
odsotnost	 iz	 kr aja	 namestitv e	 dodat ek 	 k	 str ošk om 	 za	 hr ano	 in 	 stano v anje.	 T o	
jim	 je	 pripadalo	 tudi	 ob	 službenih	 pr emestitv ah 	 ali	 ob	 dr ugih	 izr ednih	 primerih,	
k o	 so	 mor ali	 k am	 odpot o v ati. 	 T o	 so	 podr obno 	 ur ejali	 podzak onski 	 pr edpisi,	 saj	
je 	 bilo 	na 	ta	način	 lažje	 obr ačuna v ati 	 str ošk e	 t e 	 vrst e, 	ki	so 	se	spr eminjali.
183
Temeljne skupine poklicnih prvin
Menim,	 da	 je	 tr eba	 upošt e v ati 	 45	 našt etih	 poklicnih	 prvi n 	 v	 začetnem 	 pr o -
cesu	 oblik o v anja 	 drža vnih	 poklicnih 	 v arnostnih 	 sil	 v	 času	 A v strije	 ozir oma	 A v -
str o-Ogrsk e. 	 Bržk one	 bi 	 se	 dalo 	 poisk ati	 še	 k at er o	 drugo ,	 od visno	 zlasti 	 od	 t eg a,	
s	k ak šneg a	zorneg a 	k ota	k do 	 pr eučuje	 v arnostne 	sile	t edanje	 dobe.	
T e 	prvine	pr of esionalizacije	bi	 se	dalo	 r azvrstiti 	 v	v eč	 sk upin,	na 	primer:
	 a)	 pr edpis ani	 t emeljni	 pogoji	 za 	 v st op	 med	 može	 posta v e 	 in 	 k dor	 jih 	 ni 	 izpol -
nje v al, 	sploh	ni	mogel	nast opiti 	 t e 	 službe;	
	 b)	 določila	 o 	 začetnem,	 lahk o	 bi	 r ekli	 pripr a vnišk em 	 šolanju, 	 usposabljanju 	
in	 iz popolnje v anju	v	 enotah,	 o 	 šolanju 	 za 	 k omandirje	 postaj,	 izpiti	 za	 pr e -
hod	 str ažmojstr o v 	 k	 častnik om	 ali 	 izpiti	 za	 pr ehod	 v ojaških	 častnik o v	 v	
or ožnišk o 	službo	it d.;
	 c)	 določen 	 socialni	 položaj	 mož	 posta v e,	 ki	 se 	 je	 post opoma	 izboljše v al	 in 	 t o 	
t em 	 bolj,	 čim 	 bolj	 je	 or ožni štv o 	 pridobi v alo	 nek at er e	 prvine	 ci vilnih	 dr -
ža vnih	uslužbence v	 in	izgubljalo 	v ojaški 	ustr oj;	
	 d) 	 oblik e 	 po v ezanosti 	 med	 drža vnima	 v arnostnima 	 silama	 in	 lok alno	 samo -
upr a v o 	 [občinami],	 deželnim	 in	 drža vnim 	 zbor om,	 or g anizacijo	 drža vne	
upr a v e	na	pokr ajinski	 in	deželni 	r a vni;
	 e)	 tudi	 skr b 	 za	 socialne 	 r azmer e	 upok ojenih 	 mož 	 posta v e,	 da	 se	 niso 	 počutili	
k ot	odrinjeni;
	 f )	 or ožnišk o	 moštv o	 in 	 častniki	 so	 bili 	 lahk o	 r azpor ejeni	 v	 službo	 po	 celotni	
drža vi; 	 če	 je	 nastala 	 v arnos tna	 potr eba, 	 so	 bili 	 lahk o 	 začasno 	 poslani 	 v	
pomoč	 znotr aj 	ist e	 ali	druge	 dežele;	
	 g)	 str ok o vna	 pomoč	 or ožništv a	 ali	 policijskih 	 str ažnik o v	 pri 	 gr aditvi	 celo -
tne	 v arnostne	 ur editv e	 v	 de želi 	 ozir oma 	 drža vi,	 zlasti	 občinskim	 str ažam, 	
ču v ajsk emu	 osebju	 v	 poljedelstvu,	 gozdarstvu,	 lo v stvu, 	 ribištvu, 	 finančni	
str aži,	zasebnim	 det ekti v om	it d.;
	 h)	 v eljala	 je	 ob v eznost ,	 da	 je	 or ožnik	 službo	 opr a v ljal 	 določena 	 leta,	 najpr ej	
deset	 ozir oma	 osem	 let ,	 nat o	 pa 	 štiri;	 po	 pr et ek u	 t eg a	 časa	 je	 službo	 lahk o	
podaljšal,	jo	pr enehal 	 ali	odšel	 v	drugo 	drža vno 	ali 	zasebno 	službo.	
T e 	 sk upine	 poklicnih	 prvin	 so 	 nastajale	 in	 se 	 kr epile 	 že 	 v	 obdobju 	 a v strij -
sk eg a 	 cesarstv a	 in 	 so 	 pomenile	 nenadomestlji v	 t emelj	 za	 v arnostne	 sile 	 v 	 po- 
 
 
181
	 P osta v a 	od	26.	f ebru v arja	1876 ,	 o 	 c.-kr .	žandarstvu,	čl.	21.
182
	 Zak on 	z	dne	 2 5.	decembr a 	1894.	l.	 o 	 žandarstvu,	čl.	18.
183
	 P osta v a 	od	26.	f ebru v arja	1876 ,	 o 	 c.-kr .	žandarstvu,	čl.	39.	

303
Letnik 42 (2019), št. 2
znejših	 obdobjih	 naše 	 zgodo vine. 	 K o	 sem	 leta	 2009 	 primerjal	 naše 	 v arnostne	
sile	 od	leta	1850	do	 2009,	sem	opazil	30	podobnosti	in 	r azlik 	 med	njimi.
184
 
Povzetek
Opr a v ljanje	 v arnostnih	 nalog 	 je	 posta( ja)lo	 poklic	 v	 določenih	 družbenih	
r azmer ah.	T e	bi	mog li	r azdeliti	na	splošne	 in	posebne 	ok oliščine, 	na	 primer:
	 a)	 položaj 	 drža v ljana 	 v	 družbeni	 sk upnosti	 je 	 bilo	 tr eba	 pr a vno	 določiti	 z 	
naj višjim 	 pr a vnim 	 pr edpisom 	 drža v e,	 z	 usta v o,	 zlasti	 njego v e	 t emeljne	
pr a vice 	in	s v oboščine;
	 b)	 po v ečalo 	 se	 je	 št e vilo 	 pr epo v edanih	 dejanj,	 ki 	 jih	 dot edanje	 str ažno	 mo -
štv o	 v	 gr aščinah	 in	 mestnih	 naseljih	 ni 	 v eč	 mog lo 	 ob v lado v ati,	 saj	 je 	 bilo	
pr emalo	usposobljeno	 ali	celo	neusposobljeno	 za 	 t e	naloge;	
	 c)	 pr epo v edana 	 dejanja 	 je 	 bilo	 tr eba	 pr a vno	 določiti	 in	 t o	 obja viti, 	 da	 se	 je 	 z 	
njimi	seznanil	širši	kr og 	drža v ljano v;
	 d) 	 pr a vni 	 pr edpis	 je	 mor al	 določiti 	 mest o	 in 	 v logo	 no vih	 v arnostnih 	 sil	 v	
družbeni	 sk upnosti,	 zlasti	 t o, 	 k ak šne	 pr a vice	 in 	 dolžnos ti	 imajo	 možje	 po -
sta v e 	 pri	opr a v ljanju	no v eg a	poklica;	
	 e)	 tr eba 	 je	 bilo 	 s	 pr edpis i	 določiti, 	 k ak šne 	 socialne	 pr a vice 	 pripadajo	 or ožni -
k u 	 ali 	 str ažnik u, 	 od	 osebnih 	 pr ejemk o v	 do	 letneg a	 dopusta 	 pa	 tudi	 njiho -
vim	družinam;	
	 f )	 z a 	 t em	 je 	 bilo 	 tr eba 	 ja vnost	 ob v estiti,	 da 	 oblast	 išče 	 može,	 primerne	 za	
no v o	 v arnostno	 silo,	 in	 do ločiti, 	 k ak šne	 pogoje	 mor ajo	 izpolnje v ati	 za	
spr ejem	v	t o 	 službo	(star ost , 	zdr a v stv eno 	stanje,	izobr azba,	mor ala	 it d.);
	 g)	 pr edpis i 	 so	 ur ejali	 notr anje	 odnose 	 v	 v arnostnih	 silah, 	 šolanje,	 usposa -
bljanje	 t er 	 izpopolnje v anje 	 njiho vih	 pripadnik o v ,	 napr edo v anje 	 it d.	 Me -
nim,	 da	 je	 bilo	 za	 moštv o	 t e	 str aže	 zelo	 pomembni,	 k ak o	 so	 mog li	 napr e -
do v ati	v 	službi, 	k ak šni	pogoji	so	bili	za	t o	it d.	
V ečino 	 t eh 	 zaht e v	 je	 v sebo v al	 v sak okr atni	 t emeljni	 zak on	 o 	 v arnostni	 sili,	
t or ej 	 o	 or ožni štvu 	 ali 	 policijski 	 str aži,	 pr eostale	 pa 	 so 	 bile 	 obja v ljene	 v	 drugih 	
ali 	 nižjih 	 pr a vnih	 aktih.	 T ak o 	 je	 delo v anje 	 or ožništv a	 določalo 	 v eč	 pr edpiso v ,	 od 	
t emeljneg a 	zak ona	za	tak o 	v arnostno	silo	do 	uk azo v	prist ojnih	 ministr o v .	
P oklic 	 or ožnik a	 ozir oma	 str ažnik a 	 se	 je	 v	 celoti 	 izoblik o v al	 po	 r e v olu -
cionarnem 	 letu 	 1848,	 ki 	 je	 pr elomilo 	 s	 starim 	 družbenim	 r edom	 t er	 u v elja vil 	
s v obodneg a 	 drža v ljana.	 Pr ej	 so 	 se 	 post opoma	 oblik o v ale 	 le	 posamezne	 r edk e	
prvine	 t eg a 	 poklica,	 in	 sicer	 najpr ej 	 za	 str ažno	 osebje, 	 saj	 or ožništv a 	 še	 ni 	 bilo. 	
Naslednja	 obdobja	 naše	 zgo do vine 	 so	 na	 ta	 t emelj	 iz	 cesarstv a	 dodajala	 tist o,	
k ar 	 je	bilo	potr ebno	za	določeno	obdobje.
ARHIVSKI VIRI
AS – Arhiv Republike Slovenije
SI 	A S	22, 	P olicijsk a 	dir ek cija	v	 Ljubljani
SI 	A S	31, 	Namestništv o	 v	Ljubljani
SI 	A S	33, 	Deželna	v lada	v	Ljubljani
SI 	A S	1153,	 Deželno	or ožnišk o	po v eljstv o 	št . 	 12 	v 	Ljubljani	
184
	 Č elik:	 »Nek aj	 podobnosti	 in	 r azlik	 med	 našimi 	 v arnostnimi 	 silami	 od	 leta 	 1850 	 do	 danes«,	 str .	
148–153.
VIRI 	IN	 LITERA TURA

304
P a v el 	Čelik:	K o	 sta	or ožnik	in	str ažnik	pri 	nas	posta( ja)la	poklica,	 str . 	 271–306
Članki in razprave || Articles and Papers
ČASOPISNI VIRI
Delo
Kronika
Novice, gospodarske, obrtniške in narodne
Revija za kriminalistiko in kriminologijo
Varstvoslovje
LITERATURA
Čelik, 	 P a v le: 	 »Nek aj	 podobnos ti 	 in 	 r azlik	 med	 našimi	 v arnostnimi	 silami	 od	 leta	
1850	do	danes«.	V : 	Revija za kriminalistiko in kriminologijo (2009), 	št . 	 2,	str .	148–153.	
Čelik, 	 P a v le:	Orožništvo na Kranjskem (1850–1918) .	 Ljubljana:	 Z v eza	 zgodo vin -
skih	društ e v 	Slo v enije,	2005.
Die Gendarmerie in Österreich 1849–1989 ,	 Wien:	 Bundesminist erium 	 für	 Inner es,	
1989. 	
Gebhar dt ,	 Helmut:	Die Gendarmerie in der Steiermark von 1850 bis heute . 	 Gr az:	
Le y k am- V er lag,	 1997. 		
Gr ah,	Matija:	 »Slo v o	žandarje v «,	Delo , 	 2.	julij	2005,	str .	32.
Hörmann,	 F ritz 	 in	 Heszt er a,	 Ger ald:	 Zwischen Gefahr und Berufung. Gendarmerie 
in Österreich .	 Wien:	 Museum v er ein	 W erf en, 	 Bundesminist eriu m	 für	 Inner es,	 Gendarme -
riezentr alk ommando, 	1999.	
Hribar ,	 Dr agutin	 (ur .):	 Hribarjev najnovejši Splošni naslovnik uradov, društev, 
tvrdk in zasebnikov deželnega stolnega mesta Ljubljane in vojvodine Kranjske . 	 Ljubljana:	
Dr agutin	Hribar ,	1907.
Kačičnik,	 Alenk a: 	 »P or očila	 ljubljanskih	 policaje v	 o	 pr est opkih	 1901–1914«.	 V :	 
Kronika 	(1987),	 št .	3,	str . 	190–198.
Lobnik ar ,	 Br ank o	 in	 Modic,	 Ma ja:	 »Pr of esionalizacija 	 slo v ens k e	 policije«.	 V :	Var-
stvoslovje (2018), 	št .	3,	str . 	286–308.	
Neubauer , 	 F r anz:	Die Gendarmerie in Österreich (1849–1924) .	 Wien:	 Gendarme -
rie-Jubiläumsf ond, 	1925.		
Ober hummer ,	 Hermann: 	 Die Wiener Polizei, 200 Jahre Sicherheit in Österreich .	
Band	I., 	II..	Wien:	Ger old	&	 C O , 	 1937. 	
Or ožen,	F r an:	Vojvodina Kranjska .	Ljubljana:	Matica 	Slo v ensk a,	 1901.
Prunk, 	 Jank o:	Slovenski narodni vzpon (1768–1992) . 	 Ljubljana:	 Drža vna	 založba	
Slo v enije,	1992.	
Sk opec,	 Darja:	 »Sta v k a	 v	 rudnikih 	 T r bo v lje-Hr astnik 	 in	 Zagorje	 od 	 13. 	 do	 16. 	 ja -
nuarja	 1958«. 	 V :	Dokumenti o rudarski stavki v Zasavju leta 1958 , 	 Ljubljana:	 Ministrstv o	
za	 pr a v osodje,	2007.	
Sk opec,	 Darja:	 »Sta v k a	 v	 rudnikih 	 T r bo v lje-Hr astnik 	 in	 Zagorje	 od 	 13. 	 do	 16. 	 ja -
nuarja	 1958«.	 V :	 Hančič,	 Damjan	 in	 P odbersič,	 R enat o 	 (ur .): 	Dokumenti o rudarski stavki 
v Zasavju leta 1958 ,	Ljubljana:	Ministrstv o 	za	 pr a v osodje, 	 2007.	
St er g ar , 	 R ok: 	Slovenci in avstro-ogrske oborožene sile (1868–1914) 	[dokt orsk a 	di -
sertacija].	Ljubljana:	 Filozof sk a 	f ak ult eta 	v	 Ljubljani, 	 2002.	
T a vzes,	Miloš:	Veliki slovar tujk. Ljubljana:	Cank arje v a	 založba, 	 2002. 	
W andruszk a, 	 A dam	 in 	 Ur banitsch,	 P et er: 	Die bewaffnete Macht .	 Wien: 	 V er lag 	 der	
Öst err eichischen	Ak ademie	der	 Wissenschaft en, 	1987.	
TISKANI VIRI IN ZAKONODAJA
Cesarski	 uk az	 20.	 4.	 1854.	 Deželni	 v ladni	 list 	 za	 kr ajnsk o	 v oj v odino,	 št .	 21/54,	 z	
dne	30.	5. 	1854.
Gesetz	 und	 Die nst-Instruction	 für	 die	 k. 	 k.	 Gendarmerie 	 der 	 im	 R eichsr athe	 v e -
tr et enen 	 K önigr eiche	und	 Länder . 	 Wien:	A us	 der	k. 	k.	 Hof-und 	 Staatsdruck er ei,	1876.	

305
Letnik 42 (2019), št. 2
Gesetze,	 betr eff end 	 die 	 Gendarmerie	der	 im	 R eichsr athe	 v etr et enen 	 K önigr eiche 	
und	 Länder , 	 samt	 Dur chführu ngs v er or dnungen, 	 dann	 or g anische 	 Bestimmungen	 und	
Dienstinstriction	für	 diese	K orps. 	Wien:	A us	der	 k.	k. 	Hof-und	Staatsdruck er ei,	 1912. 	
Kaiser liche 	 V er or dnung	 v om	 8.	 Juni	 1849, 	 w omit	 die	 Errichtu ng 	 einer	 Gendarme -
rie	 im	 g anzen 	 Umf ange	 des	 öst err eichischen	 Kaiserthums	 nach 	 den	 angetr agenen 	 Grun -
dzügen 	genemigt	wir d.	R eichsgesetz -und 	 R egierungsblatt	 für 	das	 Kaiserthum	Öst err ei -
ch,	Jahr g ang	 1849, 	 Wien	1850,	št .	272,	 str . 	297–300.	
Obr a vna v e	 deže lneg a 	 zbor a 	 Kr anjsk eg a	 v	 Ljubljani 	 od 	 26.	 11.1873	 do	 13.	 1.	 1874. 	
Ljubljana, 	1874.	
Osno v a	 za 	 ur ed bo	 policijskih 	 oblastnij. 	 Opr a vilstv o	 cesarsk o-kr alje vih	 policijskih	
oblastnij,	 Deželni	 zak onik	 in	 v ladni	 list	 za	 kr ajnsk o	 kr ono vino, 	 št .	 13/51,	 z	 dne	 4.	 4.	
1851.
Oznanilo	 c.-kr . 	 deželneg a	 pr ed sedstv a	 za	 kr anjsk o	 deželo	 od	 31.	 mar ca 	 1866,	 št . 	
612/P ., 	 s 	 k at erim	 se 	 je 	 policijsk o 	 v odstv o	 v	 Ljubljani	 r azpustilo	 t er	 so	 pr ešle 	 opr a vila 	 dr -
ža vne	 policije, 	 od	 njeg a	 do 	 zdaj 	 oskr bo v ane, 	 na	 pr edsedstv o	 deželne	 gosposk e,	 opr a vila 	
lok alne	 policije	 na 	 mestno	 občino	 Ljubljansk o, 	 ozir oma 	 na	 mestni	 magistr at	 Ljubljanski,	
Zak onik	in	uk azni	 list	za	 v oj v odstv o	kr anjsk o,	 št . 	3/66, 	z	dne	 10.	4.	 1866. 	
P oduk	 za	 deželn o	 žandarmerij o,	 k ak o	 službo	 opr a v ljati,	 Dunaj:	 Iz 	 c.-kr . 	 d v orne 	 in	
drža vne	tisk arne,	1851.	
P osta v a	 od	 26. 	 f ebru v arja 	 187 6,	 o 	 c.-kr .	 žandarstvu	 za 	 kr alje vine	 in 	 dežele 	 za -
st opane	 v	 drža vnem	 zboru,	 Dr ža vni	 zak onik	 za	 kr alje vine 	 in	 dežele 	 v	 drža vnem	 zboru	
zast opane,	št .	7/76,	 z 	 dne	29.	2.	1876.	
P osta v a	 od	 27.	 4.	 1887 	 o 	 v ojaški	 pr eskr bi 	 v do v 	 in 	 sir ot	 po	 oficirjih 	 in	 moštvu 	
v ojstv a,	 v ojneg a	 pomorstv a,	 deželne	 br ambe	 in	 črne	 v ojsk e,	 Drža vni	 zak onik, 	 št .	 18/87,	
z	dne	 30.	4. 	1887.			
R ang list en	 der 	 k.	 k.	 Land w ehr	 und	 der	 k.	 k.	 Gendarmerie,Wie n:	 A us	 der 	 k.	 k.	 Hof -
-und	 Staatsdruck er ei, 	1918.	
R azg las 	 c.-kr .	 kr ajnsk eg a 	 pog la v arstv a	 8.	 a v gusta 	 1852. 	 Pr enar edba 	 §	 4	 osno v e 	
ur edbe 	 policijskih	 oblastnij, 	 Deželni 	 zak onik	 in	 v ladni 	 list 	 za	 kr ajnsk o 	 v oj v odino,	 št .	
43/52,	 z 	 dne 	 24.	8. 	1852.
R azg las 	 c.-kr .	 kr anjskig a	 pog la v arstv a	 od 	 7.	 mal. 	 serpana:	 zastr an 	 pričetja	 deja v -
nosti 	 žandarme rije 	 na	 Kr anjsk em, 	 Deželni	 zak onik 	 in 	 v ladni 	 list 	 za	 kr ajnsk o	 kr ono vino, 	
št .	16/50,	 z 	 dne	17.	7.	 1850. 	
Standesaus w eis 	 der	 k. 	 k.	 polit ischen	 Behör den	 und 	 Or g ane 	 in 	 Kr ain,	 nach 	 dem 	
Stande 	v om 	1.	Jänner	1917,	Laibach	1917.
Uk az	 c.-kr .	 ministrstv a	 za	 notr anje	 stv ari 	 z 	 dne	 26.	 3.	 1913,	 št . 	 3500/m.	 z.	 n. 	 stv .	
o 	 ustano vitvi 	 policijsk eg a	 r a vnat eljstv a 	 v	 Ljubljani,	 Deželni	 zak onik 	 za	 v oj v odino	 Kr anj -
sk o,	št .	7/13,	 z	dne	31.	3.	 1913. 	
Uk az	 v ojašk eg a	 ministrstv a 	 1.	 8.	 1852,	 Občni	 drža vni	 zak onik 	 in 	 v ladni	 list 	 A v stri -
jansk eg a	 cesarstv a,	 št .	49/52,	 z 	 dne	13.	a v gusta	 1852. 	
V er or dnungsblatt 	für	die	k eiser lich-k önig liche 	Gendarmerie,	 Wien.	1876–1918.
Začasna	 or g ansk a 	 posta v a 	 žandarmerije	 v 	 A v strijansk em 	 cesarstvu,	 Občni	 drža v -
ni	 zak onik 	 in	v ladni	list	 A v strijansk eg a	cesarstv a,	št . 	 12/50, 	 z 	 dne	23.	 3.	1850.
Zak on	z	dne	 14. 	 5.	1896,	Drža vni	zak onik,	št . 	 27/96, 	z	dne 	19.	 maja 	 1896.	
Zak on	 z	 dne	 2. 	 junija 	 1912,	 s	 k at erim 	 se	 določena	 opr a vila	 kr ajne 	 policije	 v	 dežel -
nem 	 st olnem	 mestu	 Ljubljani	 in	 v	 selskih	 občinah	 Most e, 	 Zgornja 	 Šišk a,	 Spodnja	 Šišk a	
in	 Vič	 odk azujejo 	 posebnim 	 ces arskim 	 or g anom,	 Deželni	 zak onik 	 za	 v oj v odino	 Kr anjsk o,	
št .	18/12,	 z 	 dne	10.	7.	 1912. 	
Zak on	 z	 dne 	 25.	 12.	 1894.	 l. 	 o 	 žandarstvu	 v	 kr alje vinah	 in	 deželah, 	 zast opanih 	 v	
drža vnem	 zbor u,	 Drža vni 	 zak onik 	 za 	 kr alje vine	 in 	 dežele 	 v	 drža vnem 	 zboru 	 zast opane, 	
št .	1/95,	 z 	 dne	1.	1. 	1895.

306
P a v el 	Čelik:	K o	 sta	or ožnik	in	str ažnik	pri 	nas	posta( ja)la	poklica,	 str . 	 271–306
Članki in razprave || Articles and Papers
WHEN GENDARME AND CONST ABLE ST ARTED TO BECOME A 
PROFESSION IN OUR TERRITORY
OUR SECURITY FORCES IN THE PERIOD BETWEEN 1791 AND 1918
Security 	 task s	 w er e	 becoming	 a	 pr of ession	 in 	 certain 	 so cial	 cir cumstanc -
es.	 The	 latt er	 could	 be	 di vid ed	 int o	 gener al 	 and 	 special	 cir cumstances, 	 f or	 e x -
ample:
	 a)	 the	 situation	 of	 a 	 socia l	 community 	 national 	 had	 t o	 be	 leg all y 	 defined	 with	
the 	 hig hest	 leg al	 r egulations	 of	 the 	 stat e, 	 with	 constitution, 	 especiall y	
their 	fundamental	rig hts 	 and 	 fr eedoms;
	 b)	 incr ease	 in	 the	 numb er	 of 	 pr ohibit ed	 acts 	 w hich 	 could	 not 	 be	 contr olled	
b y	 the	 then	 constables 	 in	 manors	 and 	 ur ban	 agg lomer at ions 	 as 	 the y	 w er e	
not 	 educat ed 	 enoug h	 or 	 w er e	 uneducat ed	 and	 thus	 unable	 t o	 perf orm	
these	task s;
	 c)	 these 	 pr ohibit ed 	 acts 	 had	 t o	 be	 leg all y	 specified 	 and 	 published	 in 	 or der	 t o	
pr esent 	them	t o	a	 wider	r ange 	 of	 citizens;
	 d) 	 leg al 	r egulation	 had	 t o	 det ermine 	 the 	 place	and	 r ole	of 	 new	security	 f or c -
es 	 in	 so cial	 community , 	 in	 particular 	 w hat 	 rig hts	 and 	 duties 	 shall	 la wmen 	
enjo y 	and 	e x er cise	 in	their	 pr of ession;
	 e)	 it	 w as	 necessary	 t o	 de fine 	 with	 r egulations	 the 	 rig hts	 that 	 belong 	 t o	 gen -
darme	or	constable	and	 their 	 f amil y ,	fr om	 r emuner ation 	t o	annual	 lea v e;
	 f )	 then	 it	 w as 	 necessary 	 t o	 inf orm	 the 	 public	 that	 the 	 authority	 is 	 looking	 f or	
men 	 suitable 	 f or	 the	 new 	 se curity	 f or ce, 	 and	 those 	 w ho	 w ould	 be	 willing	
t o 	 join	 men	 of 	 la w	 had	 t o	 be 	 inf ormed	 of 	 the	 conditions	 under	 w hich	 the y	
could 	be 	r ecruit ed,	such 	as	age,	health 	conditions,	 education, 	 mor al 	et c.;
	 g)	 r egulati ons	 go v erned	 int ernal	 r elations	 in 	 sec urity	 f or ces,	 schooling,	
tr aining, 	and	further	tr aining	 of	its 	members,	 pr omotion	et c.
I	 belie v e	 that 	 it	 w as 	 v ery	 important 	 f or 	 the 	 t eam	 of 	 constables	 t o	 kno w	
ho w	 t o	 ad v ance 	 in	 their	 job,	 w hat 	 ar e	 the	 conditions	 et c.	 Most 	 of	 these	 r equir e -
ments	 w er e	 included	 in	 the	 r especti v e 	 basic 	 la w 	 on 	 security	 f or ce, 	 and	 ther ef or e 	
on	 gendarmer ie	 or	 police	 constabulary , 	 w hile	 other	 r equir ements 	 w er e	 pub -
lished	 in	 other 	 or	 lo w er	 leg al	 acts.	 The	 oper ation 	 of	 gendarmerie 	 w as	 thus	 go v -
erned	 b y 	 se v er al	 r egulations,	 fr om 	 basic 	 la w	 f or	 such 	 sec urity 	 f or ce	 t o	 behests	 of	 	
compet ent	 minist ers.	 The	 pr of ession	 of	 gendarme 	 or	 constable	 w as	 complet el y 	
f ormed	 aft er	 the 	 r e v olution ary	 y ear	 of	 1848 	 w hich	 br ok e 	 with	 the 	 old	 social	
or der	 and 	 established	 a	 fr ee	 citizen.	 Pr e viousl y , 	 onl y	 r ar e	 indi vidual	 elements	
of	 this	 pr of ession	 w er e 	 gr aduall y	 shaping,	 starting 	 wit h 	 constables	 as 	 gendar -
merie	 did	 not	 y et	 e xist .	 The	 f ollo wing 	 periods	 of 	 our	 hist ory 	 had	 built 	 upon	 the	
f oundation 	fr om 	the 	 Empir e	e v erything 	necessary	 f or	a 	certain	period.
SUMMAR Y