Židovstvo v Avstriji. 2e večkrat smo izrekli prepričanje, da raznih zla v Avstriji ne bode mogoče s pridom ublažiti, nikar pa odstraniti, dokler ne izgine najhuje zlo, dokler se ne zatvori oni vir, ki ali pospeSuje, ali poraja druga zla — židovstvo. Ze leta 1868. je trdil znani veliki katoliški pisatelj Alban Stolz, da se nikjer na zemlji židovstvo ni povspelo tako visoko, kakor baš v Avstriji. Če je to bilo res tedaj, kaj naj porečemo danes za 30 leti židovskega gospodstva? Danes imamo žide v najvišjih državnih službah, kjer se naj zakoni izvršujejo, sedijo pa tudi v deželni kakor v državni zbornici, kjer se zakoni delajo; židje imajo v rokah časništvo, književnost, umetnost, gledaliSče, ter nam delajo politiko in javno mnenje, oeenjujejo in piSejo knjige, igrajo na odrih, slikajo itd. Židje nahajajo se v pravnih kakor šolskih oblastih, kj«r «odijo :n vzgajajo krščansko Ijudstvo. 2idje imajo banke, zavarovalna društva, borzo in so patroni državni denarnici. Skratka: Žid ima v Avstriji vse t rokah, on toraj ima Avstrijo. Ni bilo vsekdar tako. Desetkrat so se že bili izgnali iz Avstrije, ker so bili krščansko IJudstvo prehudo gulili, in kolikokrat so se jim pravice skrčile, da se jim je bilo težje gibati! Ali vselej so si vedeli, kakor lisjak, zanjko zopet potegniti črez glavo. Tolike moči pa, kakoršno imajo danes, niso imeli nikdar, ker niso nikdar uživali tolike prostosti, kakor sedaj. Leta 1848. dale so se njim namreč vse pravice, ki je more državljan pri nas sploh uživati, Ie zemljišč si še do leta 1867. niso smeli pridobivati, toda od tega leta sem so tudi v tem oziru slobodni. Ali se torej smemo čuditi, da so krivonosci jeli v Avstrijo trumoma laziti, kakor v obljubljeno deželo? Pred letora 1848. jih je v tostranski polovici bilo 355000, 1. 1850. že 476000, 1. 1869. 822000, leta 1880. črez 1 milijon in danes jih je blizo l'/8 milijona. Pri prebivalstvu 233 milijona znaša to 6-5%. ali da pride na 15 ljudi 1 žid. Vse dežele te sreče seveda ne uživajo v enaki meri; Kranjska ima izmed vseh najmanje židov, in sicer pride tam na 5416 prebivalcev 1 žid, na Štajarskem že na 740, dočim je v Bukovini in na Dunaju vsak deseti, v Galiciji celo vsak deveti človek žid. Ogrska jih je štela 1. 1847. 270000, danes črez 1 milijon. Dočim se je drugo prebivalstvo v vsej monarhiji v zadnjih 50 letih pomnožilo za kakih 28%, je židovstvo prirastlo za dobrih 250%. Ne maramo zasled^vati napredke avstr. židov na vseh poljih, to bi bilo preobširno za jeden spis; pokazati samo hočemo v kratkem, koliko so dosegli, odkar uživajo svobodo, v pridobivanju imetka: zemljišč in denarja. Pozabiti ne smemo, da do leta 1867. v Avstriji niso iineli niti pedi zemlje. Ali že to leto šteje na pr. Galicija 37 židovskih veleposestnikov, v Ietu 1870. že 68, v 1. 1873. 289 in v letu 1890. 680. Vsak peti veleposestnik je tamkaj žid. Samo od 1874. do 1892. 1. je v Galiciji prišlo 43000 kmetskih posestev v židovske roke, in danes imajo židje 70% vse dežele, in več nego 2 milijona kmetov robuje židom kakor suženj. V par letih bode vsa Galicija do zadnje grude židovska. Tudi na Ogrskem židje pred letom 1867. niso imeli niti pedi zemlje. Danes je njihova ena tretjina vse dežele. Ves komitat Nitra ie lastnina žida Poppra. Po uradnem državopisu je na Ogrskem 3192 velikih posestev in od teh je dozdaj židovskih 1031. Ali se imamo torej čuditi, da je avstrijskoogrsko veleposestvo, izvzemši v par kronovinah, liberalno židovsko, če pomislimo, da je v tej skupinl židovstvo v večini? Kolikega pomena pa je to za zakonodajstvo, to se celo ne da presoditi. Poglejmo si Se, kaj imajo v denarju. Pred 1. 1848. skrbeli so zakoni, da se židje niso mogli preveč obogatiti; stali so v premoženjih precej za kristjani. A danes ? Tostranska polovica šteje po uradnih izkazih črez 100 židovskih milijonarjev, med kojimi ima dunajski Rothschild okoli 2000 milijonov gld. Žid Konigswarter je priSel 1.1825 s 42000 gld. na Dunaj, in 1. 1896. je njegov sin «baron> K6nigswarter zapustil 100 milijonov gld. Reitzes je prišel na Dunaj med 1860 in 70 brez znatnega imetka; danes ima črez 200 milij. Dunajski veletržec s premogom, Gutmann, je v svojih mladeniskih letih po kavarnah ponujal užigalice, danes ga cenijo nad 100 milijonov, itd. itd. Vsi so naglo in na lahek način obogateli. Kar imajo kristjani v primeri z njimi, je beračija. Vseh 17 avstrijskih bank, ki dajejo na leto čistega dobička na 30 mil., je v židovskih rokah. V Avstriji Stejemo okoli 60 zavarovalnih društev; vsa, izvzemši Slavijo in Unio catholica, so židovska. Na borzi, kjer se vsak dan dobijo in zaigrajo milijoni, so do malih izjem sami židje; 1. 1895. je bilo vpisanih 60 židovskih milijonarjev in 1500 manjših židov. Vse najboljše železnice na Avstrijskem, kakor na pr. južna, so židovske, dočim mora država za slabe na leto okoli 22 milijonov gld. plačevati, da primankljaj pokrije. Trgovina je do jnalega v židovskih rokah. Na Dunaju kakor v drugih večjih mestih je pretežna večina firm, in med njimi največjih, židovska; v Budapešti je na pr. 90% trgovin židovskih; tudi v manjših seliščih jih je od dne do dne več. In celo vojaštvo mora se Židom dati guliti, ter jemati sodrgo, ki jo krščansko ljudstvo za svoje sinove Židom drago plačuje. Koliko procesov že je odkrilo take golufije! Koliko golufij pa ostane prikritih! Nazadnie še naj omenimn, da je avstrijska država Zidom dolžna 4500 milij. gld., za katero posojilo ima vsako leto plačati črez 170 mili. gl. % Zato pa Je vlada in z njo vsa država od teh pijavk odvisna. Avstrija je, kakor znano, pred par leti uvedla zlato veljavo. Židje so se silno trudili, da bi v zbornici prodrla; in res je pri tej uvedbi le Rothschildov «Avstrijski kreditni zavod* imel čistega dobička 11,900 000 gld. Konservativci so že leta 1873. hoteli uvesti borzni davek. Tedaj je liberalec Keil djal: «Navezani smo na Rothschilda in zato ga ne smemo užaliti; sicer si povrne davek po obrestih za državni dolg mnogoterno.* Kako je bilo mogoče, da so Židje v primerno kratki dobi dosegli tolike uspehe, dočim tudi kristjani ne držijo rok križem, na to vprašanje odgovoriti, nam danes ni več mogoče. Sicer pa ne vemo, ali ne bi zapadli državnemu pravdništvu. Zato pa naj le, in sicer ne prvokrat, izrečemo svoje prepričanje, da bode morala biti avstrijskim zakonodajcem jedna izraed prvih skrbi, da store židovstvo po primernih zakonih, za 2ide posebej izdanih, neškodljivo.