At. so.
V Trstu, v sredo 18. maja 1991.
Tečaj VI.
EDINOST
Glasila ilmiib^ plitica 4nit?a m fmm&zvk*.
t J ediao«ti jt mol1
.EDINOST' Uhaja vsako trado; cena aa r»e leto je 4 gld 40 kr., aa polu leta 2 j?ld 30 kr, aa četrt leta I gld. 20 kr. — P»nameine itevilke pri npravniitTU in po trafikah t Trmu •« dobivajo po a kr. — Varoinint, reklamacije in imerate prejema Upravnlitvo ,vla Zonta S*.
Vii dopiti ae pošiljajo Uredalltvn ,vla dali. potta 10 I. p."; viak mora biti frankirnn Rokopini bre» poiebnr vrednoati le ne vračajo. — Inutrati (raane vrate nainanila in poslanice) ae aaračnnijo po pogodbi prav eenfl; pri kratkih oglaaih a drobnimi ierkami se plačuje aa viako besedo 2 kr
lesarjeva zahvala.
Njegovo c. in kr. apostolsko Veličanstvo je gospodu ministru predsedniku najmilostiveje blagovolilo poslati to le Najvišje lastnoročno pismo: Ljubi grof Taaffe I
Veselje, katero je Moje očetovsko srce v teh dnevih napolnjevalo, občutil sem v dvojnej meri po mogočnem vtisku splošnega srčnega sočutja, s katerim je skupna vćlika družina Moje države narodov ženitev cesarjeviča, ljubega siua Mojega, z Menoj slavila. Globoko gauon od navdušene radosti, katera je Mene, cesarjeviča iu ceaaričino na Dunaji obsipala in prevoselo prevzet od brezštevilnih čestitanj, katera so is vseh dežel in vseh krogov prebivalstva došla ustuo, pismeno in telegrafično, izrekam s tem v Svojem in v uovoporočenih iuieuu za vse te ganljive dokase ljubezni in zvestobe, za to iz srca izvi-rajočo iu v srce sezajočo verno udauost, za sijajne slavnostne naprave, za mnogoštevilne dobrodelne čine in vseh vrst ustanove, za globokočutua častna darila, za vse in vsako vsem skupaj in vsakemu posebe Svojo presrčno zahvalo. Zaklad ljubezni in zvestobe, ki se je Našima otrokoma v teh dnevih pokazal in katerega se bodeta za v so bodočnost ohraniti trudila, je Meni in Mojej hiši srečo oznanjujoče znamenje prav sedaj skle-nenej zakonskej zvezi, za katero Jaz s Svojimi narodi prosim nebeškega blagoslova.
Naročujč Vam, to splošno dati na znanje, Želim, da se Moja cesarska zahvala čujo do ni^j-uboiuejše koče iu do skrajuih mej Moje države, ker se Mi je od VBeh stranij v najrazličnejših jezikih in oblikah javil ljubezni jednaki čui, kakerien se je v krasnem vedenji prebivalstva dunajskega pokazal na tako nepozabljivo lep Aačia.
Na Dunaji. It. m^ja 1881.
Frane Jožef s. r.
Prelepo to zahvalo, v katerej cesar govori narodom, ne kakor vladar, ampak kakor najboljši oče svojim otrokom, razglasil je g. tržaški deželni namestnik v štirih jezikih: v nemškem, ijalijanskein, slovenskem, in hrvatskem; v Trstu je bila nabita v prvih treh jezikih.
Zlate besede,
katere »i Primorci dobro zapomnimo.
Besede, katere je govoril miuister nauka. g. Conrad minoli teden o priliki budgetne debate v državnem zboru, vredne so, da jih imenujemo zlate.
Ko se je bil pritožil g. poslanec Dr. Ton-kli, kako slabo še je dosihdob izvršena enakopravnost Slovencev na Primorskem, in opozoril ministra na krivic«, katere se nam tukaj gode, odgovoril je baron Konrad tako—le:
„Moram po svojem prccej natančnem in od već let sem prisvojenem poznanju razmer v onih deželah povedati, da sem se prepričal, da v narodnem oziru po sedaj obstoječih ondotnih razmerah na germanizacijo ni mislili! Vlada tega tudi ne namerjava, pač pa je njeno prizadetje
—	in mislim, da je edino pravo, — na to obrneno, slovenski živelj ojačili, ne po ponemčevanju, ampak da se mu gladi pot do omike, in se mu omogoči, rabili jo v svojo povzdigo in krepčanje, ter da nasproti nemški živelj najde najboljšo podporo v tesni zvezi z palriotičnim slovenskim življem.
Dalj segajoče naredbe, ali na ponem-ćevanje obrneno ravnanje bi ondi bilo gotova napaka, i ne verujem, da bo mogel sedanji predsednik deželnega Šolskega sveta, namestnik, tako pot sploh zediniti se svojim avstrijskem domoljubjem, ktero je gotovo korektno.
Prigodek, da se je dalo deputaciji Slovencev povelje, nagovoriti cesarjeviča po francoski, zdi se mi tako napovedljiv, da hočem pričakovati, je Ii se potrdi".
To so besede ministrove, reB vredne, da si jih zapomnimo, da se v prihodnje na nje o vsa-kej priliki sklicujemo in opiramo. Zlate besede,
—	naj bi prišla za njtmi k malu tndi dejanjul Dozdaj se, žalibog, od vladne strani ni storilo nil, kar bi slovenski živelj na Primorskem ja-Čilo, branilo, podpiralo, ni se storilo nič, kar bi omiko našega ljudstva na narodni podlogi pospeševalo; priporočamo gospodu ministru, naj še enkrat prečita prav pazljivo spomenico našega političnega društva. Tržaška nemška poni uncu Teuschl in Kabl pa sta se veduo vrstila mej najhujše naše nasprotnike, in sanjata „von Deutscbland bis an die Adria"!
Kar zadeva ono povelje, naj slovenska depulacija nagovori cesarjeviča le po nemški ali francoski (!) to povč gotovo v oči ministru uaš poBlauec g. Nabergoj, kateri je bil pričujoč pri tem nasvetu.
TITiraSKO PHA^i\JE
postaje jako važno. Mej tem ko francoska vojska pred sabo podf Kumirje ter sloji pred mestom
Tunisom, zagotavlja francoska vlada, da Tunisa neče osvojili, ampak le mir na mejah zagotoviti. Dotično poročilo poslancem pri zunanjih državah pravi, da je bila francoska vlada tako potrpežljiva, da se je Časi svet čudil. Meje mej Algnrijo in Tunisom se nikoli niso stalno določile, zato se mora to zdaj zgoditi, da bodo francoske naselbine varne vednih napadov. Tuneški bej je Francozom sovražen, on posluša ptuja podpihovanja, to mora nehati.
Vmešala se je v to zadevo tudi turška vlada ter od velesil zahtevala, naj posredujejo, sama pa sklenola poslati ladije v tuneške vodo z vojaki ter to na pripravnem mestu izkrcati. To je Francoze razdražilo tako, da je poslanec v Carigradu naravnost izjavil, da francoska vlada smatra to za „casus belli", ter se izkrcavanju turških vojakov se silo upre. Turci so se menda na to udali.
Ali poleg Turkov so tudi Italijani, katerim se po Tunisu skominje delajo. Javno menjenje je v Italiji zelo vznemirjeno. Se le zaduji teden sta interpelirala poslanca lludini in Massari ministra prvosednika in ministra zunanjih zadev o tej stvari. Poslednja sta si prizadevala občno tnenjenje pomiriti, a zolo dvomljivo je, če se jima to ludi vprihodnje posreči, ker pri vseh trditvah francoske vlade, da neče osvojiti Tunisa, to ni dosti verjetno. Francoski časniki pišejo vse drugače ter se zelo jezč na Italijane.
Časnik „Le Gaulois", vsemogočnega Gain-bette organ, pravi mej drugim: Francoska, ki se v Evropi ne more raztezati, mora svoje naselbine razširiti. Nje delovanje se mora raztegnoti na vse one kraje, kdor je mogoče pridobiti novih tal. Osvojenje Tunezije zahteva potreba. Cas hiti: Angleži, Nemci, Rusi bi si radi prisvojili gospostvo nad vsem svetom. Kaj je Fran-coskej v tacih okolnostih storiti? Odpovedati se mora kontinentalnoj politiki, in vrnoti se h kolonijalnoj politiki, katero je v svojej kratkovidnosti pred dvema stoletjema zapustila. Ako bi Francoze bili umeli ohraniti si cvetoče svoje naselbine Kanado, Louisiano, Sau Domingo, Indijo, bili bi danes tudi mnogo bogatejši in bolj spoštovani, nego so i ne bili bi so v Evropi na glavo nakopali nepomirljivoga sovraštva. Velika dežola nam je odprta, dežela, v katerej fraucouka trobojnica užo mnogo let vihra. Polje je široko, nikakor pa ne mislimo vsega zase porabiti, ali pripuščati ne smemo, da nas bi katera država v našem delu zavirala. Zasedenje vso Tunezije je neobhodno potrebno, ako hočemo Algerijo obdržati. Tuneška vlada je v sedanjej sestavi anahronizeui; Francoska, ki je barbarsko moč algarskoga beja zlomila, mora civiliza-torno svoje delo nadaljevati in Tunezijo v cvetočo iu mogočno naselbino spremeniti. Dvanajst do petnajst tisoč mož nam zadostuje, da vso
deželo zasedemo. Domačini nam bi no delali veliko upora; kar pa zadeva velevlasti, ono bi to brez dvombe kakor fait accompli mirno pri-poznale. Italija, edina dežela, ki hi se rada drugače, nego z golo besedo proti osvojitvi Tunezije upirala, nema moči, da bi zoper Francosko vojevala. Ne moro ho nam dali poroštvo za to, da se ne bodo ponavljale dogodite, zarad katerih smo morali zdaj orožje v roko vzeti. Vojna odškodnina ni poroštvo; in tako ne Iti platil bej, ampak naši ljudje, ker tuneški vladar še obresti ne more plačevati od onilt stoiudvaj-set milijonov, katere je Francozom dol/on. Edino mogoče poroštvo je končna in popolna osvojitev vladarstva. Da se no bodo več ponavljala ko-varstva in nesramnosti, kakoršnu so no doslej godila v onej dežoli, moramo Tunezijo si osvojiti. Tu gre za interese in čast Francosko v Afriki in Evropi."
Tako govori Gambettin organ, iti drugi časniki mu pritrjujejo; občno menjenje na Francoskem tedaj zahteva, da so Tunezija priklopi Algeriji in francoska vlada se bo temu monjenju morala hotć ali nehotč udati.
Francoski časniki zelo ostro očitajo Italijanom, da jo njih ščuvauje provzročilo vojno zoper tuneške rodove. Oni navajajo Cavourjev izrek: „L'Italie otonnera 1'Europo par hoh uigrat it ude". (Evropa bo strmela nad nobvnležno-stjo Italije); oni Italijanom v spomin kličejo Magento in Solferiuo, kdor so francoski vojaki Italijo ustvarili; očitajo jim osorno nehvaložnost ter groze, da Francija ne inoro i no smo pozabiti italijanskega hujskanja in vtikanja v francoske zadeve.
Tuneško prašanje je tedaj važno, vendar pa no utegne imeti velicega vpliva na splošne evropske razmere. Francoska si Tunezijo najbrže osvoji, ali vsaj vrhovne oblasti v njej prilasti; velevlasti temu ne bodo ugovarjale; Turčije so Francoska brez težave ubrani, Italiji pu prekriža račune ter ohladi hrepenenje po ptujein blagu.
Jodva so jo to tiskalo in užo jo Tuncziju dejansko v francoskih rokah; tuneški bej j« namreč 12. t. in. podpisal to lo pogodbo:
1. Francozi zasedejo tiste tuneške kraje, katero francoska vojaška gosposka določi, da so ohrani red in da bodo varno mojo in pomorsko obrežje.
1. Francoska zagotavlja boju varnost njegovo osobe, njogovo dežole in dinastijo ter pri-poznava sedaj obstoječo pogodbe mej vladarevom in druzimi drŽavami.
Bej se zavezuje, da vprihodnjo no sklene nobene mojnarodne pogodbe Itroz dovoljenja francoske vlade.
4. Francoski diplouiatični agenti prevzetno varstvo tuneških iuteresov v zunanjih deželah.
PODLISTEK.
Jugova pripovedovanja.
Podobe iz južnoslovanskih pokrajin.
(Daljo)
Ko se mi zdi, da bi bilo zadosti, pustim jo, ali sedaj je bil še le vrag raz verigo. Klepetec jej začne tako neusmiljeno migati, da me je še hujše razdražila in brate moj — još jedan put! Sedaj pa imam mir pred njo. Danes mi jo rekla, da pogleda, ali bi se kde kaj kurjega perja na kakem svinjaku dobilo, da se gtijezdo bolj lično napravi. Le tega še ne vem, kde bi ga znosila. Na Štipanovičevej tepki, to bi uže bilo: votlina, pred luknjo, krasen razgled, gosenic, dokler no zazori žito, za poirebo, da si sicer ne prašam zelo preobilno po njih, ali le kadar gre dež, takrat je žajfal Boljo bo, Če ga napraviva v Satovej strehi, kder imam uže menda pet ali šest lukenj, da se sprehajam, kodar se mi poljubi, ali če Burja brije, iz te ali iz one okolo gledam. Živ, živ matevžl
„Matevž, slaba je ta, bogami! hajdi, pojdova rajši tija pred hlev; prav zdaj sem videl, koje hlapec zobovja nasejal in ovsa je konjem posipal. Gotovo jo kaj odskočilo. Nesel ga je pa v predpasniku, ki ima luknjico, todaj ga je tudi nekaj raBtresil. Hajdi, bratec, pred hlevom se nama boljše splača. Živ, Živ!
V. popotovanja.
Kaj pa danes Jug, kaj bo novega? Si morda zopet tam doli po Bosni kje ptice opazoval ? Ne V
Da, zadel si, kakor z batom! Še en \istek imatn teh tičjih podob v svejej krami. <>e jih morda nerad ne čuješ, takaj izpraznem, in videl boš sam, kako iu kaj.
No, pa daj, daj! Poslednji pot sera to pustil v Sarajevu, kdčr si vrabce in ščnikovco plašil, mari ne?
Da, da, tako je bilo. Iz Sarajeva, znaš, potegnem naravnost čez goro po bližnici mimo Visokega na Zenico, kder so prav tedaj Železnico dodelali. Se nisem se prav dobro oddahnol, kar ti Filipovičev kouj prisopiha.
Kedo? Zmotil si se, Filipovič je bil užo zdavnej v zlatej Pragi, ko je železnica do Zenice prilezla. Kako tedaj bi prišel, ali kakor si rekel, prisopihal njegov konj v Zenico, kajti dragi Jug, Praga in Zenica nista tako blizu skupaj kakor Ljubljana iu Šiška, kamor včasih pobriše kak pobegli vojaški konj, ki se jo nerodnega Janeza v juhami otresel. Brž ko ne je bilo tisto tvoje kij lise kakega lenega »furbezna", no pa vojskovodje Filipoviča.
Pa si se uže zopot vrozal, da je joj! Uže vidim, da nčmaš posebue bistroumnosti, sicer bi bil lahko uganol, da je Filipovičev konj pri Bos-njacih-lokomotiva v pravom pomenu bosedo. Ko namreč jo prvi pot lokomotiva v Bosni zapiskala, menili bo Bošnjaci, da je pod plebastim trebu-
hom v resnici skrit kak čil konj, ki vse za sa-boj ulftčo. In, ker so Bošnjaci hvaležne dušo in so videli, da vse dobro za njo le od Filipoviča dohaja, krstili so lokomotivo za Filipovičovega konja. Umeješ li sedaj, ti trda z drenovim klinom zabila buča!
Da, da sedaj pa uže sedaj. Drugikrat pa ne hodi k meni slepih miši lovit, uganke so za majhno otroke, ne pa za možo, kakorSna sva oba. Kaj si pa tedaj v Zenici začel, kaj si delal ?
I kaj le. Oprezoval sem, pohajal sem ter tja in tudi hlapou ogledaval, kajti prav za polovico je manjši bosanski od našega. Menim, da so Bošnjakom mlade hlapončke poslali, stare in uže dorasle so pa pri uas obdržali.
Bodo menda uže uekako tako, da tvoji bedariji pritrdim! Vidiš o Zenici no daleč od postajo stoji majhen stav, brž no stanovanje kakega čuvaja. Tjekaj mi oči uidejo in na podstrešji pri vrabcih obstoje. Rudočkasto tramovje je kazalo bele podolgaste proge — ki so jih Matevži popustili, pomalati ga hoteč. Istinito ti kleki niso znali pomenljivega izreka, kojega sem jim na vsa usta zatrobil:
Matevži vi vrabčasti, Zapazilo si dietnm; Cacatum non est pietum.
Jug, inari meniš, da vrabci latinski umejo? Kaj še!
Oo tudi latinski ne, nemški pa vendar le nekteri izraej njih, posebno tisii, ki so se pod Ljubeljem v kranjskem „malem Dunaji- Tr-
žiči izlegli. Kajti tamkaj letajo v prostih urah, in tistih imajo vrabci na dan od i) do in, kakor čas nanese, na šolska okna poslušat.
Zopet nekaj novoga!
Ca ne veruješ, pa gori pojdi in prepričaš so. Opazoval sem tedaj lisasto podstrešje, kder so bila gnezda nastavljena. Dva vrabca slu imela mej saboj svoj važeu pogovor. Živ, živ matevž, pravi prvi, kaj dolaš in so za palec prostora primakne.
Živ, ček, gledam tam le spodaj vlak, ki je prisopihal. Lej ga, ho sedaj si oddihuje, in ga li nisi slišal, kako je kašljal, ko je v postajo vozil in pa vročo mu je bilo, da se še sedaj kadi i/ njega. Ile, he, tako soparno je, čo me vsa vra-bja pamet ne moti, h udu ura bo.
Ne vidiš li, kukošue megle se semkaj čo/. hribe od Vranduka ženejo, li matevžasti, dež bo, dež! uli si uže južinal 't
Živ, živ, Živ! pa še kuko! Sedaj živim, kakor gospodjo. Tukaj le koj zraven, da In petki al s perutnicami pomaham, leži li polna njiva /lat« pšenice in pa kakošno! Primaruha, Kranjci bi jo še nad 3 goldinarje plačevali, ko bi jo videli in dobili. Marsikak klas sem uže do čistega izpil. Lej, to je lepo; ljudjo pšenico jedo, konji jo zobljejo, mi pa, kar je pa uas, mi jo pa pijomo.
Drrrrr, tresk, bum, bum! Sveti križ božji, matevž! si li slišal, kako jo udrihnfllo. To je dobro, da sva pod streho. Tako rad bi sedel gor ua vrh strehe, da bi vidol, kuko bo muči-
edinost
.*». Tunnske finance vredi Francoska po dogovoru s tuniko vlado, da se finančna služba bolj zagotovi.
<». Poznejša pogodba določi, koliko vojnih troškov bo plačati in kako so imajo ti pobirati od no pod vrinili rodov, za kar dajo poroštvo tuneška vlada.
7. Tuneška vlada prepove »vožnjo streliva na obrežje, da so vsaka nevarnost za Algerijo odpravi.
Tako jo tuneško prašanje rešeno in Tune-zija v francoskih rokab.
Italija proti tem protestira, a velevlasti se za ta protest nič ne menijo Italijansko minl-sterstvo jo odstopilo; italijanska politika je dobila strašen udarec. Afrika je za Italijo udubljena, Scipio se je v grobu obrnol. Mi smo zadeli.
Popotovanje y Rim
nu praznik sv. Cirilu in Metodu 5 juliju.
Poredali smo bili užo, da lotos pojdejo Slovani iz vseli krajev na božjo pot v Kun, da ku poklonijo in zahvalijo sv. Očetu za okrožnico o svetem Cirilu in Metodu vsemu katoliškemu svetu. Kardinal Lodoliovski je dobil nalogo, da v ta nameu stori potrebne priprave. Pričeli so se tedaj dotični dogovori mej raznimi slovanskimi plemeni tor so vrše jako vspesno. Poljakov pojde obilo Število. Cehe bo vodil višehradski prosi Vaclav Štule. V Zagrebu &o so il. aprila zbrali v semenišču gospodje raznih stanov: ka-uoniki, profesorji, doktorji, narodni poslanci i. t, d. v posvetovanje, kateremu je bil načelnik banskega stola prisedmk dr. Spun. Sklenolo so je pri tem zborovanji, nuj ido v ltim posebna deputacija, katera izroči v imenu Hrvatov sv. Očetu lastno adreso, katero sestava so je poverila dr. Račkemu, južuo-slovanske akademije načelniku. Pri tem posvetu se je izvolil poseben odsek, ki ima vse potrebno vrediti in izvršiti, la odfeek je izdal Hrvatom talo poziv:
„Hrvati katolici I S one visino, sa koja se osamnaest stoljeća po stalnih i za svih promjenu svjetskih dogodjaja nepomičnih načelih duševnim carstvom upravlja, bješe prošle godine dne 30. rujna izdana volo znamenita izjava, namienjona iztoku a pouaposo cioloiuu Sloviustvu.
Iztok, odkle je čovječanstvu novo svjetlo sinulo, gdje je plodno sjeme današnje kršćanske prosvjete uikuulo, za naših so duua poslije dugovječne težke kušnje oslobadja i preporadja, a probudjeu na nov život gleda na zapad što zabrinut, što pun nade.
U kolu iztočnih naroda zauzima slovinsko pleme prvo i najodliunije mjesto ne samo brojem i snagom uego i položajem svojim, koj ga ciui posrednikom izmedju zapada i iztoka tim prikladnijim, što pojedine mu grano pružene u zapad usvojtše i duševne stečevine njegove.
Ali tuj inače sgodau položaj douese Slovin-stvu onu uesgodu, da je veći mu dio preuzeo u baštinu kobne posljedico ono borbe za prvenstvo, koja se je za mladonačtva njegova vodilu iz-medju novoga i staroga Kima, pa da je nastali u crkvi i prosvjeti razkol podielio slovinske narode u dvie nejednake pole, koje su se različitim razvojem crkvenih i prosvjetnih ođnofiaja tečajem vremena sve to više otudjivalo.
Osjećaj zajediustvena porjetla, kej se je uz duševni napredak u posljednje doba kod svili ogianakii Sloviustva ojačao, mnogo je doduše one od prošlosti nasliedjene oprieke izgladio; ali pravomu, ickrenomu i trajnomu sbliženju obiju polovina može so polagano i po kupice utrti put samo onda, ako mu se pronadje zajedničko od obiju strana jednako priznano izhodište.
Za izhodišle takovo priznana su donjekle
znanošću a u najnovije doba proglašena plavom katoličke crkve ona načela, koja su prvi prosvjetitelji rioltiga hlovinstva, sveta braća Ciril i Metod, sborom i tvorom zastupali, t iva se puko na'ela svadjaju u glavnom na dva: jedinstvo crkre zasnivano na stolici sv Petra i štovanje narodnih ose bi na u gianlcah toga jedinstva.
Sjetimo se, kako j.« svete uspomene papa Pio IX. uzveličiv blagdan >v. Cirila i Metoda uzveličao slavje, koje se je god. l.Hi'.;], p„ svih slovinskih zemljah slavilo na tisućgodišnju uspomenu dolazka medju Sloveno prvih prosvjetitelja njihovih. A sada njegov slavni nasljednik sv. otac papa Lav XIII. uvodeći štovanje slovenskih prosvjetitelja u svukoliku katoličku crkvu i medju svekoliko katolike narode povećava ono slavje, te onim načelom, koja su sv. f'iril i Metod zastupali, daje sveobće znamenovanje. Koliko je poimence načelo narodno osebnosti kod Slovena voljan sveli otac štovati i staviti ga pod zaštitu svete stolice, to svjedoči jasno i glasno spomenula okružnica „Grande muniis", izdana upravo na tisućogodišnju uspomeuu poslanico papo Ivana VIII. kojom so poraba slavenskoga jezika u crkvi svečano potvrdjuje.
Utvorono priznavajući sveli otac onaj uzvišeni zadatak, koj jo Slovinstvu u povjesti čovječanstva pridržan, i hoteći mu dati nov dokaz svoje brige naklonosti i pažnje odluči posvetiti dne 5. srpnja tekuće godine žrtvenik sv. Cirilu i Metodu u crkvi sv. Klementa, gdje jo onaj obretnik slovinskoga pisma, prvi slovinski pisac i osnovatelj slovinske književnosti sahranjen. Pa kod ove prilike želio bi sveli otac vidjeti oko sebe sakupljeno čini višo svoje slovinske djece.
Ova želja nadje odziva svuda kod katoličkih Slovena, te se svagdje spremaju hodočašća u Kim za 5. srpnja. Ona se takodjor živo odjeknu na obalah Adrije, Savo i Drave, t& je skupština odličnih hrvatskih rodoljuba iz svih družtvenili slojeva, koja so uz privolu i odobrenje glave hrvatsko-slavonske crkve dne 21. travnja u stolnom gradu našem sastala, zaključila jednoglasno, da kod onoga hodočašća slovinske braće naše sudjeluju i katolici Hrvati posebnim odaslan-stvom, koje će onom prilikom njihovu smernu izjavu sinovljo odanosti i zahvalnosti svetomu otcu podastrti; pa je podpisani odbor odabrala svojim imšujućim organom.
Hrvati katolici! Taj odbor obraća so sada na Vas ovim pozivom. On misli, da notrieba na široko razlagati znamenovanje svetkovine od 5. srpnja Vam, koji sto jedinstvo crkve i sinov-lju odanost njezinoj glavi od svojih otaca na-sliedili; da ne trieba mnogo poticali na sudjo-lovanjo kod one svetkovine članove onoga naroda, koj je od svih Slavena zapadne crkve najdulje ostao vjeran drugomu unčelii zastupanu slovin-skimi apostoli, i kod kojega se poraba slovenskoga jezika u službi božjoj djelomice do dnuas sačuvala, pa koji se nijo odrekao prava, da dodje opet u uživanje podpune baštine, za koju su se otci njegovi njeknda toli uporno borili.
Stecimo so dakle iz svih slojeva našega drultva u čiem većom i odličnrjein broju na 5. srpnja u Kimu, da se ondje, pod zaštitom poglavice apostolskoga sv, Petra i uz blagoslov uzvišenoga njegova nasljednika, sdruženi s ostalom braćom jedne krvi i jedno vjere, pomolimo na grobu prvoga prosvjetitelja cieloga slovin-skoga plemena, usrdno ga proseči, da bude zagovornikom kod Svevišnjega, neka se djelo njegovim trudom započeto a zlom kobi sliedečih stoljeća prekinuto nastavi sada, kada iztoku sviće zora i kuda Slovinslvo stupa novom snagom na popriSte svjetsko poviesti; neka se napokon sjeti napose domovino naše hrvatsko, koja je učenikom, njegovi m prognanikom dala uločišie n svojem krilu i s njimi djelo njegovo prigrlila.
Vi pako, koji sto zapriečeui biti učost-nici hodočašća, duhom se pridružite onoj divnoj četi braćo svoje, koja ćo Vaše osjećaje
nositi pred noge nnmjestnika Kristova, Bogu ih žrtvovati na grobovih sv. Petra i sv. Cirila, i budite revni dionici kod one svetkovine, koja će se na dan 5. srpnja po cieloj domovini našoj prirediti, liudi taj dan nov korak n na-pried u izvadjanju veličanstvenoga u Slovin-slvu djela, kojemu su početnici slovinski apostoli sv. Ciril i Metod, a koje je toliko spreman podpomagati I.av Mili
U Zagrebu na dan naSašća sv. križa 1 mk I.
Izvikujući odbor za hodočašće u Kim: l»r. Franjo /laiki t>. r., kanonik i predsjednik akademije, odborski predsjednik. l)r. š. pl. 1hrsz(jinis;l>j s. r. rektor sveučilišta i profesor prava, odborski podpredsjednik. Dr: K. I ojnović s. r. svoućilištiii profesor. Alojsij Horoiu s. r. predstojnik duvna reda sv. M. Mandalene pokornice. Dr. Andrija Jngatić, redaktor Kat. Lista, odborski bilježnik.
Tudi Slovenci so živo zanimajo za božjo pot v Rim; čujemo, da jo temu podjetju na čelu dr. Jarec v Ljubljani i da so se trije Lju-bljanćanjo uže namenili pridružiti romarjem. Prav bi bilo, da se v Ljubljani ustanovi poseben odbor, ki vso potrebu > vredi. 5. julija bodo v Kimu pridigo v vseh slovanskih jezikih, imenujejo se tudi uže pridigarji, mej druzimi sam biskup Strossmaver. Kedo bo slovenski pridigo-val? In kaj jo v Trstu in Istri? Prav bi bilo i zel o na času iz nun i h obzirov, da se tudi tukaj odbor ustanovi i nekoliko Slovanov od Adrije pridruži slovanskim romarjem, katerih božja pot v Rim ima svetovno potnembo v verskih in na-roduo-političnih zadevah vseh Slovanov. Napočila jo nam ugodna doba za versko združenje, delajmo iz vseh moči, iz vsega srca za ta prei-monitni i sveti namen, blagor nam, ako ga dosežemo l i doseči ga moramo prej ali slej, ker svađa no more večno trajati v veri, ki uči ljubezen. Vse moramo storiti za združenje pravoslavnih s katoliškimi kristijani; kadar so to zgodi, potem bo tudi na svotn mnogo boljšo i no več daleč dan. ko bo on hlev iu en pastir.
Slovenci, uril! Kdor lahko more, naj bo 5. dne julija v Rimu!
Dopisi.
V Trstn, dne 15. maja.
Minolo so slavnosti, katere so se vršile v Trstu in po Primorskem vsled poroke cesarjeviča Rudolfa in kraljičine Štefanijo. Ker zdaj Še ni bilo mogoče o tem v Ediuosti voč omeniti, naj podam tu par vrstic: Okolica, ki je okvir Trstu, pokazala je svoje sočutje in udanost s tem, da jo bilo po vseh hišah razvitljeno, na mnogih krajih, kakor v Kadinu, v Karkovljab, v Šked-nji, užigali so bougalične ognje in spuščali raketo v zrak. Jako čarobno je bilo videti po gričih vrste lučič, ki so zaznamovale hiše. Bar-kovljani so se posebno odlikovali, streljanje z možnarji, uineteljui ognji so daleč na okrog oznanjali, da so dostojni stražarji na sinjej A-driji. Greta ima svojega posebnega odličnjaka, trgovec Poijorelcc, blizu trdnjavice, storil jo največ, ko jo bil carjevič v Trstu in na večer njegovo poroke, nobenega truda so ni ustrašil, pripravil jo sode in smolo, da je mej hudim dežjem zanetil velikansk kres, da se je daleč na Laško videl. Kontovoijci so napravili ognje na najbolj vidnih višinah, sploh vsak je tekmoval, da po svojoj moči zadosti blagomu srčnemu čutu za prihodnjega cesarja. — V' Trstu so se odlikovale posebno nekatere hišo, naš rojak, pek L Taler, imel jo velike iu okusne transparente na oknih svoje prodajalnice, celo cesarjevič ga je pohvalil in mu tudi po svojom pobočniku poslal v zahvalo dragoceno cigaro v zlato povito. NaS .lauez, ki v pivarni ,,Postojna" kraljuje, postavil je na okno dva zamurca, ki sta v velikih školjkah držala gorečo tekočino, kar jo po ondotni
ulici posebno oči nase ohra'alo. Po korzi so bili okusne razvitljave v raznih hišah. Zadnja razsvetljava ni bila sicer tako veličanska, kakor prejšnja, a temu so krivi visoki gospodje, ki sami niso razsvetili, neki časniki, ki so se tako rekoč svečavo bali in mestni magistrat, ki prav nič ni storil. Sploh j" pa Trst pokazal, da so začele irednntovske smeli gujiti. V časih se jo pilo bati pobitja razsvitljenih okenj, a dan danes je drugače, okna nekaterih obrezanih iu sioer takih, kateri imajo križec na fraku, bila so teiuna in pobita.
Naj se govori in piše, kar hoče, resnica jo la, da jo ljudslvo bilo navdušeno, i da sami ru-deči iredeutovci pripoznavajo, da s-> od leta lstt« sem tisočake zastonj trosili za laško propagando, zastonj dražili ljudstvo iu zapeljevali nevedneže. Vse jo zgubljeno, tako je rekel gorak lahon svojemu tovarišu. April je miiiol in Garibaldija ni bilo v Trst iu ga tudi ne bo. Ako bi on slovenzki znal, morda bi prišel, toda dobro ve, da tu nema posla.	Smuk.
V Kopra, dno 13. maja.
Dan in. maja nam živo ostane v spominu, kajti dokazali smo mi sinovi slovenski, združeni s Hrvati in Italijani, da v mladih tinših srcih gorka ljubezen biva v srečo, napredek mile nam Avstrije in njo vladajočo Bvitle habslmrgsko hiše.
Iti v odurnem mestecu, v katerem smo po čudnih razmerah primorani vsaj nekaj let bivati, da se izobrazimo v našo in naše domovine svrho, praznovali smo ovi dan v dokaz pravo jednotino vzajemnosti vseh dobro mislečih avstrijskih narodov na lep in dostojen način spomin na slavno poroko vršečo so v stolici.
Mosto ko tako se ni kaj oponeslo; ni bilo čuti „grmenja topov", inalo razvitljave, marsikaterega bogatina hiša jo bila temna in celo uradnikov osobna stanovanja so se som ter tja odlikovala po temoti! Jo li bilo temu krivo nekako stabotno vromo — ali (?) nočemo preiskovati, saj je užo to svetu znano; tudi nećemo preiskovati, li so bile v resnici „petarde" ali le „fuochi bengalici" ono dve stvarici, ki ste počili v tenuiej ulici na večor pojedino za italijansko kazino.
Mi pa smo se vrlo obnesli in to vsi pripravniki brez razločka narodnosti. Osnovali smo lep koncert, kojega so jo mimo č. gg. profesorjev mnogo dične gospode vdoležilo. Posebno krasna pa je bila sobaua, kojo so uže tri dni poprej pripravniki pod vrlim vodstvom jednega profesorja dičiti pričeli. Sleno, proprežene t ru-dečim damastotn, okrašeno z močnimi venci In rudeče-belo, ruineno-črnimi verigami, ter velikim številom zastavic. Posebno lepo so bile okraSeuo podobe Nju Veličanstev in podoba visokih zaročencev. Mimo tega mnogo okrašenih napisov v štirih jezikih, posamezni grbi vseh kronovin, lepe tapete, krasne rože, i. t. d. Vse to je bilo delo navdušenih pripravnikov vseh treh narodnosti. V majhnem podoba „Avstrije".
Program seje glasil: 1. „Volkshymne" s spreinljevanjein godbo in glasovira. — Govor svečanostni, govoril vodja g. Revelante v nemškem jeziku. — 3. Preghiera nell'op. „Saffo", coro a tre voei. — 4. „Augurio", declam. d i uno scolaro della scuola di pratica (H letni n-čenček Mahorič). — 5. Duet iz opere „Lucia di Lammertnoor" za dve gosli (gojenca Hoinbić in Tunin) in glasovir. — 0. U slavu vjenčanja, pesen, pol brv. gojenec Aflim Tončio, doki. pesnik sam. — 7. Djačka pjesma, uglasbio J. pl. Zaje, pevski zbor, — S. „Kviško", doki. gojenec Lužnik iz Goriškega. — 1). Koncert Ch. de Ueriot-a, za violino in glasovir (g. učitelj Castkft in gojenec Rozman) — Sonetti epi-talamici, deki. italj. Lacovig. — II. Jadransko morje, zbor.
Kakor razvidno v resnici v malem okviru jodeu del Avstrijo. Razlegale so so iz krepkih grl pesni slovensko, hrvatsko in italijauske; go-
nist konja obračal ali na got-i" ali na „hista-gor" ali pa celo, kakor hribovec vola, na „los-na-les", pa se bojim, da bi no treščilo v me. Primamila, kaj meniš, naj me lako oplazi, kakor jo poprej odrihnolo, tor mi repek odbije ali pa celo osmodi, kaj bi začel revež, kakoščen bi le bil? Bogatni, nobena več me ne pogleda, kajti posmojeui bi mi uezrastol tako brzo drug. Matevž, kaplja uže, zarij se zarij, meno je groza. Resk, Iresk!
Hu, kako se bliska, kakor bi se hotel svet zapaliti! Kmalo mi bo treba zopet v Ljubljano, namenil sem se danes, a v takem vremenu pa res ne grem! Ne upam si! Prehudo treska in peš je pa predaleč, pa tudi novcev ni za „cerengo". Z lačnim trebuhom pa po svetu vendar no moreš.' Še za stanovanje mi okroglega primanjkuje in letos je, kakor sem oni dan slišal, zadnje leto, da nas tukaj na podstrešji trpe. Drugo spomlad, ti Matevž matevžasti, sobo pa treba seliti, tija na vrt v votli hrtišovi štremolj. Meni bi bilo pač vse prav, ali som tukaj ali tam, ali lotnoja babnica, to ti jo hudiman ! llolj gosposke rodo-viue je, in če se ne motim, iz kranjskega malega Dunaja pod Ljubeljem doma — in ta so kapricira, do hoče in mora prav na kolodvoru stanovati, če tudi si z vraboljni nismo nikdar živenja zvesti. Pravi, da je zaradi toga tako rada tukaj, da kaj novic izve, in saj veš, novice so pa za ves žonski spol to, kar žejnemu slovenskemu grlu polič dobro starine. Razumejo se pa tudi ua listi ob costi napeljani drat. Po
celo uro ti sidi na dratu iu posluša, kako poje, iu bogami, prav čudno reči mi včasih pripoveduje. Tako mi je nedavno pripovedovala, da je slišala, kako je ua Dunaji nekdo na drat udaril, čo potrebujejo v Bosni človeka, ki zna dobro okna pobijati. Koj nato pa jo drat iz Sarajeva na Dunaj zapel, da so v Kosu i veseli, da so 1 slednjič vendar enkrat z božjo iu steklarjevo pomočjo ves papir iz oken pobrali in mesto njega stekleno šipo vrezali, tedaj tistega kranjskega junaka kar čisto nič rabiti ne morejo, kaj t i šipe so v Bosni lako drago, kakor na Kranjskem žafran. Potem jo drat prav tisto pesem v Kočevje zapel, a tudi tamkaj so mu je odpelo, da čisto nič pobitih oken ne „obrajtajo". Mej tein pak so noč naredi in moja stara domu prileti. Samega veselja držala jo kljun na stožaj odprt iu dolgo po sapo hodila, predao mi je mogla čudno novico pripovedovati. Vidiš Matevž, ako bi šla pa doli na kmoto na kakošeu vrt, bilo bi konec vsega tega, in potem nama ne kažo druzega, nego si ljubljanski „NVocheu-blatt" naročiti, tamkaj istino gotovo zveš, ko bi jo vsi drugi časniki tajili ali zavijali.
Danes tedaj som so menil odpeljati zopet v milo slovensko domovino, kdor som so v votlej jablani izlegel, ali premislil sem se. Trešči naj mi v barako, kedo mi otme starko in mladiče, čo ne sam ? !
MatovŽ, jih mari šo u tj si speljal?
No šo ne; jedva jim je nekaj perja porastlo in se jim repki nekoliko poznajo. Drugi teden,
menim pa bodo užo perje toliko krepko, da bodo z njim mej svet si upali. O kaj bi dal, ko bi bil sedaj lo tamkaj kdo srodi vasi, kdor so košati senčnati vrtovi čoz in čez nasajeni z sadnim drevjem, po kteroiu prav sedaj rujavih in zelenih gosenic vso gomazi, da so mi slino cede, ako lo pomislim na nje. Oj, tako prijetno bi bilo I Tamkaj bi so mladiči tako rekoč igrajoč letati navadili iu pri vsem tem dobro živeli, kakor baroni. Kdo pa naj hi jih tukaj lo vadil? k večjemu po strehi gori in doli, ali tudi jo velika nevarnost. Kaj inaniš, spodrsne naj so mu iu uakrat jo na tleli iu noga ali penita zlomljena, kakor bi k višku pogledal. Da da, na vrtu bilo bi vso drugače. Fikolinčki bi brez skrbi skakali in frfrali nu veje ua vejo, z vrha na vrh. No, da bi prav kcilo padel, če so no ujame ua enoj veji, pa leti na drugo in prodno prileti do naj spodujiše, užo kdo obvisi. Potem pa tamkaj tudi nemamo toliko sovražnikov. Tukaj pa nas marogasti maček dan ua dan zalo-zuje, Lo malo jo šo manjkalo, pa bi bil zadnjič mojo staro pograbil. Veš, lam le gori ua strehi jo sedela iu menda raš trebila ali kaj uže, kar se potepuh prikrade, bogami, no moreni mu dati boljšega imena, tako ga imam v želodcu, prav zaspano iz liuo lamo ua podstrešji.
Ko jo ugleda, jamo so priklanjati, kajti spoznal je brž, da jo gosposke rodovino, in da kaj tacega obrajta. Moja ga pa le gleda in se mu v zalivalo tudi pokloni. Marogec pa le bližo iu bližo, tako prav po tatinski in tihotapski;
jaz ga zapazim iz zgornje lino, kau.or po kosilu navadno hodim sodot iu zaupijetn kar morom: „S ara švind !J O pravem času sem še ziuol. Minuto pozneja in vdovec bi bil, mladiči pa zapuščene sirote.
Maček samo z enim očesom na ine pogleda in z repom požuga, čes, snideva se užo Šo, mesto onega bodem pa morebiti vso zalego in — otide.
Vidiš na vrtu bi vsega tega no bilo, vrli tega pa jako zdrava iu okusna piča za mladiče. Jaz za svojo kožo užo bolj pšenico obrajtam; mladičem pa vrtna mehka golazen vendar le več zaleže, nego trda. suha iu teško prebavljiva pšenica. Tolsta mlada gosenica mlademu vrabcu prav tako tekne, kakor gosposkemu človeku ko-puuovo bodro s zeleniuo.
\li tvoji mladi tobi tudi totiko truda prizadevajo, kakor meni ui<>j zarod?
Oj bogami, koliko! Dobro vem, ko bi bil zapisaval, da bi bil vsak dau po 70 do Ulit gosenic in morebiti kakih 300 do 400 paničnih zeru zabilježil.
Kaj, pisati znaš?
Kako na da! moja stara me jo naučila. Sama si je pa to krasno umetnost v Tržiču pod Ljubeljem pridobila. Hodila jo na okno mej ve-teruico sedet, kadar so v šoli učili. Todi se je za silo brati in rafiuniti navadila. „Molaujs* zna pa posebno dobro, kakor je včeraj trdila, da jo trikrat sedem jedenajst, pa za krajcar kruha pa trinajst.
Adijo, Matevž, domu gre, vidiž jo. Drugič zopet kaj, ko bova sama doma.
EDINOST
vorilo in d>*kIaiuov»to se je v slovenščini, hr-vatščini, nemščini in italijanščini! Vso to |>a jo bilo izborno, lopo, vzajemno.
Ilirski* Iti strica 12. maja.
V dveh slovenskih, kakor tudi v nemških tržaških časnikih je bilo o svojem času čitati o napeljanju vode Reko v Trst.
Gotovo je, da tržaško mesto mora vodo vsakako dobiti — ali še gotoveje je, ako bodo vaši mestni odborniki na tak na«';in vodo v Trst napeljevali, da je nikoli imel ne bode.
Ti gospodje so se uže večkrat prišotiili v Bistrico, da, samo prišetali, kajti ogledali so si nekoliko po Bistrici iu k večeiuu kraj, kjer voda izvira, potem se malo „pounterlioltali" pri Je-lovšku — pa zopet lepo in gladko nazaj v Trst popihali.
Ti gospodje delajo tem načinom le k svojemu pridu, kajti tako malo po malo porabijo tisto svoto, katera je bila v ta namen odločena, a delajo pa ne čisto nič, kar kaže uže to, da so vodo pregledovali dvakrat, namreč ob času suše, kedar je vode malo, in ob času mokrote, kedar jo voda velika, a se vendar ne ve, da bi bili kaj ukrenoli, koliko vode bi trebalo v/.»'ti, da bi je tudi o času suše zadosti dotekalo i. t. d.
Tem uačitiom tedaj bodo Tržačanje še do sodnjega dne brez vode.
Glavni izvir vode Iteke je prav za prav pri tako imenovanem „Condu", kateri izvira izpod neke blizu 200 čevljev visoko skale. Ker pa voda v času sušo nižje izvira, nego ob času deževja, ntegnolo bi se potem soditi, da se nahaja pod zemljo kak večji izvir, morebiti pod-zemljsko jezero.
Na tem mestu trebalo bi tedaj kraj preiskati, to je zavrtati, da bi se videlo, ali se, in v kolikej meri vode pod zemljo nahaja.
Ako bi se tam zadosti vode nahajalo, dala bi so brez vsako škodo in boljša v Trst napeljati, kar bi sicer iz več obzirov ne bilo tako lahko mogoče, kajti tu bi no bili prizadeti le posestniki mlinov iu žag (kateri bi bili, to se ve da odškodovanj), temuč velika večina ljudstva, kateremu ludi ni vso enako, ako se mu voda vzamo.
Ako pa hoče tržaško mesto res kedaj vodo imeti, uuj izvoli si pošteno, umne iu /.a mestno blagostanje unete može za mestne zastopnike, kateri bodo vedeli stvar pri pravem koncu začeti in jo tudi izvršiti, ne pa, kakor so je to •lozdaj godilo, da so gospodje samo zato v Bistrico koinisijonirat hodili, da so v ta namen odločeno »voto porabljali, pa se prav z istimi pozvedbami uaatj vrtali, s katerimi so bili sem hodili.	________
Politični pregled.
V poslanske j zbornici državnega zbora iie vrši obravnava o proračunu za leto 1881 še dosti mirno in hitro. Naši poslanci so se pri debatah o naučuom minlsterstvu mirno pa krepko petezali za enakopravnost i nadejamo se, da ue bre/. vspeba. Odgovor naučnoga ministra nas o tem potrjuje; videli pa bi radi ludi k malu dejanj, ker čakamo v resnici uže dolgo.
Tržaški poslance Temchl je v državnem zboru v teutonskej strasti napadel primorske Slovane. Dr. Tonkli ga jo krepko zavrnol. Več o tem prihodnjič.
Trgovinska pogodba mej Avstrijo in Ser-bijo je skleuena in bila 1». t. m. na Dunaji podpisana, z Nemčijo pa so dogovori zastrau enake pogodbe brevspešni, kor Bismark hoče povišati carino na moko in grozdje, kar bi posebno Ogrsko, pa tudi Tirolsko hudo zadelo.
Ruski car so jo 13 fl.) maja vrr.ol v Po-troburg, kder je, kakor jo to vsako loto na ta dan navada, pregledal vojake. Tudi carica je bila pričujoča. Nereda ni bilo nobenega. Iz tega se zopet vidi, koliko jo verovati nemškim časnikom, ki so javili, da se car ne upa iz palače i da hoče na Švedsko pobegnoti. Ker Nemci vidijo, da carja ne morejo pridobiti za sebične svojo nameue, zato ga pa obrok njojo, kakor je to užo njihova lepa navada.
Ruski ar je 11. t. m. izdal manifest, v katerem se spominja slavnega vladanja njegovega očeta, grozovitega umora ter pravi, da trdno upa v božjo previdnost in v moč samovladar-stva, katero liočo v ljudsko blagostanje okrepili iu zoper vsako silo braniti. On zahteva od svojih podložuikov odkritosrčno zvestobo, da se zataro upora gnjusui duh iu vera v nravo utrdi, da se odgoja otrok postavi na trdno stalo, uniči to, kar je nasprotno pravici in poštenju iu da so red v vse kroge povrne.
Iz Rusije judje beže, ker so jih Rusi v množili krajih, vzlasti v kijevskeui in odeškem guberniji, hudo napadali, hišo jim podirali iu požigali ter jini blago uničevali.
Na Bolgarskem so nastale zmešnjavo; knez »e hoče odpovedati prestolu, kor je nezadovoljni z sobranjem in zahteva, naj ae ustava pronieui, sicer noće več knez bili.
Na Maccdonsknn se je mej Turki in kri-stijani začelo mesarsko klanje; turška vlada pa roko križem drži in velevlasti molče! Ali res Evropo ni sram, da tursko triuoštvo hladnokrvno gled.a f
Ali paša i: Gusinja je se svojo drhal jo priioiuastil v Ornogoro iu več vasi poigal. Crno-
gorska vlada zahteva ed turške odškodnino i naj se Ali paša kaznuje.
- Dailii Nt u s* se poroča i/. Hima, da jo rimska policija prišla na sled zarotnikom, ki so ■umerjali italijanskega kralja lliimberta umoriti. Dva zaro'iiika so zaprli.
DOM ACM STVARI.
OanrJevlA Rudolf v/«led učencem. Cesarjevih Rudolf je po lasllioj želji mej vsemi depulacijami, ki so mu čestitale, najprej sprejel svoje učitelje, katero je vodil pridvorni župnik Mayer. Bilo jih je ls, ki so v raznih vedah iu umetnijah poprejšnja leta podučevali cesarjeviča. Odgovoril jim je na čestitanje tako le: Gospodje moji, mej mnozimi čestitkami, katere pri tej priliki dobivam, nobena ni milša mojemu srcu od one, katero mi poklanjajo moji nekdanji učitelji, katerih prizadevanju za mojo omiko imam tolikanj hvaležen biti. Sprejmite to zagotovilo od svojega vam vedno hvaležnega učenca
Svetinje v spomin cesarjeviCe poroke so bile na cesarjev ukaz v novčnoj kovnici kovane in sicer zlate in srebrne za cesarski dvor in goste: na enej strani imajo doprsni podobi cesarjeviča Rudolfa in princesinjo Štefanije, na drugoj pa pod zvezdami zakona boginjo, ki cvetice trosi s opisom: „Matrimonio juneti Vin-dobonae 10. Maii 1881." Zlata svetinja je 40 cekiuov teška.
Cesar je ustanovil v spomin cesarjeviča Rudolfa poroke 22 štipendij po 300 gld. v zlatu na raznih vseučiliščih, potem je ustanovil deset prostih sedežev za hčere častnikov v gojiščih v Hernalsu in Šopronu ter pomilostil 331 ujetnikov.
Praznovanje cesarje v i te ve poroke na Krasn. O tem piše nek popotnik v „Triester Tag-blait" mej drugim to le: Po vsem Krasu od Postojne do Trsta jo bilo praznovanje veličastno; po vseli vrhih so goreli kresi, po vseli soseskah so pokali možnarji, vso hiše so bilo razsvitljene, v vseh cerkvah so poli zvonovi; vzvišeni čuti so navduševali moje avstrijsko rutočo srce; do vrba pu so vskipeli moji čuti, ko sem prišel v Sežano, krnsko metropolo. Tu je bilo vse okrašeno, ljudstvo je prepevalo, godba je svirala, moznarji so pokali po vsem Krasu. Vse to mi je pričalo, da jo zvestoba kraškega ljudstva do presvitle vladarsko hiše prav tako trdna, kakor Bkale, na katerih to ljudstvo živi. Sežanski župan, g. Alahoruič, in njegov namestnik, g. De-iena sta svečavo in praznovanje kaj krasno vredila. Tudi Nabrežini, v Prošeku i na Opčinah se je vse mogoče storilo v spomin poroke prihodnjega našega vladarja. Tako zvesto ljudstvo je gotovo najbvljk poroštvo ta varnost Avstrije na južnih njenih mejah,
VesclIco z govorom, tombolo in plesom na čast poroki ces. Rudolfa in Štefanije priredi 22. t. m. zgonijko starašinstvo v županovi gostilni v Repnižn Pričakuje se obilna udeležba. —
V Rojanskl Čitalnici se bo vršila prihodnjo nedeljo 22 t. m. volitev novega odbora. Naj bi se zbrali k njej vsi udje!
Spremembe v tržaško-koprski škofiji. g. Ivan Bastian, kateket na dekliški šoli je imenovati kuratom v tržaški siromašnici. — g. Jak. Cavalli, katehet pri Revoltelovi meščanski šoli, mu je nnmestnik. — G. Nik. Žic, mladomašnik gre za kaplana v Tinjan. G. Mih. Dobrave, začasno v pokoju, gre za kaplana v Sežano. —
Feldinar&allejtenunt Schmigoz o Kranjcih. K blagoslovonju zastave tržaških veteranov otšlo jo tudi iz Ljubljano 40 veteranov se svojo zastavo. Ko jo feldmaršallejtenant Sclimi-goz ogledoval in prišel do Ljubljančanov, rečo prav glasno, da ga jo razumelo vse spremstvo. „A to so Kranjci, večjidel od 17. pošpolka, to jo hraber polk, to so izvrstni vojaki"! Spoznavši svojega nekdanjega nadlovca g. Zirkelbacha Ljubljančana, ki je okinčan z voliko zla'o in veliko srebrno svetinjo za hrabrost, ročo: , Vi sto Henrik Zirkelbach!' In v navzočnosti tisoč in tisoč ljudi ga je general objel in poljubil!
(Slov, Narod).
Tržaški okoličani na Dunaji. K slavnosti poroko cesarjeviča Rudolfa in kraljičin« Štefanije je šlo od tod tudi nekoliko odličnih okoličanov v narodnoj opravi. Dunajčani so posebno opazovali lepo opravo naših okoličank; g. Va-tovec jo bil se svojo brhko Ženo na Dunaji.
Občili zbor delniškega podpornega društva jo bil v nedeljo v društvenih prostorih. Na dnevnem redu je bilo i men o vanjo enega častuega udu. Podpredsednik Dolenec je pozdravil z je-dornatim govorom občinstvo iu živimi barvami narisal prvega tfobrotnika delniškega društva, ki je podaril 1000 gl. v stalni spomin cesarjevi-čeve poroke, kateri velikodušni dar jo vzgled vsem premožnim našiuoem, da bi ho tudi spomnili v Trstu ubogega delalca. Gosp >d Josip Gorup, veleposestnik in veleteržeo, je ta dobrotnik iu društvo se mu ne moro drugače zahvaliti, nego s tem, da ga imenuje za svojega častnega uda. Ob'iiistvo jo navdušeno z gromovitim trikratnim živijo klicem izrazilo soglasno najsrčnejšo zahvalo blagodtiSnemii dobrotniku iu častnemu udu. Bog daj, da ta blagi čin še mnogo posnemovalcev najde!
Literarni odbor „Ilmeiecko besede" v Pragi je priredil dne 11. maja 1881 v prostorih društvenih na čast dru. Jane*u lilrimisu, častnemu členu „Umelecke Besede* zabavo s
tem le sporedom: I. O /ivenji in delovanji slavljenja g. ./. V. Lego. — 2. Jadransko morje od llajdiiha Akademirni oktet. - .1. Lepa Vida, preložil Jan. Dtuiovskv gen II. Vurkijnjiva t: Tarantella od Wieniawskega, na gngli svira g. Sobotka. 5. Kitica slovenskih narodnih pesinij g. A. Kuiern. — ti. L'bežni kralj od Levstika, slovenski deklamnje g. J. Hahnt. --
7.	Cerkvica od Hajdrih« Akadrtniini oktet.
Vžllnlnskl davek na pivo imel *e je p« sklepu tržaškega mestnega sveta /.a en goldinar Pr' '^l1	; ljudstvo seje temu sklepu
zelo upiralo, ker je pivo v Trstu uže tako ob-dačeno, ko v nobenem drugem mesta; vlada omenjenega sklepa iti potrdila
Vodstvo Južne železnice je na prošnjo tržaške trgovinske zbornico dovolilo, da sme blago, namenjeno za izvožnjo če/, m..rjo, 14 dni brezplačno ležati v železnifinih magazinih, za daljše vložbe pa se ima plačevati O. t kr. od 1 oo kilov iu enega dneva.
Istrski deželni muzej se ima po zaukazu na u čnega tninisterstva napraviti v Kopru, da se bodo spravljale v njem starine, katerih jo Istra polna.
Bralno društvo v NempnM je priredilo I5. t. m. prvo besedo z jako lepim sporedom v spomin poroke presv. cesarjeviča s presv. kia-Ijičino Štefanijo.
Nesreča. Na Staradi pri Podgradu je ustrojil v četrtek dvanajstletni deček euoliko let ime-jočega vrstnika po neprevidnosti, ker sta se s puško igral i. Strelno orodje ni za otroke, naj se jim tedaj povsod skriva, dn se ne bodo godile take nesreče.
Volitev v kranjsko trgovinsko zbornico. Narodna zmaga popolna! Slava!
Javne dražbe.
V Tolminu hiša in posestvo Ivana Ličen iz Koborida, cenjeno 1700 gl., 3. junija, 4. julija, 2. avgusta; od 1). do 12. ure. — V Trstu posestvo Ano Gruden t/. Rocola T. št. 571, 24. junija, 2."». julija, 2> avgusta od 10. do 12. ure. — V Tolminu hiša in posestvo Jerneja Karanca iz Ravna Droženca, cenjeno «55 gl., KI. maja, 24. junija, 25. julija od 0. do 12. ure. - V Pazinu hiša iu posestva Blaža Lance iz Oraščića, cenjeno 21«« gl. 80, maja, 30. junija, 3. avgusta od 0. do 12. uro. — V Pazinu hiša in posostva Martina Rabar, cenjeno 473 gl. od 9 do 12. ure. — V Komnu hiša in posestva Janoza Šego, cenjona 1475 gl. 7. junija,
8.	julija od 0. do 12. «ire. — V Kana'n posestva Dr. Jožefa Golmajerja v Gorenjivasi, cenjena 1020 gl., JI. maja, 11. junija, 1), julija od 9. do 12. ure. — V Trstu posestvo Regine Grassetti v Skorkoli št. T. J04, 3. junija, 0. julija, 1). avgusta ob 11. uri. — V Kopru hisa in posestva Josipa Valenšiča iz Plave, cenjena «87 gl., 12. maja, 13. junija, 13 julija od 9. do 12. ure. — V Trstu posestva Ivana Sancina od Toneta v Skoduji in pri S. M. Majdaleni go-renji, cenjena 2989 gl. 1. julija, 4. avgusta, 9. septembra od 11. do li. ure. - V Buzetu hiša
, in posestva Ane Dellosta iz Vižinjana, Petra G rac iča iz Draguča, Trifona Zermana iz Cita-nove in Petra Pabjalata cenjena 4016 g|M 16. maja, 1«. junija, 10, julija od 9. do 12. ure.
—	V Pazi u u hiša in zomljiđče Katarine Ljubič iz Grabnika, cenjeno 898 gl., 2. junija, 2. julija, 2. avgusta od 9. do 12. ure. — V Tolminu hiša in zemljišč Josipa Gruuterja, cenjeno 1080 gl., 27. maja, 28. junija, 2« julija od o. do 1-2. ure. — V Pazinu posestvo Franjo Malinošiča iz Poserta, cenjeno 972 gl, 3. junija od 9. do 12. ure.
Tržno poročilo.
Vse loži vsled slabo kupčije, in rosiiičao, tli bilo uže dolgo lel lako slabega prometa, kakor letos. —
Kava — se še vedno kupuje po prav nizkih cenah; prve roke popuščajo znatno, samo da morejo prodati. Denes se kupi Itio po f. 48 do f. 72.—, Java f 78 do f. 83. — Porioricco po I'. 91 do f. 100.—, Cejlon plant f. 92 do f. 130. —
Olje. — namizno drže imetniki nekoliko dražje, za l°u, jedilno iu bombažno nespremenjeno — Denes volja namizno f. 52 do f. 00.
—	jedilno f. 39 do f. 4»—, bombažno f. 31 do f. 37. —
Sadje. — Še vedno prav drago je razno suho grozdje, rožiči in lige so cenoie, maudlji prav tako; pomarančo in limoni so so pa podražili. — Siiltanina f. 30 do f. tO.—, Kleme f. 2« do f. 34.—, Cistne f. 24 do f. 26.—, fige v veucih f. |6'/t, rožiči f. 7 do f. 8Vg, — maudlji f. 82 do I'. 8«.—; pomorauče iu limoni f. 5 do f. 6. —
Riž, — vsak dati ceneji ; denes velja italijansko blago f. 1«'/, do f. 22.—, Ratigoon f. 12' 4 do f. 13'/,.
Mast in fpeh — Vsled pomanjkanja blaga cene tomu blagu s ipet rastejo. — Denes velja špeh srednji iu dobeli f. 00 do f. 65.—, mast f. 69 do f. 71. —
Vctrolije. —To blago ju zaduji teden zdatno palo in pade gotovo še nekoliko, ker zdaj so nančbe pičle. — Denes volja f 10. — Za kes-uejo dobo pa se držo prodajalci jako trdo iu zahtevajo I' 10'/, do f. |0s/4. —
DomnV pridelki, — fižol u^ gre po nobeni
ceni. Ku,leči f.	bobinec f. II. k,marin
f. 1 I 1 „ koks f. ||»/|t beli f. !>'/,, zeleni f. '.»' „ mešani f. 7',. Te cene so plačujejo tukaj za male partije. — Konoplje f. 12 do f. ix. ; maslo vedno dražje f. 100 do f, 108, - korun f. ;i'/t, — slive domače f. Ki do f. 10' -V obče pa je z vsemi pridelki neznatna kupčija.
/ito. — Koruza je nekoliko ceneja, denes se kupi I likaj po f. 0.40 do f. 6.00, pšenica po •starih cenah f. 12',. do f. 12'„ ječmen I. 7 do f. 71 ,, oves f. 7 do f. 7'
Moka. — brez spremembe. — Les. — sopet mlahova kupčija. Seno iu slama nekoliko ceneje; dene* gre seno po f. 1.40 do f. 2'/«. —
Listnica uredništva.
Mnogo dopisov ni bilo več mogoče v de-našnjo številko sprejeti. Prinesemo jili prihodnjič i prosimo č. gg. dopisnike, naj nam prizanese, ako jih nekoliko okrajšamo, ker skoraj vsi govore o praznovanji cesarjevičevo poroko i ho si toraj zelo podobni.
D-unajslca Borea
dne 17. maja
Knotni drž. dolg v bankovcih	. 77 gld. 40			k
Knotni državni dolg v srebru .	, 77		75	
Zlata renta.......	95		45	
1860, državni zajem . . .	. 132	»	75	v
Delnice narodne banko . .	. 831		_	
Kreditne delnice ....			10	
London 10 lir storlin . .	. 117		40	
Srebro.......	_		_	
Napoleoni......	. 9	*	31 V	i 1
	5		55	
100 državnih mark . . ,	. 57	„	30	n
Kreditni lozi	od leta 1858.
Dne 2. maja so bile na Dunaju izžrebano te le serije:
34 737 961 1078 1295 1342 i 151 1476
2455 2538 2673 2729	3021 3337 3086 tO48. Dobilo so:
Ser. Štev. gl.	Sor. štev. gl.
31 53 1500	2673 9 400
737 43 400	12 5000
65 400	48 400
68 400	59 400
961 51 1500	75 400
67 30,000	90 300,000
70 400	2729 43 15,000
88 3000	46 400
1078 58 400	3021 I« 400
70 1000	40 400
1295 2« 400	43 400
55 400	64 400
67 1000	80 400
74 400	3337 61 1000
86	5000	85 400 94 400	ftfi 400
1342 65 400	3680 39 400
72 2000	4048 84 400 1451 17 400 30 400 41 400
4 * 400	Vso druge tu ne na-
46 400	vedone številke zgoraj
»I 400	omenjenih serij so do-
64 400	bile po 200 gld.
78 1000	Dobitki se bodo izpla-
87	4oo	čevali od 2. novembra 1176 25 400	1881 počeuši.
2455 49 4oo	Prvo prihodnjo žre-
2528 |5 400	banjo bo 1. septembra
90 400	1881.
Zajem z državno loterijo od leta 1860.
Dne 2. maja so bile na Dunaju izžrebane spodaj navedene številke v štev. 7 Edinosti navođenih serij, ter so dobile: S. 188 št. 7 gl, 1000 S. 12330 št. I gl. 5000
„ «98, O „ 1000 „	13678 „ 13 „ 25,000
, II » 4000 „	13881 „ 2 „ 11100
„ 790 „ 17 „ 1000 „	14263 „ 2 „ 1000
, 919 H 1 „ 5000 B	14815 h 5 „ 300,000
. 11170, 18 „ 1000 ,	16160 , 6 n 1000
„ 1770 „ O „ 5000 ,	18071 . U n IOOO
, 1899 , 2 „ 1000 „	18850 , 17 „ 5000
, 3109, 4 „ 5000	„19 „ 1000 „ 7 , 5000 , 19000 „ 4 „ 1000
, 10 , 1000 ,	19016 „ 1 , 1000
„ 3617 „ 2 „ 5000	, 3 , 10.000
„ 7 , i000	, 18 , 5000
„ 4182 , 2 „ 1000 ,	,9827 „ 1 „ 1000
, 4302 „ 1 , 1000	, 20 „ 5000
, 5877 , 5 , 1000	, I« „ IOOO , 0402 „ 18 , 5000 , 0070 , 4 . 5000 B 7429 , 16 , 1000 , 8t20„ 2 , 5000 „ 10 , IOOO * 17 , 1000
, 20 , IOOO	Vse druge številko v
n 8790 , O , 5000	št. 7 Kdinosti navede.....
, 8801 „ 8 , 1000	nili serij so dobile po
, 9016 „ l „ lOtH)	600 in |20 gld. potem,
„ 9059 „ 1 ,50000	ali se dolžna pisma gla-
. 9214 . 15 „ IOOO	se na 500, ali loo gld.
„ 9983 „ 2 , IOOO	Dobitki se bodo iz-
„10092, 5 „ 5000	plačevali od 1. avgusta
„ 14 , IOOO	18X1 počeuši.
„10879, 20 n 1000	Prvo prihodnjo sreč-
,10958, 18 „ 10000	kanje serij bo t. av-
,11331, 12 , 5000	gusta 1881.
13273482
EDINOST
Zajem mesta Ljubljane.
Dno 2. maja ho bile izžrebano in so št. 5 :tOKi .... 20000 gld. , 15330 .... 1.500 „ „ 88518 .... 500 „ , 4515» .... 500 „ št. 091, 99», *406, Žiti, 3000, 3183, 5882, 0598, 6X14, 7031, 7978, 8071, 9728, 9739, 1178."), 1 1801, 11898, 13280, 13702, 14957, 17191, 17221, 17087, ¥0091, 20925, 21009, 93939, 25283, 35089, 8363, 31068, 31351, 35100, 39380, 43259, 40953,
33952, 34487, 38415, 38014, 41543, 42631, 45788, 45810,
49447, 50123,	50508,
53106, 53273,	54380,
59737, 01140,	015 12,
64480, 04370,	004.">8,
07720, 07911,	00817,
70380, 704 44,	71050,
71954, 79477.	72008, vsaka po 30 gld.
15 2 5."i, 18330, 22963, 20784, 31364, 30428, 19665. 43052, 47 102, 51091, »7870, 91983, 00497, 09808, 7 1111, 14535,
10083, 18482, 23322, 27005, 31550, 16609, 41205, 44908, 47285, 61406, 58044, 03100. 60997, 69966, 71151, 74700.
dobile:
4583, 8332, 12 429, 17118, 19531, 23896, 28104, 32542, 38125, 41499, 45728, 47551, 61851, 68256, 03357, 07050, 70130, 71882, 74908,
TEODOR SLABANJA
—= Nrebrar v €4orlcl s=—
ulice Morelli Štev. 17,
priporoča vis. častiti duhovščini cerkveno orodje najnovejšo oblike, ki je ima žo napravljeno ali jo hoče napraviti kakor se bo želelo, namreč;:
S*
Tudi se pri ujem staro cerkveno oiodje v ognju pOBrebri, pozlati, izčisti iu popravi; zavezuje se tudi, da bo vse po poslanih narisih, kakor se mu blagovoli naročiti, v kar naj bolj mogoče kratkem času in po nizki ceni izgotovil.
Na blagovoljna vprašanja se radovoljuo odgovarja in vsako blago dobro shranjeno in po&tnine prosto pošilja.	10—3
Smrti iz žrela otet.
V mnlcm no-stu Shaw-forth ]iri Koehdalo jo živol moi, ki so jo pečal s tom da ju v rudarskih jamah prodi bo kupi. Bil je močen In krepek lor jo preinairoT.il najtrša dola, dokler ni Hoga skuinl i to lotil takih tolar, ki utorajo vsako človeiko telo ugonobiti.
Pred dvema lotoma jo (•■ta moia napala boleion tor k» popolnem potrla. I>o-zdaj navezanemu na tvojo telesno moč iu vstrajnost pri dolu, da jo sluiil kruh sobi in svojoj rodovi ni, vsah-uol jo studence iivljonja, in kar »i jo prihranil, to jo naglo kopnelo tor jo za.Vla lakot trkali na njofcova vrala. Iloler.on so jo monjala /. boleznijo, tako da je bilo strah pogledati tega mol«, kakor »ono* jo hodil po hiši, tako naduho in trganje jo imol, da jo uto r.olo tosko dihal.
Kor jo bilo sram beračiti tor ga jo »krajno uboltvo »ililo, da »i kaj zaslužili, priskrbeli Bo mu njepovi prijatelji lahko delo, kaloro r.daj opravlja majhna doklioa. Kakor lahko jo (udi bilo to delo. vendar jo bil ta poprej tako močni človek prisiljen opustiti i;a v obupu, ker mu jo bilo proteSko
Teško mu je bilo za živež, a So trije jo tivož prebailjal, ker jo bila njogova probarila pokvarjena, i kakor to jo zdelo, liroz vse^a upanja do ozdravljenja
Strasno ga jo želodec bolel in zdravniki mu niso mogli pomoči.
V tem stanju to mu p<*lali njegovi prijatelji kratko oznanilo, v katerem so bilo d brc lastnosti KliUkerJevenft ir.lcčkll omenjene tor pristavljeno, kako dobro zdravilo jo pri dlspepslji in druzih podobnih boleznih. Kakor so topljene« poprijema slamnato bilko, tako jo sprejel bolni mo/. ponuđeno zdravilo. V tom času jo bil ta mož lo kost in koža; r. rabo ShllkerJeTenil Izločka pa jo ozdravel, k moći prišol in bil jo smrti iz Jrela otot. Nado sta pono-hulo trganjo in naduha, probavljanje so jo popravilo in ko jo minulo nekoliku mosocov, sol jo mo>. zopot na teiko dolo. Vsak dan jo delal, nad dvanajst mesecev, ko jo ozdravOl.
Vsak pritrdi, da je bilo to zelo črnino ozdravljonjc, in to so lahko dokaze, kor pojlar, ali kedo izmoj veljavnih mož v Shavvforthu potrdi resničnost tega dogodka. Ta mož
so imenuj« Toma; Briggs, itanuje v L'e»»l Torraoo, Sliaw-forihu pri l<(K'hdejii, na Aiifletken.
To pa ni edin pri«orljaj, kor prav ta Izlfčrk je čuda delal, in če i .'I,- bralci p iral, na| mi pišojo m pošljem jim s 111 dru/ib, ki tudi dokažejo veliko noč ShHkf rjevetcit izločku.
Skoraj i*n milijon (Nhmioihii steklenic tega zdravili j« bilo lansko leto IMRii na Anirloskera prodanih, in »kuraj
naznanil; la miioLTnbrojna prodaja jo izvirala večidel iz toga, ker >0 to zdravilo priporočali ljudje, katerim je pomoglo in to v hiojej hvaležnosti ivojitu prijateljem in drugim objavili.
Toliko ne še nobenega zdravila v tiobenej deželi v tako kr.it-kem času ni razprodalo, kar brez is» ko dvombo priča, da ima t» zdravilo pravo vrednost.
Steklenica velja 1 gltl. 25 kr.
Za lor k t Trstu: I.eknrnlrn al Camello 25 Corso;
Jv. Bat Koraboschi; IcknrnieH plazzn frande: 1'aido Ko. .a. V Zndru lokarniea An.irović. Vla-tnik A. I. Whito v Irankl'urtu na Meni.	3—V
Ravnanje z mi
se djansko uči v noro izdani knjigi e recepti, ktera obsega: navod k požlahtenju kislega, pn-stega natornega vina, niipravljanjo viua brez grozdja: vina iz tlroiij (it 100 litrov 1000 litrov) s pristavkoni popolnoma zdravih snovi za ceno domačo pijačo, iu fina vina v butelije; dalje naredbo umetne prav dobre pijače iz sadu, vinskega očeta, očetove esence, iganja, ruma, likera, sadnih i dečkov, droiij, dišav, zdravilnih špirit osni h balzamov, mjila, in nad /000 trgovinskih stvari, ktere dajejo več ko 100 °/0 dobička. — Cena 3 H. — Naročtije so z gotovim denarjem ali poštnim povzetjem pri: Marija Hrdlička) c. k. priv. lastnica, Wien, Wieden, Hanptstr. N. 36, I. Stock 34. —	(24—8)
/
Doslej Se nedoseženo zdravilo
zoper
TRGANJE PO UDIH
in revmatizem
pri čulničuih bolozuih vsako vrsto, pri trganji v obrazu, glavoboli, trganji v lodjili, ušesih, revma-tičnoj zoboboli, trganji v križu in členih, pri krču, sploHuoj slabosti minio, pri trošenju, zamrlih udih zarad dolgo hojo ali starosti, pri bolečinah v zaco-Ijonih ranah, pri mrtvudu itd. — jo iz zdravilnih zoliSč od lckariiičarja	Hertoatonjr na
Dunaju napravljeni
MrzelUčnlh zelišč
>euiox}lin so rabi za v ribanje m ozdravlja zelo hitro iu zanesljivo. 1'i i mnogih lota trajajočih puskušnjub v civilnih iu vojaških bolniAiii-cah se Je dokazalo, daje Neuro.\)liu uiij-boljše bolečine tolažeče sredstvo, ki rtolasU tudi naj huji« bolečine, ki so celo pti rolo zastara nih boleznih popolnoma preženejo. t godna pri manj* slavulh »drav-nlkov 1» stoter« zahval"« pisuia to potrjujejo.
ZDKAVNIŠKO PRIZNANJE.
Gospodu Jul. Ilerbabnjr lekarničarju ua Dunaju.
Ker jo porabljen KeuniKjflin, katere«« slo Vi podarili garnizijski bolnišnici iu jo pri nervoznoj glavoboli ua euej struni iu pri mišičnem reumatizmu z masiranjem vred zelo veliko koristil, zato prosim, pošljite bolnišnici šo 12 steklenic Neurosjlinn močnejšo vrsto. S posebnim spoštovanjem.
JosefoT, dno St) deeombra 1879.
Dr, Fridr. Dilekelmann
e. k. višji štabni zdravnik in voditelj garni/ijsko bolnišnice it. 12. Cena: 1 steklenica (v zelenem zavoju) t gld, I stcklenica močnejšo vrsto (v rudečem zavoju) za protin, revmatizem mitvudenje t gld. 20 kr. po pošti 20 kr. za zavoj.
Vsaka steklenica nosi katior znamenje pristnosti zgoraj natistieno po gosposki potrjeno varstveno marko.
(ilavna pošiljatrona zaloga za deželo: Na Dunaju, loknriiica ,.zur Barmherzigkoit g. J. Hurbabnjr Neubau, Kaisorstrasse 00.
Zalogo: ('arlo Zanetti. lek»rnica via nuova 27. Na lieki: M. Scarpa lekamičar; v Gorici: O. Ihri-itofolotti lokarničar; \ Ljubljani: J. Svoboda Jul: Trnkotijr lekaruliar-, v Dulji; A Vassermann, lekar-ničar:	12—u
Parovi	Darovi!
w Važno vsakemu! »
pnunlkel	praznike
Ker jo na kant prišla velika tovarna /a britansko srebro, se bo zavolj velikih dolgov in splošnega izprazno-nja prostorov vsa velikanska zaloga razprodala
zu 75 odstotkov pod ceno tedaj skoraj znNlonJ.
Cola iniziia oprava iz britanskega srebra, ki jo prej stala 2N (;!., dobi so zdaj za H gl. ter se guruntiru, da bo bela ostala. (8 temi H gl. jo sauio delo komaj na pol plačano.) In sicer se dobi:
(i miznih noAev iz. britanskega srebra zoslrino z jokla <1 vilic iz britanskega sretna, težke in iiine sorte, (1 težkih žličic iz biitanskega srebra, ti najličnnejih žličie za kavo, iz britanskega srobra, 1 mlečna zajoiualuica iz britanikega srebra,
1	/ajemalniea za juho iz britanskega srobra, G finih tac za desort.
2	lepa svečnika, 'i jačnih kozarcev,
ti lepo izdelanih tac. ti kristalnih podlog /a nože. 1 posoda za sladkor, 1 prrtscjalnik za čaj 3 Ime tace za sladkor, Skup t»4 kosov.
Vsi ti krasni Izdelki se dobijo za HII.
Naroči se ali n poštnim povzetj.-m, ali p* da >ie denar naprej pošljn, pri nas:
Britaniasilbcr-Depot
C. X->a,rLgrez
\Vien
II. ubere Dotiaustrasso 77.
Ako bi blago no ugajalo, se ? H dneh	vzaiun nazaj,
in plačana svota povrne.	II)—8
r»i>»»vij»» im *
AIBBST SAHASSA
c. k. dvoriti zvonar
fabrikant stroje? iu gasilnega orodja v Ljubljani.
Ubrani zvonovi z opravo.
Vsake-sorte gasilnice izvrstno sestave za občine, za gasilna druStva v mestih in na kmetih. Hidrofori, vozovi za vodo, vrtn« škropilnice kakor drugo orodje in
pripomočki zoper požare. Cerkveni svečniki In druge priprave z Uro a.
Sesalke in orodje za vodovode.
Sesalke za vodnjake, za vinske in pivne sode in kadi, za drozganje, za gnojnico, za podzemeljske namene, za ročua iti Htrojna dela. Dalje: kovinsko blago, cevi i/, litega in kovanega Železa s priteklino, mehovi iz konopnine in gumija itd. —
po najnižih cenah. Občine in gasilna društva plačujejo laliko na obroke.	jj—5
t« svetinj

Najet aria avetrijta zavarovalnica
c. k. prlv.
um mam
•v Tretu
ustanovljena v letu 1822 s poroštveno avoto nad
osem milijonov goldinarjev
(ki so bili po predpisu V: 214 trgoviniskega zakonika v zadnjem glavnem zboru doka/ani, priporoča se za zavarovanja:
1.	zoper ftkudo po požarih na poslopjih, falrikah pohištvih, zalogah z. blagom, shrambah s poljskimi pridelki, kakor tudi na drugem premičnem blagu
2,	ZopiT škode na potih po mokrem in suhom
ii Zavarovanju na človeško živenjo v vseli razmerah
i. Zavarovanjo zoper nesreče ua životu in žlvonju.
Azlenda Aircuratrice, ki si jo od svojega ustanovljenja pridobila zasluženo dobro ime v av-strijskej državi in zunaj nje, zavarujo po nnjeencjib vplačilih i najsvobodtiiših pogojih in daje so svojo poroštvom, svoto p. n. občinstvu gotovo varnost.
Fozvcdovanja vsako vrste radovoljuo dajo, pregledo brez plačila deli In zavarovalno ponudbu sprejema
vodstvo v Trstu
via S. Nicolo it 4
Kakor tudi zastopništva in glavna društvena opravništva v vseh vočlh krnjih avstrijsko ogerake države in v Italiji.	12—5
j ^ w
-»grt-Oh-
» I
ROČNI MLINI
STISKALNICK ZA GROZDJE
in za konservo is sadja.
Sesalke vseh vrst
Plinovi motori
Ottovl popolniša in bolj ekonomična eietema.
Železni cevi
Stavbeni »troji.
SCHNABL d. C.
V Trstu VIA CARINTU 17.
(20-6)
Glavna zaloga
izvrstne
PIVfi iz pivovarne STEINFELD |
(iratoT Reiuiuuslians ? Gradcn) 4
«b ttl, DEJAK-u ^
via degli Artisti v Trstu. Prodaja v sodcih in boteljah.
Na prodaj so tudi droije (feocia di birra) •
Ji-JO
time I
ve hvalo za lepo, goste last5 edino' obstojpčej |c. kr. in kr. ogersko izkljnfiljivo priviligiranej
Esenci za laaoinbradno rast
ki tudi grinte brez slodu prežene, kakor k njnj spadajoiej pristnej pomadi iz štajerskih planinskih zelišč, ali orehov iz c. k. in kr. ogerski izkljufiljivo priviligirane fabrike
M. A. Herdllčka
NA DUNAJI.
WIEDEX, 1UVPT8TRA8SE ŠT. 36
To nepresegljivo sredstvo je moja mnogo imenovana esenca ta lasno in bradno rast, ki pri pravilnoj rabi in s prideto pomado ii štajerskih planinskih teliš! ali orehovim klečkom uže v kratkem 6asu celo na najbolj golih krajih napravi goste lase prejšnje barve! Mnogo mladih mož ve hvalo za lepe polne brade mojej esenci ta lasno in bradno rast, Oe lasje le izpadejo, vpliva uže v osmih dneh. pri grintah uže po trikatnej rabi Prav nič ško-	ali svitlorujavo
dljivo in naj-	d 10 minutah
boljše barvilo fl^F^I \ pod poroštvom; ta lase „Kop- JjH \ sivim, celo sne pit zimi (brez MŽnobelin laaem primefianpga^^V	daje popolnoma
svinca) ki bar-	Crno svitlobo,
va v vseh bar-	Pri rabi lasnih
vah črno rti javo	barvil priporo-
čam posebno svoj „Koppitzinal", pristno, dvojno uioćuo pomado iz orehovega izlečka, tudi (v kozmetiki) pomado v palčicah, kakor tudi najbolj moja olja iz orehovega izlečk* ta bivanje in lasuo rast. Mojaeea. kr. la kralj, ogernka IzklJuJIJIvo prlv.
Esenca za lasno in bradno rast
ozdravlja v vseh primerljajih bolne lasne korenike popolnoma in v najkr^jiem času tagot a vi jo do najposnejšr, starosti zelo goste lase, vpliva prav prijetno na glavno koto, bruni od vsake gihtifne in revmatične glavoboli in odpravlja vse kožne nesnage. Resnica je, da jo dobilo stotero osob, ki so bile popolnoma bret brade ali plešaste, uže od enega do treh mesecev, v primeri tedig v neverjetno kratkem času, lepo in gosto polno brado, ali gost« polne lasi. Zadevajoče mnoge ta-hvalnice so razstavljene:
Naročila naj se poSiljajo glavnej nalogi ces. in kr. ogerski izklj. priv. esence la lasno in bradno rast
Marije Ane Herdlieka
c. k, inkr. ogersk. izklj. posestnici privilegija
Wleden, Hanptstrase© 3©
»A DUH A JI.
Cenik:
t velika alabastrova steklenica dvojno močue csence za lasno in
braduo rast.......3 gl, BO kr.
I majhna.......2 . ~
I Alabastrova steklenica pristno poniade iz Štajerskih planinskih
»eliSč.........i , 50 ,
I Alabastrova steklenica pristne pomade orehovega izlečka za
obnovljenje las......2 . —
Pristno lasno barvilo „Koppit-zinal" za rudečo, črne, rujave, ali svitlorujavo »t. I (plavo) St. i (rumeno) obe steklenici a pladnjema in krtačama volja . 4 „ — 1 steklenica olja orehovega izlečka za ponovljenje las . . . 4 , — Poniada orehovega izločka ko-stueiik v palčicah . . . . — „ bo
Naročila iz inozemstva ali domačih delci se proti pošiljatvi ali povzetji ročno «w naglo vrii.
Zavitek 30 kr. več.
24—6
Lastnik, druStvo „EDINOST", — Izdatelj in odgovorni urednik: JOSIP MILANlC.
Tink, Sinov K. A mati v Trstu