Poštnina plačana v gotovini. Cena 2 Din OPERA GLEDALIŠKI LIST NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJAN11934/35 SVETI ANTON vseh zaljubljenih patron Premijera 8. septembra 1934 IZHAJA ZA VSAKO PREMIJERO UREDNIK: N. BRAVNIČAR : »v; v. £ ' • K ; «-••• '.-.i.-i-, : -v....- -w~: '.. \ ,r ..'w '■' V 0 5 Ž. i: i- i- ‘A'M | ^ v ;■ . ; ■ 1 S S 1 * $4 &'.*:$ vžž v; ■ v W \ " r - r ,-v * .*■ ' - > 1 - "r ' tfipj'1',, • '■ . -C- • -•-•.i-.« • -t ~‘,^vr • / ' ' ■' ' - •' v *r Ti-- 'f „ ."// : . i n; ^ ;;; r ■' r ‘0 : ’ V*.- ti1"};. il ; V-1 '• >»■*,*' V ' •’ 1? n • ■ 'v' r . > 1 .• . .{•*_ j j -■ y ; fj j- /; /*•- { ' ,l;‘- •' .; ' • / ,S_ ' : i .11 1 ■ r • ' ’ \'.*V J ' .1 ,♦» ■ •» ' ; ' ' ‘ ".V'-' . ■ : ^ • »- ■ '“Vi. \ * •• • 1. : _ , .•' < { ' i >i ,»rt -- - h v vV' ; - > - -S* '.I- • * V'*-*-a' 'Mi.'' '7- ;' 3 •.. 7- 'T • ' "v< ' ':i i •.« * >' . • , •rf j i'v ■ ‘M’*' ’ ‘ : ‘ ■ ' Hi ,: * < ' 'ji, ' •' ,V •. - ’ ' • /-. ‘fJ ;.Mr>OV’•• -.V;h..- • w ■; ■ . • . . ■ ; • 1 1 1 *' ■ ^ f • • • i; i - i: • ■ r.- ■ /, r- , ■ ; J ■ " ' '• .. i' ih..- i), - , jr • • ■■■•■> • ; 1- i , ii:/* ■' .V ’ --:r r •. . * . i: la. • ‘i r-i ;; iV.Jii. V’ ^3. '^',;v..-r- • ; : : ;i ; - h j > •; , jii. -• ! 1 •ir‘. .r ■ -:V - v**-' • 1-;.: : 7 , •■ ! "• . ■ C:! ’ i i r ■-.‘f4 !.>.r«rKi I: : i \ v -.i ' -<•‘, i;-, l• ' . i,' • l. ' ‘ '• of /i ui •:• • ,ir.,r,;r ■ j-rj-r; r,t t. / •'; ; -..n »im ii V i :i i[ ,j- i ’ i- \>h ,,t&>i iivv...ir .•■■.(• ■ išo.qvi'i>(fc o/oMoin. lililuJsi /i^aufž nBiišhq i* jiiibs/ '.pimpcin tjinanadŠOTNl .ua^iova stjioBiifiv i >1 i I c Jo v ivBicpn ni >BfIsrqHif -s(q/ -»Irci oh o)‘')T“>qo V .stovsi »y»vinq itib^lasi ojR-jI in uz^eu t SEZONA 1934/35 OPERA ŠTEVILKA 1 GLEDALIŠKI LIST NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI Izhaja za vsako premijero Premijera 8. septembra 1934 Jara Beneš: Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron V operetni tvorbi opažamo že nekaj časa stremljenje po osvoboditvi iz okostenele dunajske operetne šablone in po vstvaritvi novega tipa, ki bi odgovarjal času in sodobnemu okusu. Klasiki dunajske operete so ji postavili močne temelje in vstvarili nekakšen vzor vsem poznejšim libretistom in skladateljem. Vsebina in oblika poznejših operet so bile le variacije prvih. V njih so uveljavljali vse dobro preizkušene in učinkovite rekvizite. Vsak nov poizkus je bil preveč dvomljiv, zato so se ga libretisti in skladatelji hote izogibali in rajše ostali pri šabloni. Prve korake in prve poizkuse osamosvojiti se dunajske manire je napravila jazz-opereta. Večina tovrstnih operet je ostala v bistvu (vsebinsko in oblikovno) dunajskega tipa le z razliko, da so bile glasbene točke zložene v ritmih modnih plesov, namesto prejšnjih valčkov, polk in galopov. Istočasno z jazzom se je močno razpasla revija in začela izpodrivati opereto. Njen namen je bil pestrost slik in razkošnost opreme, torej vizuelni dražljaj. Sodobna opereta se je okoristila z jazzom In revijo ter izoblikovala nov tip operete: revijalno jazz opereto, ki je v tonfilmih vzgojenemu občinstvu mikavnejša in dostopnejša kakor dunajska. Med to vrsto revialne jazz operete spada tudi Benešov »Sveti Anton«, prva češka opereta na našem odru (0. Nedbalova »Poljska kri« je dunajskega vzorca). Glasbeni avtor »Svetega Antona«, Jara Beneš je znan češki šlagerski skladatelj. Napisal je že mnogo tovrstne glasbe za filme in operete. »Sveti Anton« je njegov največji dosedanji uspeh. Od prve vprizoritve, ob koncu predlanske sezone, je stalno na vseh češkoslovaških operetnih odrih. V Pragi in Brnu so jo izvajali že preko tristokrat. Beneš je napisal ljudsko opereto v šestnajstih slikah, ki vsebuje mnogo folklore in prav toliko mednarodnih šlagerjev. Skladatelj je neženirano odprl svojo delavnico in pokazal kako izdeluje poljudne pesmi za svoje operete: vzame si priznan šlager, iztuhta njegovo »skrivnost uspeha« in napravi v obliki variacije svojega. Izvežbanemu ušesu ni težko izslediti pravega izvora. V opereto so bile vple- 1 tene še slovaške narodne pesmi, podobno kakor pri našem »Gorenjskem slavčku;, kar daje delu večjo pestrost in izrazitejšo slovaško narodno obiležje. Revialna opereta »Sveti Anton« je produkt večih avtorjev. Vsebino sta napisala J. Armand in J. Balda; glasbo pa je in-Strumentiral Anton Kincl. »Sveti Anton« je imel na češkoslovaških odrih takšen uspeh, da je dal skladatelju Benešu pobudo napisati nadaljevanje v novi opereti »Švarna Maryna«. Še pred temi dvemi operetami je napisal »Parižanko« in »Syn bohunc, lei sta bili izvajani z velikim uspehom in pred razprodanimi hišami v Brnu in drugod. Ljubljanska opera je postavila »Svetega Antona« na oder prav z istim namenom. Repertoari jugoslovanskih Narodnih gledališč v sezoni 1934-35 LJUBLJANA. Operne premiere: Hirschler: Dve renesančni noči. Odak: Dorica pleše. Koczalski: Zemrut. Čajkovski: čerevički. Musorgski: Hovanšcina. Bizet: Djamileh. La Falla: Kratko življenje (Vita breve). Rossini: Angelina. Wolf-Ferrari: Štirje grobjani. Donizzetti: Lucia di Lammermoor. Zandcnai: Francesca da Rimini. Novo naštudirane: Offenbach: Hoffmanove pripovedke. Mozart: Don Juan. Puccini: Madame Butterfly. Operetne premiere; Beneš: Sveti Anton, vseh zaljubljenih patron. Millocker-Bauckner: Oj ta grad. Stolz: Izgubljeni valček. Strauss: Danes bomo tiči. Novo naštudirane: Strauss: Netopir. Suppe: Boccaccio. ZAGREB. Operne premiere: Gotovac: Ero iz onega sveta. Wagner: Rheingold. 2 Janaček: Katja Kabanova. Rimski-Korsakov: Legenda o mestu Kitežu. Wolf-Ferrari: Štirje grobjani. Verdi: Falstaff. Schilings: Mona Lisa. Novo naštudirane: Lisinski: Por in. Debussy: Peleas in Melisanda. Delibes: Lakme. Offenbach: Hoffmanove pripovedke. Verdi: Rigoletto. Verdi: Traviata. Wagner: Tannhauser. Gounod: Romeo in Julija. Ponchielli: Gioconda. Humperdinck: Janko in Metka. Balet. Čajkovski: Labudje jezero (prvič ves balet). Vit. Novak: Nikotina. Vit. Novak: Signorina Gioventu. Baranovič: Imbrek z nosom. Baranovič: Licitarsko srce (novo naštudirano). Operetne premiere: Abraham: Bajka v Grand hotelu. Lehar: Giuditta. P. Gyongy: Šofer milostljive gospe. Eisemann: Poljubček in nič drugega. Šimaček: Povej kdo si? Novo naštudirane: Tijardovič: Mala Floramy. Offenbach: Lepa Helena. Herve: Mam’zelle Nitouche. Millocker: Začarani grad. Lehar: Eva. Strauss: Cigan baron. Strauss: Noč v Benetkah. BEOGRAD. j Operne premiere: ,K. Odak: Dorica pleše. P. Stojanovič: Blaženkina prisega. Wagner: Tannhauser. Massenet: Don Quijot. Gounod: Romeo in Julija. Zandonai: Francesca da Rimini. Šoštakovič (sovjetski sklad): Lady Machbeth na deželi. Drobtine Intendant dr. Karel Hagemann, sloviti gledališki strokovnjak, profesor za gledališko stroko na berlinski univerzi in avtor strokovnih knjig o teatru, je v dogovoru z upravo Nar. gledališča, da izvede v novembru režijo »Netopirja« na našem opernem odru. * Češki teater v Brnu namerava sezidati novo gledališče, ki bo služilo drami in opereti. Podjetje ima na razpolago 4 milijone Kč. Stavbo bodo sezidali na mestu, kjer stoji staro češko gledališče v Eichhomgasse (na Veveri). Temeljni kamen bodo položili 6. decembra t. 1., to je na isti dan, ko je bila pred 50 leti v starem gledališču vprizorjena prva češka predstava. * Osvobozeni divadlo v Pragi pripravlja kot prvo noviteto letošnje sezije revijo »Kralj in gospod«, ki sta jo napisala Vo-skovec in Werich, ter je epizoda iz češke zgodovine. * Richard Tauber je napisal opereto »Pojoči sen«. Prva vpri-zoritev je bila letos 31. avgusta v »Theater an der Wien«. * Prava Madame Butterfly je umrla. Iz Tokia (‘26. VIII.) javljajo, da je tam umrla v 90. letu starosti junakinja Puccinijeve opere Madame Butterfly. Njeno pravo ime je bilo Kato ih je izvirala iz ugledne japonske družine. * Dr. Josip Mandič, jugoslovenski skladatelj, ki biva stalno v Pragi, je napisal opero »Mirjana« po Nušičevi drami »Večnost«. Libreto za to opero je napisal znani nemški književnik Max Brod. * Prva turška opera. 0 priliki obiska perzijskega šaha je bila v Ankari krstna predstava prve turške opere. Libreto opere »Oz Soa« je napisal Minir-Hajri-Beg, glasbo pa Adman Beg. Premieri sta prisostvovala tudi šah in Gazi. Uspeh je bil izreden. »Oz Soa« je epopeja iz turške in perzijske mitologije. Ta epopeja je bila prirejena za operni libreto v načinu nemških skladateljev in dramaturgov 19. stoletja. To je bil prvi posrečen poizkus, da je turški1 skladatelj napisal opero v načinu zapad-njaške oblike. Kritika je z veseljem poudarjala, da je izčiščeni turški jezik zelo prikladen in melodičen ter upa, da je to lep začetek bodočnosti in razvoja turške opere. Lastnik in izdajatelj: Uprava Nar. gledališča v Ljubljani. Predstavnik: Oton Zupančič. Urednik: M. Bravničar. - Tiskarna Makso Hrovatin, vsi v Ljubljani. 4 RAZVRSTITEV SEDEŽEV V DRAMI Pt/MO cAirmvKo /jovDš* SVETI ANTON, vse Vesela revijalna igra s petjem in plesom v treli dejanjih (Še_ pesmi: V. Špilar in M. Mirovsky. — Uglasbil Jara Beneš, inšu Dirigent: A. Neffat. V- Skružnj. - Koreograf# I. dejanje. 1 slika: Jutro na Nočni čuvaj . . . Pastir ............. Beta, kmečko dekle «£}“«* !: Tetka ............... Gospodar .... Gospodinja .... Riba, reporter . . . Balet. Slovaškem. . A. Sekula . G. Justin . Š. Ranišakova . M. Rusova . I. Cankarjeva . K. Strniševa . D. Zupan . J. Jeromova . B. Peček 4. slika: Krasni Tino je mojster. Župan Matic ... D. Zupan Hela Fieldova . . N. Španova Lenka....................I- Ribičeva Tino Klement ... M. Marčec Riba, reporter . . . B. Peček Maruša...................St. Poličeva Prodajalec Prodajalec A' 2. slika: Amerika nas pozna. Župan Matic .... D. Zupan Lenka, njegova hčerka I. Ribičeva Hela Fieldova milijonarka iz Kanade . . N. Španova Tino Klement, slavni tenor.....................St. Marčec Beta, kmečko dekle . Š. Ranišakova Riba, reporter . . . . B. Peček B. slika: Letalec ko ptič. Pavel Tomc, letalski poročnik..................V. Janko Seliškar, podporočnik . A. Erklavec Maruša......................St. Poličeva Vaški deček, veterani, kmetje in otroci. Balet. 5. slika: Zaplešimo po naše. I. Ribičeva V. Janko D. Zupan M. Marčec N. Španova M. Simončič B. Peček St. Poličeva Ljudstvo. Lenka .... Pavel Tomc Župan Matic . Tino Klement . Hela Fieldova Pri maš . . . Riba, reporter . Maruša . . . Balet. 7. slika: D» Hela Field Lenka . • Pavel Tom Tino Klen' Maruša Rogač, Seliškar 8. slika: S' ' kap' II. dejanje. 6. slika: Na sejmu je veselo. Maruša • 9. slik# Profesor Profesor Župan Maruša Primaš fs Mali Tino Klement . . . Hela Fieldova . . Riba, reporter . . . Beta, kmečko dekle Občinski stražnik Prodajalec zelišč Prodajalec podobic . M. Marčec N. Španova B. Peček Š. Ramšakova J. Rus J. Jeromova I. Mencin 10. slik' Lenka . Hela Fil Tino Kle"1 Pavel Toi" Riba, rep0* Blagajna se odpre ob pol 20. zaljubljenih patron pikali). —Napisala: J. Armand in J. Balda. —Besedilo: l* A. Kincl. — Prevedel Pavel Debevec, dekoracije ar *n P- Golovin. Režija: V. Balatkova k. g. R- Povše F. Hvastja Rozka. *Pa nevihta. N- Španova J- Kibičeva V. Janko M. Marčec St. Poličeva A. Sekula A. Erklavec kai holj pomaga. % St- Poličeva 'n zaplešimo. Ribič Bekš Zupan St. Poličeva M- Simončič [• Balet, je balozen. I- Ribičeva N- Španova Marčec V. Janko Peček 11. slika: Sumljiva oseba. Seliškar . . . . . A. Erklavec Prvi vojak . . . . F. Marolt Drugi vojak . . A. Perko Pavel Tomc . . V. Janko Hela Fieldova . . N. Španova Riba. reporter . . . B. Peček Lenka . . . 12. slika: Pokusite novo vino. Župan Matic . . . D. Zupan Sosed . . . . . Maruša .... . St. Poličeva Riba, reporter . . . B. Peček 13. slika: Božja pot. Hela Fieldova . N. Španova Prodajalka src . R. Škeletova Prodajalec podobic . I. Mencin Maruša .... . St. Poličeva Riba, reporter . . . B. Peček Župan Matic . . . D. Zupan Tino Klement . . . M. Marčec Pavel Tomc . . . V- Janko Lenka . I. Ribičeva Otroci, balet, ljudstvo. III. dejanje, ■ 14. slika: Da te kap ne zadene. Župan Matic ... D. Zupan St. Poličema I. Ribičeva N. Španova V. Janko B. Peč^k M. Simončič J. Rus Maruša Lenka .... Hela Fieldova Pavel Tomc Riba, reporter . Primaš . . . Občinski stražnik 15. slika: Maruša Maruša . . . Župan Matic . Hela Fieldova Lenka .... Tino Klement . Riba, reporter . Pavel Tomc Primaš . . . Občinski stražnik sodi pravično. . Št. Poličeva . D. Zupan . N. Španova . I. Ribičeva . M. Marčec . B. Peček . V- Janko . M. Simončič . J. Rus 16. slika: Naj žive Slovaki. Cel ansambl. Slovaške narodne pesmi pojejp: I. Franci, A. Dermota, Kristjančič. Za» * 20. Parter: Sedeži 1. vrste , II. - 01. vrste . IV. - VI. . . VU.. IX. „ . X. » XI. Lot« Lože T parterju . . . I. red« 1-5 . 6-9 . . Din 42--37-33 — 28--26‘— 26--140--140— 160’— Dodatni ložni sedež' • Balkan t I. vrsta *r II. II. I«1 VSTOPNICE u dobivajo v predprodaji orl gladalllkl blag* Predpisana taksa za peni Din jaiJi V ti j' * . Konec po 22. 22- Galerija: Sedeži I. vrste . . Din 14- 27- „ II. . . . . 13-- 27 •- „ tli. II . . . .. 13 - 23- 1J . „ 10 - 18- „ V • „ 10— 20- Sto|išče . . . . „ 3— O 10 — Dijaško stojišče . . 7- ®Hi giedalliiu od 10. 'ta pol 1. In od 3. do 5. ure vračunana v cenah RAZVRSTITEV SEDEŽEV V OPERI pr/uo