Največji derendd dnevnik ▼ 7-Hmženih državah Velja za vse leto « • - $6.00 Za pol leta ..... $3.00 Za New York celo leto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA list slovenskih. delavcev v Ameriki. r- The largest Slovenian Dally k, the United States. a Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers*. TELEFON: CORTLANDT 2876 Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at Hew York, N. Y., nnder Act of Congress of March 3, 1879. TELEFON: CORTLANDT 2876. NO. 1. — ŠTEV. 1. NEW YORK, MONDAY, JANUARY 3, 1927. — PONDELJEK, 3.JANUARJA 1927. VOLUME XXXV. — LETNIK XXXV. Duce" je na hitro prekinil novoletno praznovanje. Pričel je leto z "intenzivnim delom" za Italijo. — Papež na Briandovi strani. — Locarnski mirovni program je baje nekaj idealnega. Močan potres v • v • /t l*f • •• južni Calitorniji. Šestdeset potresnih sunkov je streglo južno Calif orni jo. — Povročena škoda znaša dva milijona in pol. — Imperial Valley je občutila sunke od pcinoci do polde-setih zjutraj. CALEXICO, Cal., 1. januarja. Več kot šestdeset potresnih sunkov, ki so se pričeli kmalu po polnoči. je streslo Imperial dolino, ki se je dosedaj postavljali«, da je varna pred resnejšimi potresi, ter povzročilo škodo, katero cenijo na dva milijona in pol dolarjev. V kolikor je znano ni bilo zaznamovati nikakih izpnb življenja in le Imalo število poškodb, povzroče-! nih v »lavnem od stekla. | Dr. rim je bil Calexieo oči vidno j središče potresa, je trpel Mexieali v Južni Oaliforniji veliko škodo, . ker se je porušila sleherna lii- FRISMODARIJE MUSSOLINIJA RIM, Italija, 1. januarja. — Sklep ministrskega predsednika Mussolinija, da naj bo leto 1 927 intenzivnega dela, v katerem bo razveseljevanje skrčeno na minimum, je pričel vršiti svojo nalogo danes zjutraj ob dveh, ki je bila rimska novoletna proslava na svojem višku. Tak oj po pričetku novega leta je odredil prefekt, da mora prenehati godba v vseh kabaretih in drugih javnih napravah ob eni in da se mora do dveh izprazniti vse prostore. E,n sam kabaret, izvzet iz odredbe, ker je registriran kot gledišče, je delal velikansko kupčijo. V novoletnem govoru pred direktoratom faši-stovske stranke je rekel Mussolini, da bo novo leto izvanredno zanimivo. — Leto devetnajst sto in šest in dvajset je vide lo ustvarjenje korporativne države. — Tekom leta 1927 pa bo pričela ta država poslovati. Nastopali bomo pred očmi vseh ter nudili svetu dokaz velike'*3 v tem kraiu- Sunki so se"ali t _ •______- _ i__* Ido Tucsona in Globe v Arizoni. narodne organizacije, zgrajene na povsem drugačnem temelju kot so ostale. Opaziti je bilo tudi izpremembe v novoletnih obiskih pri kraljevski družini v Kvirinalu. Mussolini je napravil prvi obisk, mesto da bi sledil članom reda Annunziate. Tekom popoldneva je sprejel kralj generalnega tajnika fašistovske stranke, Turatija in člane fašistovskega direktorata, — kar nima no -bene primere v italijanski zgodovini. PARIZ, Francija, 2. januarja. — Ob novolet nem sprejemu v Elizejski palači je izjavil Monsig-nor Maglione, papeški nuncij v Parizu, da podpira papež politiko zunanjega ministra Brianda in da obsoja istočasno katolike desnega krila, ki so najostrejši sovražniki francoskega zunanjega ministra. Prvikrat je dobil govor papeskega nuncija politični značaj, brez ozira na dosedanje preceden-j te, Vsled tega smatrajo zagotovila papeža za |mestu niti en dimnik. §tovilni pre_ skrajno važna v zunanjem uradu, kjer prevladu-Jbivalci so sporočili, da so padli iz je prepričanje, da bo ta odkrita izjava preluknja- svojih postelj ob prvem sunku in na tla so popadali tudi številni ljudje, ki bo hodili ob dotičnem času po cestah. Vsprieo velike sile prvega sunka je naravnost čudo, da ni bil nikdo tibit ali resnejše poškodovan. Praznovanje Novega leta. Vsled obširnih svaril v listih je padlo število smrtnih slučajev vsled zastrupi jen ja s strupenim žganjem. — Proslava ni bila še nakdar tako mokra v osmih letih pro hibicije, a ljudje so vedeli, kaj kupiti. Najbolj mokro novo leto v osmih letih prohibieije je poslalo Mehiški parlament j BOJ V KONGRESU RADI ALKOHOLA proti Zdr. drŽavam. Mckrači bodo uvedli predloge, s katerimi hočejo Na zaključeni seji mehiške poslanske zbornice je bil vprizorjen oster napad na politiko Zdr. držav. — Z navdušenim ploskanjem so pozdra- preprečiti uporabo strupov pri denaturiranju žganja. — Izjave Antisalonske lige. — Butlegarji krivi smrti, ne pa suhači. — Lesni alkohol v in-dustrijalnern žganju. zani reptil interesov MEXICO CITY. Mehika. 2. jan. j Vsako poslopje v Cailexieo je bilo poškodovano in vee lahkih sunkov je bilo občutiti v presledkih tekom celega jutraj. Prvi sunek se je pojavil osemnajst minut po polnoči, ko so praznovali prihod novega leta domačini in številni tujci. Prvemu sunku je sledilo šestdeset nadaljnih in pet teb je povzročilo skoro prav toliko škode kot prvi. Xujbolj resna materijalna škoda je bila povzročena Globe Mills Oil poslopju, v katerem se nahaja poštni urad ter prodajalna Charles Ellisa. Porušila se je cel.a zadnja stena poslopja, ki krije več kot eertino bloka. Porušil se je tudi zid sosednjega poslopja, v katerem se nahaja urad Pioneer Transfer Company ter zvezno bondno skladišče. V rezidenčni sekciji ni ostal na WASHINGTON ,D. C., 2. januarja. — Spor ra- vili poslanci izjavo, "la f uPorabe !esne§a aiko^o!a ^ugih strupov pri je azteški orel zadušil V Jnatunranju .ndustnjalnega alkohola bo brez svojih krempljih uma-T °TtP°V n kra%Jal'.koAse bo1Jutri zopet M . . . .. j sestal kongres. Dejstvo, da je Antisalonska liga vztrajala pri svoji zahtevi, da se uporablja Strup, neglede na rastoče število smrtnih slučajev vsled Xnv'Dva in trideseti mehiški kongresi zastrupljenja s strupeno pijačo tekom božičnih praznikov, je nadalje razkačilo skupine mokračev ki so upale, da bo vlada enostavno vrgla med staro šaro formule, ki določajo uporab strupa v inciu-strijalnem alkoholu. Vsled tega nameravajo mo-krači uvesti predloge, ki bi prisilile vlado, da nastopi v tem oziru. Suhači, pod vodstvom svojega glavnega kriča-ča, plačanega pravnega zastopnika Antisalonske lige, Wayne Wheelerja, pa ne smatrajo teh pre-tenj resnim ter so izjavili vnovič, "da nas dejstvo, da ni mogoče rešiti par ljudi, napraviti slepim vsprieo velike množice, ki so bili rešeni pred revščino, bedo, boleznijo in smrtjo vsled odpravljenja opojnih pijač". Pripričani so, da bodo poraženi vsi napori mokračev, da dobe zakonodajo, ki bi prisilila zakladniški department, da opusti nadaljno zastrupljanje alkohola. Včeraj se je glasilo, da hočejo suhači nadalje o- fikim podanikom v Mehiki. j iačiti svoie s tem, da naprosijo kongres, Najbolj važna odredba, katero dovoli $100,000 za izvedene kemike, ki bi poje odobril konerps. je amendment sveti?i vse svoje energije proizvedeniu uspcih > ; nestrupenega denaturanta, katerega bi bu\. c. i v obrinske bolnice i\iesta York štirideset ljudi, ki so zboleli na alkoholizmu do osmih včeraj!delovanja ter zaključil svoje seje zvečer m trije nadaljni so umrli s tcm, da jo izrazil SVOJ> zaupailje vsled zaV21 vanja Strupenega žffa- v predsednika Caller ter njeSo- vo mednarodno politiko. Policija in prohibicijski agenti Moffoee je, da Se bo trajni kon-so presenečeni vsprieo dejstva, da' rosui 0(lspk imenovan v ta n.,_ m zahtevalo novoletno popivanje j meil) sestal y tekn štirinajstih dni! več žrtev ter trdili, da so napra-jv namenu, da reši številne predlo-' vila poročila v listih -lede strupe-'^ 0 katerih so ni še debatiralo, nih primesi v žfranju ljudi bolj; Med najbolj važnimi predlo-a-previdne pri nakupovanju žga- mi je ona. kl bi dovoljevala ino- zemcem opravljati službo duhov- Osem m štirideset ljudi je ubila nikov To prGd]ogro jp Kicer oclo_ dosedaj preko praznikov strupena bri]a poslanska zbomica, a je bila pijača, s čemur je poskočilo celo- potisnjena na stran v seilahl kupno število za leto 1926 na 754 YsM tpga jp ge ve(Jn0 nepostav. znanih slučajev. Avtopsije, izvrše-[no za vsakega in02emea. tudi za ne predvčerajšnjem v Bellevue | ameriške duhovnike, da nastopijo bolnici, so razkrile, da je šest teh v Mehiki v lllogi duhovnika. To umrlo na drugih boleznih, s čemur tanje pa ni zadovoijivo za An. se je skrčilo skupno število na Be-|*lijo, ki ima posebno po(rodbo z dem dvomljivih slučajev. Od Bo-|Mehik0f vsebuioeo klavzulo, ki žiča naprej je umrlo v Bellevue dovoljuje versko prostost an?le. bolniei dva in štirideset ljudi na posledicah alkoholizma. Čeprav so ljudje očividno na- stopali pri kupovanju novoletne k 83 mehi5ke ustave. ki d- pijače, ni bilo opaziti nobene pre- voljuje vsakemu potezati se za zo- , vidnosti pri konsumiranju te pi- pptn0 izYolitPV na mPsto prodsed. ne mogli odstraniti. jače V javnem. Pre-led hotelov,; nika pod pofrojein da ne bedita V pričakovaniu naoadov v poslanski ;*bor ■ - nočnih klubov in privatnih domov ok tennina dru„ drugemu. To o- izdala Antisalonska licr* r-^if^ v- lr -f^v^ , kaže da ni steklo še nikdar izza • — - - i-^-*-1411« ^IlCIbaionSKa liga HianireoL, V koteiem : Kaze, aa ni stckio se niKciar izza tyar. . prejgnjemu predsedni- i • la preteči napad desnice na Brianda, ko se bo poslanska zbornica zopet sestala po volitvah. Monsignor Maglione, ki je nagovoril predsednika Dumergue v imenu diplomatičnega zbora, ko jega najstarejši član je, je omajal vse tradicije Vatikana, ko je odobril Vatikan glede prizadeva-vanj zunanjega ministra Brianda, da vzdrži še na dalje duha Locarna. Papeški unucij je izjavil v imenu papeža: — Naše zaupanje v vašo deželo so ojačili predlogi, katerim je dal izraza vaš zunanji minister pred tremi meseci pred zastopniki številnih drugih narodov. To smatrajo v zunanjem ministrstvu za važno, ne toliko, ker predstavlja inozemski odmev, temveč ker bo spravilo v zadrego katoliške člane desnice, kateri nameravajo v štirinajstih dneh vpri-zoriti oster napad na politiko zunanjega ministra Brianda. Ti člani desnice so že obsodili takozvano kapitulacijo Brianda v Ženevi, a sedaj ni dal papež svojemu zastopniku le navodila, naj da izraza odobravanju Vatikana glede Briandove politike, temveč tudi naslovil na vse škofe in duhovnike Francije okrožnico, v kateri zahteva, da mora vse sveceništvo sprejeti francosko republikansko mirovno politiko. Seveda to pomenja,da se mora francosko sveceništvo boriti proti takim skrajnim nacijonalistič nim organizacijam kot je Action Francase, ki obstajajo v glavnehi iz katolikov. Govor nuncija smatrajo tudi za reakcijo proti fašizmu. Dobro je znano, da je Mussolini vedno delal sarkastične pripombe glede mirovne politike Brianda in da je Mussolinijeva politika diametralno nasprotna prizadevanjem Brianda. Vspričo tega oficijelnega priznanja duha in metod locarnske politike bo imela izjava nuncija brez glasi: — Anglija uporablja lesni alkoho" k seljačenje tako dol«?o. t den upora! t. t. ,. __ ja pot prejšnjemu predsedni-uveljavljenja takozvane prohibici- ku 0brefronu, da so leta 1928 poje toliko opojnih pijač po suhih teza za mesto predsednika. grlih navzdol in da je trajalo ve-] Poslanci so se poslužili pred raz- tUrant izza i 855. V Angliji in Canadi S pustom zbornice prilike, da dajo • j . j , • i . Jj.1 l : . 1 , . . iia deset do trideset odstotkov iesnesra a :ir>:>o izraza svojemu raznolozenju na- J . ° pram Združenim državam. — Az- Pri denaturiranju. 1 o je tudi resnično glede pre teški orel, kar pomenja Mehiko, vince Quebec, katero nam predstavljajo mokrači — je izjavil neki govornik, — je ideal zadavil v svojih krempljih uma- * • n i t • i v • i Lesni alkohol je splosno sprejet kot najbo.jse Egipt izključil Saklat-valo. | LOXDOX, Anglija. 2. januarja. Sapurdži Saklavatvala, perzijski član anprleškeRa parlamenta, katerega so njegovi komunistični ideali spravili že večkrat v zadrege. je prišel v spor z egipčanskimi o-V Mexicali je bila živahna pro- j blastmi, ki so mu zabranile izkr- SV?;!°, prfV!e?; slava novega leta na svojem višku, j canjc v Egiptu. Tukajšnji e-ip-ko je prišel prvi sunek. Od pani- j r.anski konzulat mu ni hotel dati nike prevzeti proslavljale! so solviz^a za nje„ov potni list 7 izja. zani reptil interesov. Mehika, go-: stoijubna in plemenita dežela, je denaturalizacijsko sredstvo, ker ga je nemogoče zavzela častno mesto med onimi, odstraniti. Vsled tega nasprotujejo lesnemu al- ki znajo braniti. razpršili na vse strani, ko so sejvo da bi biio to proti konzu]ar. I>otresni sunki ponavljali v skoro i nim predpisom. rednih presledkih. I-- tudi z /rt,iamt- l^o^olu butlegarji in njih prijatelji in zaščitniki. da vrse notranjo- politiko knt jim ugaja. j — lesni alkohol je označen kot strup. But- — Fetroiejske in zemljiške po- legar, ki odstrani labelne ter jih nadomesti s svo-stave so intaktne in mehiška via-. lastnimi, je kriv umora, če nastopi vsled tega da je zmaorala. * . . . smrt. Naštevajoč sr-vraznike Mehike je imenoval govornik ameriški ka- Poslanee Martinez, delavski vo- Oblasti so ugotovile, da je do-j več poslopij in sunke so čutili tu- pital, posebno pa petrolejske in-jditelj, je protestiral v imenu dela bava živil v mestu zadostna in da di v Yuma. El Centro. Brawley in terese ter nadaljevali: j proti politiki Združenih držav v bo lahko prestalo mesto to nesre-1 drugih točkah Imperial doline. 1 — Petrolejski interesi, ki so Xiearagui ter izjavil, da je Mehi-čo brez zunanje pomoči. j Poročila iz točk južno od med- glavni sovražniki Mehike, so na- kri naeijonalistična, ne [>a boljše- V Mexieali so se skoro brez narodne meje so pomanjkljiva ter šli v državnem tajniku Ivellogn viška, vsake izjeme porušile hiše in pre-'se domneva, da je bil tam potres zvestega in močnega zaveznika, j Poslanec Šoto v (Jama, agrarsl i kinjena je bila tudi dobava vode celo močnejši kot tukaj. i Nadaljni sovražnik Mehike je voditelj, slaven radi svojih govor in luči. Požar je izbruhnil kmalu; CALEXICO. Cal.. 2. jan. — Po- katoliško svečeništvo, — je izjavil niških zmožnosti, je napadel ame-po prvem sunku v Aztee pivovar-. tresni sunki in požari so poškodo- govornik. riško dolarsko diplomacijo in do- ni in povzročeno Škodo se ceni na vali Imperial dolino ter povzro-j •rnammmmmm^^mm^^^^mmmmmmmmmtrnm^mm^mmmm^m^^m^mmmmmm^mmmmmmmmmmmmmmmmm $200.000. Ker je požar ogrožal ce- čili škodo, ki znašii približno dva lo sosedšeino, so številni prebival-j milijona in pol. ci pobegnili. ] Governer Kodriguez iz Južne Ko je napočilo jutro, so pričeli Californije v Mehiki je puroglasil iskati med razvalinami mogoče včeraj vojno pravo v Mexieali. žrtve, a pozneje se je objavilo, da Ceste mesta preko mednarodne larske pirate. V svojem govoru je ti:di pošteno ckrcal Diaza. predsednika Nicarague. SMRTNA KOSA. Newvorski rojak Frank Habjan je skočil na Silvestrov večer skozi okno ter obležal težko ranjen na cesti. Proti jutru je umrl. Kaj g:i je gnalo v smrt, ni znano. ni izgubil nikdo življenje. V Ileber. pet milj severno od meje. ki so bile močno poškodovane od potresa so bile zaprte za tega mesta, je bilo poškodobanih promet. dvoma velik učinek tako na italijansko kot na francosko notranjo politiko. Potom tega govora je za-stpnik papeža ponovil staro tradicijo, da ne sme katolik nikdar napadati obstoječih naprav. Nekateri katoliki v Franciji, posebno jezuiti, ki so na tajnem nasprotovali francoski republiki, so sedaj obveščeni, da je volja papeža, da opuste to opozicijo. Pri čakovati je, da bo skušal Leon Daudet, vodja francoskih monarhistov, zaplesti višje francosko duhov-ništvo v upor ter razcepiti duhovništvo. Na drugi strani pa je jasno, da podpirajo številni katoliki Brianda in njegovo spravno politiko. Seznam To je seznam, ki pokaže, koliko ameriškega ali kanadskega denarja nam je tr«ba poslali, da poskrbimo v stari domovini izplačilo označenega zneska, bodisi ▼ dinarjih ali lirah Podatki so veljavni do preklica, ki se po potrebi objavi na tem mestu. Ne dvomimo, da Vam bo ta ponudba ugajala, posebno b. ako bo«te vpoftevali svojo ko rist iii našo zanesljivo ter točno postrežbo Dinarji Lire Din. 500 ... . $ 9.45 Lir ... ... 100 .... . $ 5.20 Din. .. .. 1,000 .. . % 18.60 Lir ... ... 200 ____ .. $10.10 Din. . - 2,500 .. . $ 46.25 Lir ... ... 300 .... . . $14.85 Din. . .. 5,000 .. . $ 92.00 Lir ... ... 500 .... . . $24.25 Din. . .. 10,000 .. . $183.00 Lir ... ... 1000 .... .. $47.50 Za pošiljatve, kl presegajo Desetttsoč LUnnrjev aH p?. L>v«itisoč Lic dovoljujemo poseben tneekc prirojen popvtst. Naanclte brsojavnft®! Lrcrtatcaa* v zfcjirfsdKar £s-»a tor r»ruBMio sa ztra&ke jL—. Posebni podatki. Pristojbina mm ispla čila amcrtčkfb dolar Jev t Jugoslaviji le Italiji zna&a kakar •ledi :za $25. ali ■anjl znesek 75 eeo tov; od f25, naprej dc $300 pe 3 rent* od feakera dolarja. 7a veeje *vo»e bk» M iisawi i»p)V«ra FRANK SAKSER STATE B4NK 82 Cortlandt Street t . ui- or>Brn 4vt>r N^vv York. N V "T ■ GLAS NARODA (SLOVENE DAILY) »s GLAS NARODA, 3. JAN. 1927 RAZVOJ MOTORNEGA KOLESA Owned and Published by 8LOVSNIO PUBLISHING COMPANX (A Corporation) Wn&k Saber, preaident. Lotus Benedik, treasurer. Place of boarneM of tli« corporation and addresses of above officers: 82 Cortl&sdt St^ Borough of Manhattan, New York City, N. Y. GLAS NABODA" _"Voiee of ike PeopW* lttued Every Day Except Sunday* and Holidaym. Za telo leto pelja liti ta Ameriko M Kanado________$6.00 Za pol hta________13.00 Za četrt leta ——— .....$1.50 Za Sew York e* celo let* $7.00 Za pol Uta_______t3M Za inozemstvo §a e$l§ lito —17.00 Za pol leta__—____$3.60 Subscription Yearly $6DO. Advertisement on Agreement. 4*Ola» Naroda" izhaja vsaki dan izvzemii nedelj in praenikon. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobčujejo. Denar naj se blagovoli pofiljati po Money Order. Pri spremembi kraja narocni-fctv, prosimo, da se nam tndi prejšnjo bivališče namani, da hitreje najdemo naslovnika.__ Novice iz Jugoslavije Očeta umoril. Pred sarajevskim okrožnim sodišče*^ - ? je vršila te dni zelo čud-jna razprava. Na zatožni klopi je •.sedel 12-letni deček Milan Vlačo. bil Prijavljen O- maj 11 let. Razprava je odkrila | Wastl» kl Je ves matmjal zaple-j žalostno rodbinsko dramo, kakor |mla ter odretllIa- da se salame in !se po bonsanskih selih odigravajo|kIobase podvržejo analizi, da se dan za dnem samo s to razliko,]UfJotovL ali so klobas<* morebiti I da ne končajo tako krva vo in ža-|tu 4 'incnito razpravo slavnega zdravni- janeeval m me pretepal. Pogosto! 1 ^ — Ljubica moja, — je rekel za-Ikonski mož sladko svoji dragi ženici — baš danes sem čital zna- je izostal cel teden. Denar si je izposojal na menice in ga za prav-! lial v družbi s svojo ljubimko. I,a mo*kl- jka. Tn zdravnik pravi, da potrebujejo ženske dosti več spanja kot Zadnjič je odšel od doma 11. dec. Potem sem mu sporočila, naj pride domov. Ko je prišel, je zgrabi! Zakaj mi to pripoveduješ? ga je vprašala. — O. kar tako, — je nadaljeval. — Zvečer grem na sejo. Ni najmlajšo hčerko in jo z glavo[ ' . 4 „ .treba, da bi sedela ves večer ter t resell ob zid, potem pa pričel * ... , gledala na uro, kdaj bom prišel V Hrastnika je umrl v najlepših letih Jakob Rainer, učitelj tamošnje deške šole. Pokojnik je bil daleč na okoli poznan ne-le kot vesel družabnik pač pa tudi kot vrno naobražen in duhovit mož in odkrit značaj, ki se je upal povedati vsakomur svoje mnenje v obraz. Tat v orgijah. Na Trati v Poljanski dolini se je pojavil sumljiv tujec, ki je stopil v tamkajšnjo cerkev. Vzbudil je pozornost župnikove sestre, ki je nanj opozorila cerkovnika. Cerkovnik in njegova žena sta pregledala cerkev, a tujca nista našla nikjer. Pozneje pa je cerkov-uikova žena ugotovila, da diši v cerkvi po tobaku in vinu. Nato se je odpravil v cerkev tudi župnik, ki je končno našel sumljivega moža skritega v orglah. S pomočjo obmejne straže je bil nato sumljivi možak izgnan iz svojega sln*i-vališča in po orožnikih izročen okrajnemu sodišču v Škofji Loki. pretepati še ostale otroke in mene. V jezi sem zagrabila sekiro in ga udarila ž njo pe- glavi. Ni mi žal. da sem ga ubila, ker nas je hotel vse upropastiti. Truplo Kubičkovo je bilo prepeljano v mrtvašnico, kjer se je izvršila sodna obdukcija. Išče se zastopnike za razprodajo fonograf.skih plošč in role za Piano. Prilika za dober k^l. zaslužek. Pišite na .-Foreign Record jeti mi moraš, da nisem razen te nimiv slučaj. V neki izdelovalniei j & Roll Co., 107 West 20 St.. New be ljubil še nobene ženske na sve- domov. Ai ni čudno: če ima človek kurja očesa, mu v največji gneči ne bo nihče stopil na nogo. Vsak mu bo stopil na kurje oko. * Bajka. — Pradraga moja, — ji jc re-povedati ti moram in ver- klobas je našla ob priliki revizije I York. N. Y. ZA DENARNE VLOGE, ki jih predemo do vštevsi 13. januarja 1927, plačamo po — 4% obresti že od 1. januarja naprej. Mesečno obrestovanje je posebna ugodnost, ki jo nudi naša banka vlagateljem. Vse vloge stoje pod nadzorstvom bančnega oddelka države New York. Ob Novem leta se Vam toraj nudi ugodna prilika, da pričnete novo oziroma povečate staro vlogo. FfcAJNJC S^KSjEK STATE BANK 98 Cortlandt Street, ] New york, JJ. tu. Ti si edina, ki te imam rad, ti si edina, ki sem te kdaj poljubil. Saj mi verjameš, kaj ne. predraga moja? In zazrl se je v njene krasne oči in čakal odgovora. Prijel jo je za roko ter vzkliknil: — Ti mi moraš, ti mi moraš , verjet i. j Ona se je nekaj časa obotavljala, nato je pa nslonila svojo glavo na njegovo rame ter zašepetala: — Da, jaz ti verjamem. Verjamem ti vsako besedico. Ljubim .te, kot nisem še nikdar ljubila. Ljubim te nad vse na svetu. Kazen tebe ne poznam nobenega drugega moškega. Ti si najboljai in najpopolnejši moški na svetu. TTverjena sem, da tudi mi meni verjameš. In verjela sta drug drugemu. Verjela sta brez najmanjšega pomisleka, brez najmanjšegii Ivo-ma. In zakaj bi net On je bil Adam, ona pa Eva GLAS NAfiODA, 3. JAJJ. 1987 porota. IZ ŠPORTNEGA SVETA Maribor, 13. deccmbra. 311etni /»ekovski pomočnik Jožef KuzmaL. nerstaluega bivališča, je bil obtožen, da jc oktobra iyi£2 v Pramu, kjer je bil zaposlen pri peku Boehmu, poneveril od Josi-pine Pohar zaupanih mu 12,500 Din. Denar mu je Jo&ipina Pohar izročila, da ga ne.^ Francu Štib-ju v Maribor. Namebto k Stib-rleeu pa je krenil Kuzman v Ve-trinjsso ulico, kjer so nizke gostilne .s prenočišči za dvomljive device. Tam je našel takoj primerno družbo Franca Pavla, Klzo Boži-eevo in P. Sagajevo. 8 tem; so popivali po mestu in .-»i zvečer najeli pri "Zlatem konju" *obo in tam prenočili Pavla in Elza ista zgodaj zjutraj vstali in .se pravočasno umaknili policijski kontroii. Tudi Kuzman je kmalu nato vstal in odšel na policijo, kateri je radi lepšega povedal, krivdo na poneverbi. Kuzman je bil obsojen lia IG mesecev ječe. tudi izpovedala, da je Pižeta po svojem dejanju izustil besede: — "Zdaj .si jih dobil." nakar je zbežal. Vprašanje «rlede Ilu dodelava uboja >»o porotniki .sogLa.sno potrdili. dodatno vprašanje, ali je dejanje zakrivil v popolni pijanosti, pa .soglasno zanikali, nakar ji' porotno sodišče obsodilo Pižeto ua 2 leti ječe. Obtoženca je zagovarjal odvetnik dr. Milko Ilraaovec. HUMOR VLOMILCEV Gotova vrsta vlomilcev je, ki ne morejo drugače, da po dokončanem "delu" napišejo kako lepo poslovilno pesem. Neki londer.-1 gospodar je zjutraj na kuhinjskem prtu dobil listek, na katerem je bile napisano, kar se pravi po slovensko: — Predmetov nekaj smo pospravili, četudi vemo. da ni prav. si t ud* potice smo lia-rezali, a jo pustili, ker ni užitna. Vlomilci, ki so precej dobro pospravili srebmino v jedilnici bogatega Angleža ter popili tudi nekaj najboljših steklenic vina. so napisali liunroristično pesem, ki bi se po našem brala tako-le: — Oj zbogom dragi noži. zbogom tudi žlice vse. Oj zbogom steklenice dobre, ko ste še zama-šene bile, pozdravljeni gospod, ah kaj bi se jezili, na naš dobiček mislite, ne pa na to, kar ste izgubili. — Nesramni so ti vlomilci bili za res, toda ne brez vsakega humorja. Toda ho bolj drzni so bili oni, | ki so potem, ko so pobrali stvari. vzroka odtegne najslajši in največji materinski dolžnosti ter odtegne otroku vir hrane, ki mu ga je morda narava določila. O tem bi se dalo mnogo pisati in razpravljati, toda to bi moralo storiti poklicno in spretnejše pero. L»e kratko bodi omenjeno: "Oglej .si. mati, okoli sebe in uvidela b»** Mična zgodbica o maršalu Petainu. Te fin i je odpotovala proti Californiji znana ne\vyorška plavalka Mrs. Lottie Sclioemmel. ki bo skušala, preplavati morsko ožino med californijsko obal jo ter Catalina otokom. PARIZ, Francija. 2. januarja.) Maršal Petain, junak Verduna in ; oče slavnega gesla: "Xe smejo mi- Nesramen laski napad na naš narod. mo", ima veliko farmo v bližini | Skoraj istočasno, ko je Musso-f bombe za Italijane. Li>i označuje Villeimeve Louber ob vznožju linijeva uradna ageutura objavila ves naš narod za zločinske aten- Kako odstavi jamo dojenčka. { katere so jim bile všeč, v kuhinji Celje, 13. decembra. I prižgali plinski štedilni kter si po Z današnjim dnem je otvoril I vseh kuhinjskih pravilih skuhali predsednik okrožnega sodišča g. , večerjo, nato položili dva penija dvor svetnik dr. Kotnik zimsko j pod krožnik kot napitnino, zraven zasedanje celjske porote. Votanta pa listek z napisom: sta bila dr. Konda in okrajni sod-' — Želodce si in žepe napolnili, nik dr. Lenart. Obtožbo je zasto-; Le škoda, da ni časa, da bi poso-pal državni pravdnik dr. Likar.' do še pomili. — Prvi se je moral zagovarjati rudar| Neka gospa je imela vse stene Fanc : -ajšek radi uboja | pokrite s prti, na katerih so bili^ Dogodek se je odigral sledeče: razni izrezki in drugo. Ko si je\ Dne 18. septembra 1926 sta se' neki vlomilec vse, kar je bilo do-nahajaia med več gosti v vinski stopnega. naložil v prineseno po-kleti G v idr on a Počivaška v Trbov-|scdo. je raz zid snel tak prt. ga ljah tudi 30htni rudar Fr. Kraj-(položil na mizo, zraven pa napi-šek, ki je sedel danes na zatožni j sal: — Kopičil je bogastvo, ne ve klojii, in rudar Iviin Martinčič. pa, kedo ga bo pobral. — Tega vlomilca so pozneje prijeli in pravili so. da se je sodnik, ki je imel 1a slučaj obravnavati, smehljal pri čitanju ter jc krivca vsekakor obsodil na milejšo kazen kot pa sicer v enakih slučajih. Hudi pa so vlomilci, če nič ne dobijo. Eden takih je od jeze preluknjal vso posodo, škafe, kotel za vodo, nato pa še porezal gospodarju hlačne gumbe. Ako dojenček slabo vspeva pri hranitvi s steklenico in kravjim mlekom, pa redči mleko mesto z vodo z lahko telečjo juho. Za to se dobro skuha 3/i! kg telečjega mesa na 1 1 vode, pa brez začimb. Ko je dojenček 9 mesecev star, se mu »ele potem začne dajati samo nerazredčeno mleko. Pred 9 mesecem ne odstavlaj otroka, šele potem začni z navedenim past opni m odstavljanjem. Kakor omenjeno, podojiš otroka Kakor pri nadomeščanju ma-ternih prsi s steklenico, je treba tudi v tem slučaju skrajne previdnosti. Paziti je treba, da se dojenčkov želodček le polagoma in z malimi množinami jedi privadi na drugo hrano. Sprva se mu da druga hrana le po enkrat na dan in lo tekom enega meseca. Najbo- i bil v vojni? lje je, da se opoldne nadomesti 1 materino mleko z drugo jedjo —, Velikanska povoden j dojenčkovim kosilom. Po pre te-J malajski drŽavi, ku enega meseca se začne dajati: _ francoskih Alp. Maršal obdeluje lastnoročno to farmo. Vsako leto dobi dovoljenje, da sme delati vino in gotovo množino konjaka. Pred par dnevi je prišel v spremstvu svojega služabnika v glavni stan departmenta. da obnovi svoje dovoljenje za proizvajanje konjaka. — Kako se pišete? — ga je vprašal uradnik. — Petain. — Vaš posel? — Maršal, — je odvrnil Petain. — Ali ste bili v vojni? Maršal se je obrnil smehljaje proti svojemu služabniku. — Kaj mislite vi o tem ? Ali sem kvečjemu 5krat po dnevu, a po dojenčku druga hrana po dvakrat SINGAPORE, Indija, 2. jan. — noči se da otroku piti le enkrat, | »a dan, in «rpet čez mesec začne- {Xajnovejsa poročila kažejo veli-tako da dobi dojenček hrano te- mo hraniti dojenčka trikrat na dan kanski obseg povodne katastrofe Že v potst ilni sta se začela prereka ti. Ko sta po policijski uri zapustila vinsko klet, ta se pred hišo resno spoprijela. Pri tem je obdol-ženi Krajšek Martinčič a večkrat sunil z nožem ter mu poleg drugih lažjih poškodb po zdravniškem izvidu prizadejal preko ustnice tu-ko težko telesno poškodbo, da j< nastopila vsled tega smrt. Prerezal mu je koriti mišičevje ter poškodoval veliko žilo. Obdolženec je dejanje sicer priznal, zagovarja pa se s tem, da ga je na prostem Martinčič napadel, ga vrgel na tla in se vsedel na r je-ga. Ker ga kljub pozivu ni hotel izpustiti, jc vzel svoj nož iz žepa in Matrtineičem večkrat "vrezni". Po pričah pa je dokazano, da je obdolženec prihitel za Martinči-čem na dvorišče in tudi prvi skočil na njega. Pozneje je obdolženec res ležal pod Martinčičem. Porotniki so vprašanje glede u-*boja soglasno potrdili, nakar je bil obtoženi Krajšek obsojen na 3 leta ječe. * Kot drugi se je zagovarjal pred celjsko poroto zaradi uboja 25 letni Jurij Pižeta, krojaški pomočnik a Klaven igradca. Obdolženec je bil v noči od 21. na 22. avg. t. 1. v večji družbi fantov v neki gostilni v Slovenjgradcu Po izpo-vedbi gostilničarke so fantje zapustili gostilno med 1. in 2. uro. Na cesti je obdolženec po kratkem prerekanju sunil Antona Roj-ca « nožem v hrbet, vsled česar je i »oškodovani kmalu nato umrl v iovenjgraški 'bolnici, kamor so ga Zttm?a4i fantje. Obdolženi Pižeta se je zagovarjal s popolno pijanostjo. Spominja se sicer, da je Boj-ca sunil z ztočem, *akaj pa je to wtoril, ne ve več, ker je bil baje ž njim vedno dober prijatelj. Po izoovedbah prič je dokazno, da je bil obdolženec le nekoliko vinjen, doeitc bil ubiti Roje med gosti »nogo bolj site«. Neka priča je Volkovi v Hercegovini. V Dobrem polju v Hercegovini je te dni čreda volkov napadla nekega seljaka ter ga raztrgala. Sosedi niso mogli pregnati volkov, ker nimajo orožja. V neki ovčji staji so volkovi raztrgali 19 ovac. Tudi iz drugih krajev Hercegovine poročajo o podobnih slučajih. SLOVENSKO - AMEKIKANSK1 KQLEBM za leto 1927. Koledar ima izredno izbrano in zanimivo vsebino. Članki, slike, povesti, zanimi ' v osti. TRISTOLETNICA NEW TORKA (s slikami) STANE 50 CENTOV s poštnino vred. Se nikdar jih nismo prve dni meseca decembra toliko prodali kot letos. Tiskali smo ga otnejeno število. NAROČITE GA TAKOJ "Glas Naroda" ~ 82 Cortlandt St., New York ROJAKI, KARQ0AJTE fi£ HA GLAS NARODA', NAJVEČJI kom 2 ur Gkrat, kvečjemu 7krat. Ako otrok po noči joče. ne dela tega. ker je lačen, marveč iz drugih vzrokov, bodisi ker je bolan ali pa nesnažen, ali vsled razvade (v največ slučajih!), ker ga je mati navadila na vsakokratno dojenje, kadar joče. V vseh treh slučajih mu dojenje odnosno pitje mleka prav nič ne koristi, nego mu utegne le škodovati, kajti preveč obremenjen želodček ne more prebavljati in radi tega tudi ne more spati. Zato naj mati navadi otroka, da pije po noči le enkrat. rj-To bo koristilo otroku in njej, ker j ho po noči počivala, da bo naslednjega dne šla spočita na svoje vsakdanje delo. Dojenčku se da pri odstavljanju od maternih prsi mleko potom steklenic, ako je še premlad in prešibak, da bi se nadomeščalo materino mleko naravnost z drugo hrano in bi ga hranili še 7 žličko. Ako je pa dojenček dovolj d<>-rastel in krepak (v dobi od 9-12 mesecev) je bolj umestno, da mu dajemo pri odstavljanju hrano z žličko. Toda na to treba privaditi dojenčka že med dojenjem in polagoma, kakor pri nadomestilu s steklenico. Navadno po 8—9 mesecih dojenja začnemo dajati dojenčku v malih množinah po žiič-ki nekaj hrane, ki sestoji naj prvo v razredčenem, malo osla j enem kravjem mieku, lalrko mlečni ječmenovi kavi, laihki juhi. To v začetku po enkrat na dan, pozneje po dvakrat. Nato se mu" začne dajati, seveda vedno polagoma in v malih množinah, gostejša hrana, 'kakor dobro kuhan gres na mleku, kruh dobro namočen v mleku — mleko mora biti seveda razredčeno toliko, kolikor je primerno starosti dojenčka — dalje kruh dobro kuhan na vodi, kateri se pridene žličica dobrega oljčnega olja — takozvana 4* pa-nada'ki je lahko prebavljiva in redilna, gres ali riž dobro kuhan na lahki juhi, in postopno še drugo nepretežko in nepremastno zakuhano juho. Polagoma se začne i lahkimi in redilnimi prikuhami: s špinačo, z zmečkam m krompirjem, dalje s kuhanim sadjem (kom- z drugo, seveda vedno lahko m|v maJajski državi Perak. Vasi njemu primerno hrano, kakor sem preko številnih milj so bile umče-omenila že prej. Tako je najpri- ^ ne in velikansko Število Tjudi je mernejse : j izgubilo življenje. Zjutraj — zajutrek: lahka ječ-j Keka pri Kuala Kangsan je na-menova kava a'li primerno razred- rasla za štirideset čevljev in počeno mleko z dobro namočenim ročila pravijo, da so blokirani kruhom. mostovi od trupel j, katera je pri- "Opoldne — kosilo: mlečen gres vodovje navzdol. Xa tisoče ali riž, ali 4'panada", ali pa gres Undi fi brez strehe in povzročene ali riž na juhi. Vse seveda dobro škode ni mogoče preceniti, skuhano Grozen zločin orožnika. skrajno žaljivi komunike proti j tatorje in mu očividno tudi napr-časti in ufrledu naše države, ob-itnje bombni atentat v Št. IVirti javljajo fašistovski listi ogabnega Krasu. Vsekakor pa naj bi bil napade na pripadnike jugoslovan-j to tudi migljaj oblastim, naj venskega naroda v Italiji. V svojih dar udarijo po teli zločinskih uru-člankih. ki so polni brutalnega so- št vili in jih razpuste. Saj označu-vraštva do Jugoslovanov, se po-j je list naš narod na drugem me-služhjejo izrazov, katerih bi se stil, ko govori o nalogah nove sramoval v »Jugoslaviji najbolj iz-! prefekture v (Jorici, tako-le: prijeni človek. Tak izbruh italijanske kulture priobčujejo pod gabili srbski sv in jar "Battaglie Oiuliane". tednik, pisan v najčistejšem fasistovskem duhu, kateremu je bil do pred-kratkim urednik sedanji glavni — Videm tekom petih let ni do-rastel svoji nalogi. Ker ni poznal naslovom — O-i bestijainosti (!!!) — torej zve- _ tržaške i finske narave — Slovencev, ni znal uporabljati proti njim potrebne energije in brutalnosti. Zato s«* tudi naloga Gorice kaže danes tem težavnejša. A mi ne dvomimo. Nova prelektura, podpira-po tamo.šnjih kos zvijačr"m urednik glavnega fašistovskega plašila za Primorje ''Popolo di|na 111 mspirirana Trieste". List se more smatrati zai fašistih, bo lahko nekake osebno glasilo izrednega' spletkam in nasiljem tistih, ki jih fašistovskega komisarja za Trstjj^ "soda zanesla med nas in ki Barduzzija. ki je obenem tudi rav-jbi morda še mislili, da je njihova natelj list Popolo di Trieste in po-| pravica, da bi delali brez nas. sebni zaupnik fašistovske centra- Prošle zmote se popravijo in pole in Mussolinija samega. i tem pozabijo. — Zvočer — večerja: zopet lahka ^ ječmenova kava ali mlečen gres ali ..m (pot) , ki mora slovanski živelj, ka-italijanske umetnosti, literature teremu smo morali dovoliti Čast in kulture več odtehta kot. pa vse italijanskega državljanstva, doslej mogel tu svobodn živeti in Senzacijonalno odkritje o železniški nesreči v Zagrebu. V bližini botaničnega vrta v Zagrebu se je dne 8. decembra pri petila nesreča, pri kateri je izgubila življenje gluhonema dekliea Pavla Podobnik iz Varaždina, njena prijateljica Anica Vujašinovič pa je bila smrtnonevarno ranjena. V prvih dneh se ni moglo ugotoviti, ali se je pripetil nesrečen slučaj, ali pa gre za samomor. Te dni pa je Vujasinovičeva prišla zopet k zavesti, tako da jo je policijski detektiv mogel zaslišati. Anka je izpovedala, da se je po-kajna Pavla Podobnik večkrat pritoževala, da jo starši niso že prej poslali v šolo za gluhoneme, ampak šele sedaj, ko je stara že 20 let. Zaradi svoje gluhonemosti je bila vedno deprimirana in je ponovno izjavila, da bo šia prostovoljno v smrt. Ko sta sli 8. decembra preko železniškega tira in je ravnokar prihajal brzovlak, se' je Pavla vrgla pod vlak in potegnila seboj tudi svojo prijateljico. Anka se je vsled težke poškodbe onesvestila in ne ve ppvedati, kaj se' je nadalje zgodilo. Grozen sln-čaj je s tem pojasnjen. idealno imetje — če se sploh more imenovati imetje — slovenskega naroda, kajti če ta narod z vsem svojim dejanjem in nelian-jem ni zmožen, da bi si ustvaril novo zgodovino, naj ve, da tista, ki obstoji in jo svet pozna, govori skoraj edinole o nas Latinih, ki smo Italijani po rimsko. — In na drugem mestu: — Slovani naše pokrajine postajajo inteligentni. Kultur, krožki tu, izobraževalna društva tam. Njihova kultura je v opreki z balkansko mentaliteto. Treba bo iti pogledat, ker bi se med knjigami znala izgubiti kaka bomba, kakor tista v Št. Petru na Krasu. To se pravi, naj fašisti, fašistov-ska milica vdira v prostore naših kulturnih društev, ker ni izključeno, da njihovi člani v svoji bal kanski mentaliteti skrivajo v njih uživati iste pravice, ki jih užiTa-jo ostali italijanski državljani. Niti ena država - zmagovalka ni upoštevala tujerodnih skupin z večjo prizanesljivostjo in strpnostjo kakor so delali doslej Italijani in italijanska država napram Slovanom v Julijski Krajini (s požigi, preganjanjem, aretacijami in prepovedjo slovenskega jezika) ! Pravimo doslej, kajti v bodoče bi moglo biti drugače, če se ne prepričajo, da slabo varujejo svoje koristi. Kdor seje veter, zanje vihar! Res je, da gre za maloštevilne hujskače, ki predstavljajo inteligenčni sloj, doČim mislijo kmetje na delo, se ne brigajo za politiko in spoštujejo Italijo in i-talijanske oblasti. ' KNJIGE VODNIKOVE DRUŽBE in BLAZNKOVE PRATKE bodo dospele te dni iz domovine. Cena štirim Vodnikovim knjigam je $1*50. Kakorhitro jiji dobimo, bomo objavili v listu. Najprej jih bomo poslali onim, ki so jih že naročilf. Blaznikova Pratika slane 25c. Slovenic Publishing Company 82 Cortfandt Street : : New York, N. Y. ."t GLAS NAHODA, 3. JAN. 1027 r=r- : DRUŽINA LOSOV. BOMAN IZ ŽIVLJENJA. Za "OIu Naroda" priredil O. P. (Nadaljevanje.) Ko je jahala Elinor nekaj časa zelo hitro, je zadržala konja ter jra pustila iti naprej v korakih. Globoko je vdihavala sveži gozdni zrak in njene misli so pohitele tedaj k očetu in bratu. — Ce bi le že bila tukaj v Lcmkovu, — si je mislila. Takoj nato pa se je visoko vzravnala. — Teh par mesecev bo kmalu minulo, — si je rekla. Nato pa je pričela zopet razmišljati o svojem obisku v Lesovu. Tam so ji pripovedovali vse mogoče stvari o Botoju. Soglasno s temi povestmi je moral biti 1'oto naraVnost čudovit mlad človek. Eli-uor pa ni mogla vrjeti v to popolnost. Njen oče ji je pisal, naj skuša živeti v miru z Losovimi. To je hotela tudi storiti, če bo le mogoče. Konj se je ustavil ter pričel trgati z grma liste. Elinor se je smehljaje ozrla navzdol. — No, moj dragi konjiček, ali nočeš iti naprej? — je rekla. V istem trenutku pa se je pojavil na cesti jezdec, ki ji je pri-jahal nasproti. Oba sta obstala Tor zrla drug na drugega z odprtimi očmi. Jezdec je bil baron Lindeck. Dvignil je čepieo ter se priklonil. V njej je takoj spoznal original slike, katero mu je pokazal Herbert Losov. Novica, da je dospela nova gospoda v Lemkov. je prodrla tudi do njega. Za trenutek ni vedel, kaj naj stori. Ko pa je Elinor dvignila \ajeti ter hotela odjahati naprej, se je odločno vzravnal. — Prosim vas odpuščanja, milostna gosuodična, če si drznem predstaviti se tukaj. Moje ime je Lindeck, baron Lindeck. Ravno prihajam iz Lemkova. kjer sem hotel poizvedeti. če je res, da je že dospela nova gospoda. Nisem pa nikogar našel in v hišo nisem hotel iti. Sedaj pa sem se v trenutku prepričal. Prosim še enkrat za odpuščanje, da sem se posluži! prilike ter se predstavil kar tukaj na eesti. V očeh Elinor je vzplamtel gorak žarek, ko je čula njegovo ime. To ime je stric Herbert pogosto omenil v svojih pismih. To je hil mladi, ljubi prijatelj strica Herbreta, katerega je tako visoko cenil. Nalahno se je priklonila in oči Lindecka so visele kot očarane na njenem lepem, madostnem obrazu. — Ali me poznate, gosupod baron! — je vprašala presenečeno. — Vaš stari stric ini je pokazal vašo sliko. — In po njej ste me takoj spoznali 1 — Da, takoj. Razventega pa jahate konja iz hleva v Lemkovu, — je rekel smehljaje. Pokazala je na# njegovega konja. — Ali je to Satir? — Da, to je Satir, sedaj moj najljubši konj, ker mi ga zapustil vaš gospod stari stric. Ali ste čitali o tem v testamentu starega strica ? • — Da, seveda. — Torej se smem s tem konjem in prstanom takorekoč legitimirati? — Gotovo, gospod ba ron. Dosti nam boste morali pripovedovati o stricu Herbert u. V svojih pismih nam je sporočil, da ste bili skoro slchrni dan v Lemkovu. Mojega očeta bo zelo veselilo spoznati vas. — Kedaj vas smem obiskati? — Moj oče bo prišel najprej v jeseni semkaj. Prescnečno je dvignil glavo. — Vašega očeta še ni v Lemkovu? — Ne, ni mogel še priti. Ker ga mora nekdo zastopati pri prevzemu dedščine, sem prišla jaz. S čudnim obrazom je zrl na mlado bitje, V njegovih očeh je tičalo toliko presenečenja in poštenega dvoma o njenih trgovskih sposobnostih, da se je morala Elinor smejati. Baron, ravnokar ste napravili tako presenečen obraz, da sem Sklonila je glavo v pozdrav. -— Na n vide—je, gospod baron. Globoko se je priklonil. Se en pogled oko v oko in odjahala. sta v nasprotni smeri. Zatopiljena v misli je nadaljevala Elinor svojo pot. Mislila je na Lindecka. Izvanredno dobro ji je ugajal. Njegov zarjaveli obraz se ji jc zdel moški in značilni in v njegovih očeh je ležal gorak. dober izraz, kot ga imajo pošteni ljudje. Ivan redno gorko ji je postalo ferog srea in nič več se ni čutila tako samo kot poprej. Naslednjega dne se je nahajala Elinor odločno v pričakovanem razpoloženju, kot da se ji bliža nekaj izvandednega. Ta izvanredna! stvar pa ni bila nič drugega kot obisk Lindecka. Elinor ga je sprejela s prijaznim smehljajem v lepi. veliki sprejemni sobi z dragocenim, starim pohištvom. (Dalje prihodnjič.) MIHAJL ZOŠCESKO: apa Xretanje parnikov - Shipping New* ČLANEK 200. Hoja. (Epi.soda iz današnje Rudije.) C. januarja: Da G raise, Havre; Hamburg, Cherbourg. Hamburg- 7 januarja: Martha Washington. Trat. i Januar}«: Beret Nobenega določenega časa ni. tekom katerega bi moralo dete shoditi. To je vprašanje splošne-~~~tra razvoja posebno razvoja udov. Zadnjič se je Volodjka Guaev o- Tedaj je Maroška zavila robec V splošnem govorjeno, naj dete smolil na .sodišču. Priznali so ga in rekla: j shodi, ko je staro približno eno le- za očeta in mora plačevati tretjino Da je belo ko vrata, tudi no no- to. čeprav prično številni hoditi j svoje mezde. Bolest srečnega mla- ben dokaz. Morda so mi ga v bol- pred tem časom — in nekateri ee-dega očeta .se kaj- ne da popisan, uiei zamenjali. Ko je prišlo na lo pozneje. Stvar ga je hudo razžalofctila. .'.svet, ni bilo belo ko vrata, llilo je" Najbolj važna točka, katere se "Jaz."' pravi. nisem nikoli temno in je glasno kričalo. In ko je treba spomniti v zvezi s tem. mogel prenašati malih otrok. Ce- .so mi ga po kopelji prinesli, je je ta. da ni treba otroka siliti, naj petajo z nogami, kričijo in se eme- bilo temno in je hrrpavo kričalo, se posluži svojih drobnih nožie, rijo. In obleko takoj pomažejo. Z Toda prvo je bilo čisto kot oče. j dokler niso dosti močne. Nobene otroki se sploh ne da izhajati. j Sodnik: | posebne prednosti ni v tem. če ho- In za tako neumnost naj izda jem ; Se jaz bom zbolel ol te zgodbe, j d i dete, ko je še zelo mlado in to denar? Tretjino mezde? In kar ta- Kje je babica? j tudi ni znamenje prevelike inteli- ko meni tebi nič? — No. .saj .se Babica pride. j genee s strani otroka. Nekatere ttbolim od tega! Da, pravi, zamena .se lahko pri- matere hočejo prisiliti otroka k Ljudskemu sodniku «ein rekel , peti. Kajti pri mis. pravi, pride boji. misleč, da se bodo s tem po-kar v obraz: j do 87 porodov. Nimamo ča.^a. da stavljale pred svojimi prijatelji- Smešno je, pravim. Smešno .-»o bi znamenja vžigali na dojenčke, i <*a m i in sosedi. To je najbolj nepravi. .umna navada, knje posledica sta In jaz- j večkrat zaostalost in bolezen otro- 1 ka. angaria, Cherbourg: Frane« H»Tr#; Bremtn, Chutourg. Brcm*a. It januarja: Pres. Harding, Cherbourg, Bremen IB. januarja: Parle, Havre; Aqultanla, Cherbourg S. januarja: Homeric. Cherbourg: Republic Cherbourg, Bremen; Stuttgart. Cherbourg, Bremen. 8. januarja: Pre*. Wllaon. Trat. 17. januarja: Rorhamljeau, Havre: Thurlngla Hamburg. M januarja: Majestic, Cherbourg: France. Ha* re; Muenchen, Cherbourg, Bremen. 3. februarja: Deutsrhland 4. februarji Aquitant i, 5. februar'a: Paris, H ivr». 9. febru-jria. Pre* Roosevelt, m»-n. 12. fr^ruaria: Olympic. Cheror»-.i»*t ; Brr m^n. C: rr-botirg Br<»m»-n. 17. fet-ruarja: I 1 irassr, H.»•.* »•. Hamburg, Cher-bo rt. Hamburg1. 19. februarja: Krauze, Havre: Oecu* Washington, • *h»-rbourj;. llreinr*. 21. februarja: Mauritania, Cherbourg. 22. februarja: Her! n. ChtrboiTj, P.rt-m*n. 23. februarja: Republic, Cherbo Bremen. 24. februarja: Westphalia, Hamburg. Cherbourg. Hamburg. Cherbourg. Ch.Tbour?. Fire- 26. februarja: Paris, Havre; Leviathan. Cher-bourg; Aquitania, Cherbourg. 1. marca: Miiltu Washington, Trst. 2. m.-aca: - IT.-*. Harding, Cherbourg, Bremen. 3. marca: Albert RaJlin. Cherbourg. Hamburg. 5. marca: Olymac, Cherbourg; Murnchen, Cherbourg. Bremen. SL marca: Pre.«. Roosevelt, Cherbourg. BreJ men. 10. marca: Bocharnbeou, Havre; Thurlngia. Hamburg. 12. marca: Berengaria. Cherbourg; France. Havre; Stuttgart. Cherbourg, Bremen. 17. marca: Oeutschland, Cherbourg. Hamburg. 18. marca: AMuitani.i, Cherbourg. 19. marca: Leviathan. Cherbourg; Bremeo, Cherbourg. Bremen. 22 marca: Columbus. Cheroourg, Bremen. 23. marca: l^i Savoie. Havre Ce^rce IVash-inston, Cherbourg, P-e>.»vi.. 24. marca: Clrveiiiid, Hamburg 25. marca: Pres. Wilson. TrsU 26. marca: Olyinji <•. Ch-*rlwturg; Republic, Cherbourg, Bremen 30. marca: Pres. Hajdir.g, Cher*«. J *g, Bremen. 31 marca: Ssjfjren. I1.4\re: II I'hi'rf Cherbourg, Hamburg. B«rll'i. Cherbourg. 1 tremen. 2. aprila: Fran« e, Havre. 14. maja In 4 junija — SKUPNI !Z-I.KT a paj-nikoni PARIS. te nemoralnosti. Tej mali .stvarci, pravim, naj gre tretjina f Čemu: pravim. Xe pije, ne kadi, ne kvar-ta. Ccmu rabi tretji del? Nak, pravim. od teh nemeralncvsti bom še bolan. Sodnik pa: Kaj pravite o otroku? »Ste oče ali niste? Rečem : Čudne reči govorite, .-»oding sodnik. Naravnost ražaljive stvari,- -pravim. Seveda, pravim, ni to moj otrok. Vem, čigave intrige so to, pravim. To je zvarila Maruška Kovrova, pravim. Ta »trupena Kača —7 moj denar ji Tie da mirit in zahteve alimente. Ona ima vmes svoj nos! — In jaz, pravim, prejemam komaj svoj ill 32 rabljev. Kaj mi ostane, če dam 10.75? — Kaj se ne p»avi to, da me slačite do nagega ? Paralelno pa bo Maru-ška kupovala pianino in batislnc trakove? Fuj. pravim, na take nevseščenosti. .. In sodnik: Je otrok vaš ali ni? Rečem: Pes ve. Ne nosi napisa, pravim, lakoj uganila vaše misli. Jaz pa sem že vajena, da tukaj očividno Mogoče, pravim, ni moj. Pa naj domnevajo, da je mlada dama z trgovske stvari popolnoma nespo-* dam tret'ino plače na to? sobna. 1 in sodnik: Prevdarite dobro; mogoče pa je le v a«. Tn rečem jaz: Pa tako-le belo mi laJiko ,-anii plačate dvajset kopejk in še ne1 Po P™viei rečeno, erlina nara-pristanem Ono temno, pravim, je v« najlažje odloči, kdaj naj otrok morda bilo moje, to pa M*veda ni PoskuS» hoditi* Ko ^čutijo °tro-moje. Dovolite, .odni? sodnik, da '" v sebi Potrebno moč, bodo že -rem in se ne bom dalje mudil, • P°*kuSaU hoditi, do tega časa nt treba otroka siliti. Ce ne po- "^'r-J1 jot>»5 skuša, hoditi po dvanjastih mesecih, vprašajte zdravnika za svet. Kdo ve kje je JOHN" PETRIČ, po poklicu slikar. V letu 1023 je bil tu. Išče ga Rev. F. Jevnik, Box 251, Forest City, Pa. (2x 27&3) pravim. Sodnik ]>a: Počakaj malo. Koj bomo razsodili. , In so sodili: da plačam tretjino. Rekel som: Fej na vse.. Od takLli reči lahko človek še vtboii, pra-vim." NOČNI ČUVAJ Nimaan kaj, da bi. prevdarjal. r> , • , t , , sliti na predeastno mirno razre Ze od samih spominov laliko zbo- _ 1 Njegovo čelo se je pordečilo. — Oprostite mi, milostna gospodična, če se nisem boljše obvladal. Najmanj pa je običajno pri nas, da mi zavzemala taka mlada dama tako odgovorno stališče. Vsled tega moje presenečenje. — Ničesar ni treba oprostiti, gospod baron. Moj oče mi je že davno pripovedoval, da bi tukaj ne izročili mladi dami takega ura-c:a. Tudi me ni rad pustil od sebe. Vendar pa ni šlo drugače. Moj oče mora ostali zaenkrat tamkaj ter nima razven mene nobenega človeka, kateremu bi mogel zaupati. Baron Lindeck si .je moral priznati, da ni ta mlada deklica po svojem bistvu odgovarjale idealni sliki, katero si je ustvaril. Kljub temu pa je bil očaran ob pogledu nanjo. Na njej mu je ugajalo celo to, kar bi mu ne ugajalo na nobeni drugi. Imel je občutek, da je posebna, a polnovredna osebnost. Kljub vsej samostojnosti pa se, , , ,. „ . v , mu je zdela tako pristno ženska in mična, da je bil takoj prevzet od eledah' P°LskaU bomo znakc-'' I ™ ^\ uje. Kar je občutil nejasno že ob pogledu na sliko, je dobilo sedaj Tn Maruškat ta strupena kača, ° s. Vl 1 Na nekem nemškem dvornem gledališču je bil ob začetku sedanjega stoletja inteudant mož starega plemstva, ki je bil zelo pravičen, vendar pa vse preje kot kak veleum. Posledica tega je bila, da jc med njim in prvim ka pelnikom prišlo večkra do navskrižja. Kapelnik je bil eden naj-ženijalnejših dirigentov onega časa in kateri je šele pred kratkim umrl. Vsled nesporazuma z inten-dantom si je želel proč, vendar pa ni mogel, ker ga je kontrakt vezal še cela tri leta, tako da ni bilo mi- Citajtc te članke vsak teden ter jih shranite za -bodočo uporabo. VDOVE IN STARE DEVICE LISTNICA UREDNIŠTVA. F. K., Forest City, Pa. — Angleška milja je dolga 1609 metrov. Angleška morska milja je metrov. Morje je v splošnem mednarodno. Tri milje od obali se smatra morje za lastnino tiste držarve, katero obdaja. lini, pravim. No, kar .se Maruskc tiče, enkrat je bila pri meni in enkrat .sva se z električno peljala skupaj in sem plačal jaz. Ampak za to, pravim, se ne plača tretji del mezde. Ta je predebela. Sodnik: Cc dvomite, si bomo otroka o- sedaj trdnejšo obliko. — Ker vaš gospod oče tako dobro pozna hčer, bo tudi vedel, da je kos svoji nalogi. Kljub temu pa se vam stavljam rad na razpolago, milostna gospodična, če bi potrebovala kake pomoči. Lemkov mi je namreč zelo dobro znan. Ozrla se je nanj s tako mično prešernostjo, da je pričelo njegovo srce nemirno utripati. — Jaz sem tako častihlepna, da hočem opraviti vse sama. Radi-tega sem že odklonila ponudbo strica Kunoja, ma mi pomaga. Že iz 1eg razloga moram vašo pomoč hvaležno odkloniti. Lindeck se je priklonil. — Potem se moram pač zadovoljiti. Majhno svarilo pa vam moram kljub temu dati kot prijatelj vašega starega strica: Ne zaupajte preveč svojemu konju. Zelo nervozen je in muhast. Najbolj-Be je, če jahate kakega driigega konja, če ne sedite popolnoma varno v sedlu. t Smehljaje se je ozrla vanj. — Vi ste že tretji človek, ki me svari, a kljub temu se vam zahvaljujem, gospod baron. Jaz dobro jaham ter ljubim konja, ki je temperamenten, ne pa konja, ki je dolgočasen. Priklonil se je, čeprav ga je malo jezilo, da je tako samozavestna. Tedaj pa se je ozrla vanj s svojimi velikimi, sinjimi očmi, kot da hoče prosifi: — Prosim, ne jezite se. — Ali se smem pokloniti jutri v Lemkovuf — Gotovo, gospod baron. Prijatelj strica Ilerberta bo na^el vrata Lemkova vedno odprta. — Potem vaa nočem še nadalje zadrževati, milostna gospica. sitev Na pomoč pa mu je prišla glavna skušnja opere "Meistersinger". Velika pretepaška scena v drugem dejanju je bila pri kraju in nastopil je nočni čuvaj z rogom, helebardo in svetilko. Vse je bežalo iz hiše. Oko postave je ravno hotelo pričeti z napovedjo ure. izza prve kulise na oder se je že pripravila in razvije pan- 83111 intei iant- kapelnik je takoj krta s taktirko udaril ob pult, da je ' Sodnik pogleda in meni: ! P^ehala, S^dal Nos vam je po vsem podoJ.en.: resn0 V PartltUr0' se vljudno pri-Rečem ■ klonil mogočnemu m rekel: — ; Ekscelenca, v partituri stoji samo Nosu, pravim, se ne odrekam. jen nQČni čuvaj _ Ekscelenca je Nos mi je zares podoben. Za nas.j^ trenotek okamMjeit nato pa je pravim, lahko vselej plačam 3 • iniJ ^ kulisami, medtem ko je rublje ali 3 m poU Zato pa, pra^ ^dba lahko izzvenela. Tri dni po-vim, ostali organizem ni moj. Jaz tem je biI kapeinik rešen sitneža. sem. rdeč in ogorel, to tukaj pa je belo ko vrata. Oprostite, pravim, za to beloto lahko plačam 3 rublje' ali 2 in pol. Več, pravim, ni vredno, saj ne kadi in ne pije in tudi v nobenem sindikatu ni organizirano. Sodnik: Podobnost je sploh raztezna. Obsojen defravdant. V Mosta r ju se je vršila sodna obravava prc-ti železniškemu u-radniku Rudolfu Beltramu, ki je kot blagajnik potniške blagajne v Mostorju poneveril 47,245 Din. Otrok ja zares bel ko %-rata. Nos Septembra je z denarjem pobeg-pa je čisto po očetu. jnil v Dubrovnik, potem na Sušak Rečeni: j in Split, kjer je bil aretiran. Na Nos ni noben dokaz. Nos, pra- j podlagi njegovega priznanja je vim, je mogoče moj, ampak nosni- bil obsojen na 15 mesecev težke ee so dosti premajhne. Za take nos- ječe. nice, pravim, ne morem dati več Državni pravdnik je prijavil kot rube^. _ ^ _ .. . _ pritožbo zaradi premajhne kazni. Statistika priča, da imajo vdove mnogo več izgleda na možitev kakor stare device. Nad tem dejstvom se spodtika neka stara devica, ki piše v svojem dopisu, poslanem nekemu angleškemu listu, sledeče: — Stara sem komaj ( .') 40 let, pa mi pravijo stara devica. Vdove iste starosti so pa mlade. Zakaj se dekle s 40 leti ne more poročiti. dočim imajo 401etne vdove snubačev v izobilju ? Na ta dopis odgovarja profesorica psihologije Dorothy Diekso-va, ki pravi: — Moški so v občevanju z ženskami kakor ovce. Kakor gredo ovce za kostrunom, tako vidi tudi moški privlačnost samo v ženski, ki je bila že omožena. Ta ovčji nagon lahko opažamo pri moških na vseh plesih. Dekle, ki mnogo pleše, je vedno bolj oblegano, do-j čim druge, dasi lepe in prikup-Ijive. samevajo ob stenah samo zato, ker nobenemu moškemu ne| pride na misel, da bi jih povabili na ples. Čim več oboževalcev ima • dekle, tembolj silijo moški za njo. Vdova ima prednost pred staro j devico zato. ker je v občevanju z| moškimi bolj izkušena. Imela je! že moža in pozna zakonsko življenje, dočim je stara devica v tem pogledu še diletantinja. Vdova zna urediti staremu samcu dom tako, da najde v njem vse, česar mu ne more nuditi samsko življenje. Ona se mu zna prikupiti, iz o-"•i mu bere vsako željoT skratka, zna se mu prilagoditi. Stara devica vsega tega ne zna, ker za moške nima pravega razumevanja. Nasprotno pa moški dobro ve, da je vdova že davno pokopala svoje dekliške sanje in da v moškem ne vidi več ideala požrtvovalnosti, modrosti in sile. Vdova je že davno spoznala, da so moški čisto navadna bitja z mnogimi napakami in redkimi vrlinami. Zato pa vzame moškega, kakršen je, z vsemi nedostatki, a vendar, ga ljubi. In v ljubezni so vdove večinoma dobro podkovane, osobito, ako so brunetke. Za bolezni In bolečine PAIN-EXPELLER Twraiika ntmki reg. t pat. ur. Z4r. dr. Prijatelj v Potrebi S A M 0 6 D N I PREKO z ogromnimi purntkl na oU« PABIS, 15. jan.; 5. feb. FRANCE 29. jan. — 19. febr. HAVRE — PARIŠKO PRISTANIŠČE Kabine tretjega razreda * umivalniki In tekočo vodo %s\ 2. 4. aH 6 os«b. Francoska kuhinja in pijata. Sreoeh JJ/ia 19 STATE ST , NEW YORK all Jokaln! agentje Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor Je namenjen potovati ▼ •tarl kraj. Je potrebno, da je poa-Cen o potnih listih, prtljagi in drugih (ttvareh. Vsled naSe dolgoletne lzkuSnje Vam ml ramoremo dati najboljša pojasnila in priporočamo, vedno le prvovrstne brzoparnlke. Tudi nedr2avljanl samorejo potovati v stari kraj. torta preskrbeti ■1 morajo doroljenj«. aH permit 1* Wasbingtona. bodisi za eno leto ali 6 mesecev in >e mora delati pro- injo vsaj en mesec pred odpotova-njem ln to naravnost ▼ Washing* ton, D. C. na generalega naselnl-ikega komisarja. Glasom odredbe, ki je stopila v veljavo SI. julija, 1121 se nlkomnr Teč ne poSIje permit po poŠti, ampak ga mora Iti Iskat! vsak posli ee osebno, bodisi v najbli£nji naselnl-Rd urad ali pa ga dobi v New Toku pred odpotovanjem. kakor kedo ▼ proBujl zaprosi. Kdor potuje ven bres dovoljenja, potuje na svojo lastno odgovornost. Kako dobiti svojce fiz starega kraja. Kdor Seli dobiti sorodnike ali svojce is starega kraja, naj nam prej pUe za pojasnila. Iz Jugoslavije bo pripnfičenlb v tem letu 070 priseljencev, toda polovica te kvote Je določena za ameriške državljane. ki iele dobiti sem rtarifle in otroke od 18. do 21. leta In pa m poljedelske delavce. * Amerlfid džavljanl pa samorejo dobiti sem lene ln otroke do 18. leta brea da bi bili Btetl t kvoto, potrebno pa Je delati proBnjo ▼ Washington. Predno pod vzamete korak, pluta FRANK SAKSER STATE BANK « COBTLANDT ST., NEW ¥QK ONIM, KI HOČEJO POSTATI DRŽAVLJANI. Foreign Language Information Service v New Yorku je izdala priročno knjižico, ki je namenjena onim, kateri žele postati ameriški državljani. Knjižica je pisana v lahko razumljivi angleščini ter vsebnje nakrntko vse podatke o državljanstvu. Stane 25 centov. V zalogi jo ima knjigarna Olaa Naroda, 82 Cortlandt Street, New York City. Prav vsakdo- kdor kaj išče; kdor kaj ponuja; kdor kaj kupuje; kdor kaj prodaja; prav vsakdo prizna-va, da imajo Čudovit uspeh — MALI OGLASI •G1 as N aro da KRANJSKE KLOBASE želodce, suhe sunite, plečeta, sv* ho prase t i no s kožo, jezike, re-bcrca in sploh, vse kar spada k mesenini. Cena 40c pri poSi-Ijatvah od 10 lb. naprej; poštni no plačam jaz. Pošiljam proti poštnem povzetju ali denar na. prej. JOHN KB AMEB, 5301 St. Clair Ave, Cleveland. O ADVERTISE in OLAS NARODA Pozor čitateljL Opozorite trgovce in obrtniki, pri katerih kupujete ali naročate in ste z njih postrežbo zadovoljni, da oglašujejo v listu "Glas Naroda""« S tem boste vstregli vsem. Uprava 'Glas Naro3a*. VSČ____