tl ln6 Oldest Slovene Daily in Ohio Best Advertising Medium 12 življenja in sveta sf Uzneu mož ubil 0 SEBE yack, N. Y — ^ telefonski i V ^ tel sr. iffi svoji ženi, nakar je ^ 'ti tudi svojo 28-letno g ^ero je toliko časa tol- OLUme XXII, LETO XXII. i ENAKOPRAVNOST EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Najstarejši slovenski dnevnik v Ohio Oglasi v tem listu so uspešni CLEVELAND, OHIO, THURSDAY, (ČETRTEK) AUGUST 17, 1939. ŠTEVILKA (NUMBER) 191 letiad, Ralph Ray-mženir, je vče- vrat orna podivjal ter pre- Prizori pred Stadionom, kjer je na 600 mestnih del čakalo 7,000 ljudi Jezdeča policija se je s konji zaletavala v vrste čakajočih delavcev.—Ljudje so čakali vso noč prfed Stadionom na registracijo. Včeraj zjutraj je stalo v Cle-1 BOSS ČLOVEŠKIH "GORIL" velandu v vrsti sedem tisoč lju- j V()(jijj EtUildcl S0 di, moških in žensk, ki so upali, da dobe onih 600 mestnih del, ki so bila na razpolago. Večina teh ljudi je čakala vso noč brez vsake hrane. Nekate-6 - kjer si je z britvi- iri med njimi so si prinesli pri- | 2^ vrat. Mož m žena | S^izek s seboj. ; 'lipase nahaja v i Ko % je včeraj ob 6:30 pri-; ■J® stanju v bolnišnici. |čela registracija, je bila vrsta ^0DatOVa VNUKINJA — : čakajočih ljudi nepregledna. | ŽST ^ NA Ob devetih zjutraj so bile regi- i i m \ strirane že vse ženske, — njih i ^wk. __ princesa jju-1 število je znašalo 1156, — in | ^kki, 22 let stara vnu- i 5500 mož: v notranjosti Stadi- 1 zagovarja znani Fritz Kuhn, no-2,a(3nJega turškega sulta- ona Pa je ob tem času čakalo {torični vodja nacijskega Bunda »a zagovarja pred Diesovim odborom Pri zaslišanju je ameriški j nacistični rovar izjavil, da se divi župniku Cough-linu. WASHINGTON, 16. avgusta. — Pred Diesovim odborom se Moh, (zvez) v Ameriki. ameda vi., je zaposle- iveč sto mož, vseh skupaj T,-; skem paviljonu na sve- i 000. Izmučeni in gladni ljudje j Pri zaslišanju je bilo navede-l ra^tavi kot prodajalka i Pa so bili kljub vsemu dobre I no, da je Kuhn obiskal leta 1936 s katerim se je poro-1 dokler ni prišla policija, I Hitlerja v Berlinu ter da mu je meseci, je tudi' ki jih je pričela po svoji nava-WIla Ustavi. Njen oče di Prerivati, jezdeča policija pa ' 1 ***—1 • - - se je s konji zaletavala vanje. 1jtui j^^neralni konzul v Egip^a' njena mati Pa fc1 "6. 15 ■uiiata' avgusta Pravi, da je najsta- Faro 8v ' Pa še vedno nasto-' ^ m,,^ Predstavah, pri (aterii !)0maSa *■ 1%" v36 sele" 80 let. "Ča- 553 . ali ir2e bo star čarovnik na sve-res, ker je že "'kji ,ljere Vedno potujeta po NihiiL0 javljata v vaš-'n kažeta svoje »osti. iIK0vt:žEVNlH ' ; ~r V nedeljo so la svoi m piair—Bedford !e iež rjj1' "'k, na katerem %arii ože PremočiLTo-^adjjji^ zaradi tega niso Nekega starejšega moža je potisnil policistov konj ob zid, ga podrl na tla in pohodil. Množica je ob pogledu na to siro-vost pobesnela. "Primite ga, primite ga!" so pričeli vpiti, nakar jo je jezdeči junak naglo odkuril. Jezdeči policist Washner je izjavil, da je pognal svojega konja v množico, ko je slednja njegova j^rjčela. "metati kamenje." Časnikarji, ki so bili na licu mesta, pa pravijo, da niso videli nikogar metati kamenja. ( Včeraj so bila. na razpolago razna mestna dela, in sicer vse od pekov pa do snažilcev oken. Sprejemljivi so samo oni, ki niso bili zaposleni pri mestu najmanj 12 ali 24 preteklih mesecev. Slavist Klančar 0(lkarJ U eri0 *n štirideset V imeniku študentov slavisti • ' je g lrna-'0 vsakoletne ke, ki ga je nedavno izdal Sla- 'lieli ^ VSeIej deževalo in vie Committee of American iijOjV ' ' niti enkrat lepega v Council of Learned Societies, je Anthony J. Klančar edini Cle-velandčan, čigar ime je zabele- ^ ou ______ženo med 222 slovanskimi štu- ■V. Garfield Park j denti-, ki so raztreseni po vseh 26 let staro Zedinjenih državah. Imenik je ' Vi bil dovršen na podlagi list štu- dentov slavistike, *ki so jo pred- ob tej priliki izročil $3,000 za nemški zimski relif. Vprašan, kdo je aranžiral konferenco med njim in Hitlerjem, je Kuhn odgovoril, da nihče. Vprašanje: "Ali ste potemtakem kar stopili notri in javili Hitlerjevemu tajniku svoje! ime?" Kuhn: "Ne, ker moje ime ne bi ničesar pomenilo." Kuhn je priznal, da je Bund protižidovski, toda izjavil je, da on ne "sovraži Židov." Dalje je dejal, da se divi župniku Cough-linu, s katerim pa nima sicer nobenih opravkov. Proslavljal je življenje in delo Adolfa Hitlerja, toda je zopet zanikal, da si prizadeva upeljati enak način v Ameriki, ker v Ameriki niso za to ugodna tla. VSE KAŽE, DA BO V GDANSKU SKORO UDAMIA USODNA USA Priprave za pričetek tragedije se naglo razvijajo. VAŽNO POROČILO VOJAŠKIH MISIJ V MOSKVI žično kakor duševno popolnoma pripravljeni na vojno, katero smatrajo za. neizogibno. Na sliki je med dvema detektivoma "Strawberry Joe" Amoruso, ki je bil "boss" 200 "goril," ki so pod vrhovnim vodstvom Louisa "Lepke" Buchalterja terorizirale newyor-ško industrijo. ki je pričela v ^ je zdaj prešla M je „ ; mej "dostojno- ložili reprezentantje ^ ^ ay Vll.Cev v višino, So t, e, i izžagali v ^ste njo, skozi ka- Va >6 nebu 4 Hci — ZATYORITEV OLJNIH VRELCEV Zaradi nižanja oljnih cen je šest držav zaprlo svoje oljne vrelce, da s tem na-vijejo cene olju. Demokratje ponujajo Reedu kandidaturo, toda mu ne dado denar jaza kampanjo Na seji v Cleveland hotelu so mu ponudili kandidaturo, niso pa bili pri volji podpisati primeroma skromnega zneska $25,000, kateri denar je potreben za kampanjo. OKLAHOMA City, 16. avgusta. — Državi Texas se je pridružilo še fiadaljnih pet držav, ki so začasno prenehale z izko- slovanske sekcije udruženja American Historical Association in Mo- riHanjem svojill ol]nih vrelcev. dern Language Association ot „ / ji- America. «W ■oric_ SKo SIROTO hčevlta ^iss Katheri-■e^Uk v^P^bival v ne- Sr ^Pich ?rs- ^nna Turk, IE. 174 St. Odkodar se vrši po- h 3? let. ' Jf.. Louisa sinn 1Z Smrtna kosa . Včeraj zjutraj ob 6:30 je u- DOPTI- mria v Lakeside bolnišnici dobro poznana in priljubljena pionirka Frančiška Epavec v starosti 78 let. Bolna je bila en teden, njen mož Andrej Epavec je umrl pred 30 leti. Tu zapušča dva sina Johna in Oliverja, ter tri hčere Mrs. F. J. Turk, Mrs. T. McDonald in Mrs. T. Ran-cont, brata Franka Perše, Antona in Johna Pozareli in ses-jtro Mrs. Augusta Caffera iz N. Y. Pokojna mati ki je bila doma iz Ročinja pri Gorici, je je umrla v zadnje Čase živela pri starejši zni ^^aici po 10-, hčeri Mrs. Louise Turk na 1112 0v' stargf^")n?ki kavarni. " ^ojne, M. ^tiske!1..®0 bili ubiti te- Ker le cena olju silno padla, so države sklenile "zastavkati" z dobavo olja, da na ta način navijejo zope cene. Danes so zaprli delavci iztoke 56,000 oljnih vrelcev in se-salk v državi Oklahomi. Zgledu države Texas, ki je prva zaprla svoje oljne vrelce, so sledile Okrajni demokratski voditelji so včeraj nagovarjali coun-cilmana Williama C. Reeda, da pristane, v kandidaturo za župana mesta Clevelanda, niso pa hoteli podpisati $25,000 kampanjskega sklada, zaradi česar je hotel Reed preklicati svojo pripravljenost do kandidature. Kmalu potem je skupina, ki jo vodi Ray T. Miller, izjavila, da je pripravljena podpisati nižjo svoto, toda Reed je izjavil, da se še ni odločil, kaj bo storil in da bo danes naznanil svoj odlok. Reed je bil včeraj poklican v Hotel Cleveland, kjer so zborovali voditelji demokratov, ki so mu predlagali, naj kandidira za župana, kar je pa Reed iz-prva odbil. Nato je stopil k njemu bivši zvezni senator Robert J. Bulkley, ki je nekaj minut tiho ž njim govoril, nakar je izjavil: "O. K. Bili bo kandidiral." Reedovi prijatelji so pozneje izjavili, da je Reed nezadovoljen z zadržanjem in postopanjem demokratskih voditeljev, ki so se branili podpisati primeroma skromen znesek za kampanjo. Saj je znano, da so demokratske županske kampanje stale v preteklosti približno $100,000. Doslej je že skoraj 25 znanih demokratov iz tega ali o-nega vzroka odklonilo ponude-no jim kandidaturo. Med najbolj znanimi in vplivnimi demokrati, ki so odklonili kandidaturo, sta bivši zvezni senator Bulkley in okrajni sodnik Frank J. Lausche. Noy grob . Louisa, sina ^ star 16 let, Jhinrx t 162nd St. v6 na EPPich, 162nd St. r Edwarda, jutri' Pogreba Naše so- greb v soboto zjutraj ob 9. uri Sv. Jerome cerkve na Lake Shore Blvd. Naše sožalje! V naznanje Ročinjcem Ker je v Gordon parku koncert prihodnjo nedeljo 20. avgusta, bomo imeli piknik pri Mr. Pihlerju na Miller Ave., 27. avgusta, en teden pozneje. Piknik bo za vse ročinjske farane in njih potomce do četrtega kolena. V ponedeljek popoldne je padel s strehe svoje garaže, ko je obrezaval drevje in se je tako hudo poškodoval, da je včeraj ^arše države Oklahoma, New | popo'd™ ^ G^nville bol __ . __ . , . ni an i m nrmrn nr^nam micil Mexico, Kansas, Arkansas in Louisiana. V državi Texas so zaprli 87,-000 oljnih vrelcev. V državah Texas, Oklahoma in v New Mexico ima trajati "štrajk" petnajst dni, toda goverher države izjavil, da ne veruje da bi bilo to razdobje dovolj dolgo, da se prisili cene olja zopet v višino. Povratek iz domovine S HARPUNO NAD KITE SYDNEY, N. S. W. — Potomci mornarjev slovite angleške ladje Bounty, ki so se uprli in se izkrcali na nekem avstralskem otoku, lovijo še zdaj kite v čolnih in s pomočjo harpun, ki jih mečejo z roko. Pretekli mesec so ujeli petero kitov, iz katerih so dobili 24 ton olja. nišnici, dobro poznani rojak John Cesnovar, star 57 let. V Ameriki je bival 32 let. Doma je bil iz Hruševja pri Dobravi nad Ljubljano. Zadnjih 29 let je delal v American Steel and Wire Coi, in bil skrben oče svoji družini. Tukaj zapušča žalujočo soprogo Mary, rojeno Marn, ki je doma od Št. Ruperta, in dve hčeri, Mary Shuber in Jean. Bil je član društva "Slovenec", št. 1 SDZ, Carniola Tent 1288 Maccabees, Boštnarjev, št. 1317 C. O. F. in Srca Jezusovega. Pogreb se vrši v soboto zjutraj ob 10. uri v cerkev sv. Vida iz hiše žalosti na 1139 Norwood R., in na Calvary pokopališče pod vodstvom Frank Zakrajška — Bodi mu lahka ameriška zemlja, preostalim sorodnikom naše sožalje. Dne 16. t. m. so se povrnili z obiska v domovini sledeči potniki; Mr. in Mrs. Frank Der-dich, Mr. John Levak, Mrs. Ka-rolina Kucher in njena hčerka Regina. Vsi so bili deležni prave bratske gostoljubnosti v naši lepi domovini Jugoslaviji. Potovanje v obe strani s parnikom l"Normandie" je bilo prav zadovoljno in prijetno, za kar gre priznanje tvrdki A. Kollander Co. V Pennsylvanijo V soboto zjutraj odpotujejo Frank Slejko, ml. in oba Franka Barbiča, najprej v Library, Pa., ker se bodo sestali s Frankom Likovichem, ki je bobnar, in od tam gredo v Massontown, Pa., da bodo igrali na plesu on-dotne okrožne federacije Slov. nar. pod. jednote, ki obhaja 35 letnico ustanovitve Jednote in to v Green in Fayette counties, Pa. Navzoč kot govornik pa,bo tudi predsednik Vincenc Cainkar. Nacisti ubili poljskega vojaka GDANSK, 16. avgusta. — Obmejna straža mesta Gdan-ska je danes ustrelila nekega poljskega vojaka na meji med Gdanskom in Poljsko. Gdanski viri poročajo, da je vojak prestopil mejo. Ko so mu stražniki zaklicali trikratni stoj, je vojak baje pomeril s puško nanje, nakar so nemški stražniki od svoje strani ustrelili. BERLIN, 16. avgusta. — Tukaj se poroča, da bo kancelar Hitler zahteval, da se reši vprašanje Gdanska še pred 2. novembrom, ko se bo vršil v Nue-renbergu kongres naci jske stranke. Nobenega Monakova! Rečeno je, da Hitler še vedno upa, da bo Anglija vztrajala na kakem mirovnem sporazumu za predajo mesta Gdanska, dočim vlada v Angliji trdno in odločno mnenje, da ne bo nobenega drugega Monakova več. Sicer pa niti angleški državniki sami ne mislijo na kak tak sporazum, kakršnega so naredili lanskega septembra v Monako-vem, ker vedo, da bi bili ob bližajočih se volitvah vrženi iz vlade. Bethlehem Steel Co., vložila priziv proti odloku NLRB Članstvo Ameriške delavske federacije naj odloči, če se indorsira Roosevelta za njegov tretji termin. VARŠAVA, 16. avgusta. —® ' " ' Poljske oblasti naznanjajo, da Enako mnenje vlada v Fran-so aretirale v okraju Katovice ciji, kjer so Franeozje trdno v bližini meje približno 100 mla- odločeni, da ne sme biti nobe-jdih Nemcev, ki so pripadali po nega sporazuma, ki bi dišal po I nemškem rajhu kontrolirani Monako vem. Franeozje so fi-| organizaciji, katere smoter je špijonaža in nasilje. , Nezaslišano jamstvo LONDON, 16. avgusta. — Iz verodostojnih virov se poroča,1 da bo, vlada Velike Britanije ; zajamčila Poljski svojo vojaško pomoč tudi za slučaj, če bi imela postati Poljska žrtev nemške ekonomske penetracije. Tozadevno jamstvo je nekaj nezaslišanega ter pomeni, da je Anglija pripravljena na vsak način obstati ob strani Poljske, pa naj pride karkoli. Nemška nadudost napenja lok, ki bo počil BERLIN, 16. avgusta. — Časnikar Louis P. Lochner poroča, da je Nemčija zdaj do zadnjih potankosti pripravljena na boj in da stoje njene oborožene horde vse od Visokih Ta-ter v Slovaški pa do Baltiškega morja. Vse nemško časopisje pa je nenadoma, kakor bi nevidna roka pritisnila na gumb, zagnalo krik, da samo predaja Gdanska Nemčiji ne bo zadovoljila nemškega ponosa in prestiža, temveč da je treba izročiti Nemčiji tudi pomorje ali tako zvani poljski koridor. 12 milijonov Rusov PARIZ, 16. avgusta. — Angleška in francoska misija v Moskvi sta sporočili nocoj svojim vladam, da bi Rusija lahko tri leta ali več zalagala Poljsko z vsem vojnim materijalom in živili v slučaju, da se zaplete Poljska v vojno. Dalje so angleški in francoski vojaški strokovnjaki po proučevanju ruske vojaške moči v dvodnevnih konferencah s sovjetskimi strokovnjaki, sporočili svojim vladam, da more Rusija postaviti na svoji zapadni in vzhodni fronti v najkrajšem času 12,000,000 močno in izborno opremljeno armado. WASHINGTON, 16. avgusta. — Bethlehem Steel kompanija je vložila danes pri zveznem o-krožnem sodišču priziv proti odloku Narodnega delavskega odbora, ki je odločil v prid kompanijskega delavstva ter izjavil, da je Bethlehem družba kršila Wagnerjev delavski zakon. WASHINGTON, 16. avgusta. — John Lewis; predsednik CIO organizacije, je pozval danes na udeležbo letne konvencije organizacije, ki se bo vršila dne 10. oktobra v San Franciscu. NEW YORK, 16. avgusta. — 76. letna konvencija New York State Federation of Labor je sprejela danes resolucijo, tika-jočo se na Ameriško delavsko federacijo naslovljenega vprašanja, ali naj , se predsednika Roosevelta indorsira za tretji termin. NOVA PUBLIKACIJA "Prosveta". poroča: Te dni je izšla brošura v angleščini z naslovom "For a New Beginning", katero je spisal Anton Garden, pomožni urednik Prosvete. Brošura je ponatis iz angleške sekcije Prosvete, kjer je bila pred tedni prvič objavljena v o-riginalu in slovenskem prevodu. V tem delcu Garden predlaga novo delavsko politično taktiko v Ameriki. Brošura je pred vsem namenjena Američanom in v ta namen sta se Gardnu pridružila Arthur G. McDowell, tajnik delavskega oddelka današnje socialistične stranke in Paul Porter, urednik delavskega lista Kenosha Labor v Kenoshi, Wis., in ta z njim vred spisala uvod brošuri, v katerem priporočata a-meriškim delavcem, naj upoštevajo Gardnove sugestije. Knjižica, ki ima 12 strani, stane 10c in dobi se pri avtorju na naslovu Prosvete. UJETJE OGROMNEGA SOMA ADELAIDE, Južna Avstralija. — Največjo ribo, ki jo je ujel še kdaj kak ribič na trnek, je ujel G. R. Cowell iz Adelaide. On je namreč ujel na trnek morskega volka (shark), ki ja tehtal 1291 funtov. Seja Jutri večer, 18. avgusta, se vrši seja društva Washington, št. 32 ZSZ v navadnih prostorih ob 7:30 zvečer. Člani in članice so prošeni, da so gotovo navzoči, ker je dosti važnih zadev za rešiti. 2 ENAKOPRAVNOST 17. avgusta, m ŠKRAT Pg: A UREDNIŠKA STRAN "ENAKOPRAVNOSTI »ENAKOPRAVNOST« Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING AND PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE — HENDERSON 5311-5313 Issued Every Day Except Sundays and Holiday: Po raznaSalcu v Clevelandu, ea celo leto.................................$5.50 «a 6 mesecev....................$3.00; za 3 mesece......................$1.50 Po pošti v Clevelandu, v Kanadi In Mexlcl za celo leto.................$6.00 •e 6 mesecev....................$3.25; za 3 mesece......................$2.00 Kb Zedlnjene države ea celo leto ........................................$4.50 is 8 mesecev....................$2.50; za 3 mesece......................$150 Za Evropo, Južno Ameriko In druge Inozemske države: en ctlo leto.......................$8.00 za 6 mesecev....................$4.00; entered as Second Class Matter April 26tb, 1018 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3rd, 1879. UREDNIKOVA POŠTA JUGOSLAVIJA POD ANGLEŠKO MARELO Komaj je prispel jugoslovanski knez Pavle iz Londona, je prišla v svet senzacionalna novica, ki je naznanila, da ne bo Jugoslavija v prihodnji vojni "dobrohotno nevtralna," torej ne bo naklonjena berlinsko-rimskemu osišču, pač pa bo "strogo nevtralna" ter bo svojo nevtralnost branila z orožjem v roki, če bi jo Hitler in Mussolini hotela prisiliti k "dobrohotni nevtralnosti." To pomeni z drugimi besedami, da se bo Jugoslavija v prihodnji vojni obnišala tako, kakor se je obnašala Belgija v svetovni' piknika. ZAHVALA CANKARJEVE USTANOVE Dolžnost nas veže, da se zahvalimo vsem točajem, kuharicam, prodajalcem listkov, da-rovalkam "basketov", onim, ki so jih kupili in onim, ki so darovale dolar namestu košaric, kakor tudi občinstvu, ki je naš , piknik posetilo v tako lepem številu. Akoravno je bilo vreme zelo muhasto in nam je grozila izguba, se je zasukalo — postalo je lepo vreme in občinstvo v živahnem razpoloženju. Rezultat je bil; moralen in gmotni uspeh. Iskreno zahvalo naj prejmejo sledeči listi: Enakopravnost, Prosveta, in Proletarec, ki so nam dali svoje kolone brezplačno na razpolago za oglaševanje našega VOJlll. Našim prijateljem priporoča- Ako to vest površno premotrimo, je dobra. Optimisti 'mo, da upoštevate te liste. Ob enem čestitamo izletniš- bodo celo rekli, da je prešel Beograd s tem na stran demokratskih vlad in mirovnega bloka. Rekli bodo, da je pri-1 ke~^ "odboru "društev SNPJ, tisk narodnih slojev v Jugoslaviji prisilil one, ki so na ki so kupili tako lepe in okusne oblr.sti, da se odreko svojih zvez z Rimom in Berlinom, prostore za člane SNPJ in njih in da je to dok^iz moči volje ljudskih slojev. Tudi mi se i prijatelje, in lepa hvala, ker bomo pridružili tem optimistom, čim nam bodo prilike iste Prostore daIi na razpola- dovolile, toda za enkrat je to še nemogoče. i go Cankarjevi ustanovi, to zna-či, da se zavedati, da. je potreb- Vsa stvar je namreč zavita še v meglo in dim. Mi^ delovanje ba pravo delavsko namreč še danes ne vemo, ali so značili Pavlovi obiski v, kulturo in izobrazbo. Sledeče so [prinesle baskete Živahnosti v Euclidu klubovi člani in prijatelji komaj čakajo sobotnega večera. Smeha in zabave je v obilici, ko ljudje iztezujejo glave, ko se kličejo imena. beograjska vlada te zahteve zavrnila. Do tu je vse še precej jasno, tu pa zaidemo zopet v Rim in Berlin resnično približevanje osišču, ali je bila to samo nekakšna stopnica, katero je bil London že v naprej pripravil Hitlerju in Mussoliniju. Ako je bilo drugo res, tedaj je igral knez Pavle v Rimu in Berlinu samo vlogo Da imamo vedno kako novo angleškega izvidnika. Ako pa je prvo res, pa to znači, da reč na programu, se je kar pri se je postavil Beograd na razpolago Londonu šele zdaj, redilo pri nas in še vedno stre-ko je dal London Beogradu na razpolago svojo blagajno, mimo za kakšno novejšo prire- Pred temi dogodki si Hitler in Mussolini nista bila dlt®v-,. . , . . t t. t i j- m . i Pred par meseci seje upeljal edina, kako naj si razdelita Jugoslavijo, zedmda pa sta ..baIlk In » se, kako jo za slučaj vojne skupno izkoi istita. ^ato ^ darila v blagu preskrbujejo čla-sta tudi od nje zahtevala tako zvano "dobrohotno nevtral- ni Progresivne trgovske zveze, nost." Danes pa so nam znane tudi poedine točke teh Ideja je čisto nova, ampak za-zahtev. Jugoslavija je imela najprej dati osišču na raz-1 nimanja je pa čedalje, več in polago svoja živila, sirovine in svoje proizvode; zatem je imela dovoliti osišču vporabo svojih železnic za prevoz čet in vojnega materiala. To se v prvi vrsti tiče onega dela proge Južne železnice Dunaj-Trst, ki teče skozi Slovenijo, toda pozneje bi se moralo to dovoljenje raztegniti i Darila so zmerna, za kar gre na vso jugoslovansko železniško mrežo kakor tudi na j hvala Progresivni trgovski zve-njene jadranske luke. Beograd je imel postaviti pod !Z1- nemško-italijansko nadzorstvo vsa svoja vojaška in indu-1 Na tem mestu apeliram na etrijska središča, tako da bi bilo Jugoslaviji pozneje ne-1vse one; ki imajo članske kar- mogoče preklicati svojo nevtralnost, kam šele — se ji i j"6, df bl S1. n^avv1!1 tudl klJuce' ® . .. . . . t ^ • t j • I ker karte m ključi imajo vspo- upreti. Čim se je torej knez Pavle vrnil iz Londona, je I redne številke I Zato vas prosim, da bi storili I to uslugo čim prej mogoče, ob- gosto meglo. Potem je namreč jugoslovanski premier I ^"Jht-a"6 tUdl delezni bank Dragiša Cvetkovič odletel v Italijo, da obvesti italijanske | v soboto bo pa . oblasti o tem najnovejšem odloku jugoslovanske vlade. |na koše> ker se bodo udarili g0. Toda za storiti to, mu ni bilo treba niti potovanja, niti ne njegovega štiridnevnega bivanja v Italiji, ker se je mogla vse to čisto preprosto sporočiti Italiji diplomatičnim po-iski"Pa ne z rokama ali količki, tom. Toda kdo ve, kaj je Chamberlain ukazal in pri- j ampak v balincarski tekmi. Te- ' i •> Ti/r j -ii • • 'kma se vrši pri nas v soboto ob poročil knezu Pavlu? Morda mu je ukazal, naj si se.3;0<) uri popoldne Kateri od. nadalje prizadeva sejati ljubosumje med Mussolmijem in | sek bo odnesel zmago, se bo vi- Hitlerjem in naj Mussoliniju obeta nekaj, česar Hitlerju j delo v soboto. ne bo obljubil. Kdo ve? Danes je gotovo samo to, da jej vtretje rado gre, pravijo. — zdaj Jugoslavija javno prešla v angleški "orbit," v pri- Vem- da cenjeno občinstvo, ve- vlačnopt Anglije, ter da bo v svoji vnanji politiki izvajala dno nadlegujemo na razne pri-, v, . j reditve in vedno se radi odzo- angleški program. j vete, kar upam, da se boste tu- In kakšen je ta angleški program, program vlade di v soboto, ker gre za narodno gospoda Chamberlaina? Ta program še vedno ni program miru, ki bi bil podprt po bloku demokratskih držav, vključivši Ameriko in Sovjetsko Rusijo. To je še vedno ona politika, ki Hitlerju namiguje, naj kar udari, toda udari naj v drugem pravcu, samo britskega imperija naj nikar ne ogrožava. In kje je drugi pravec udara, to ve vsak političen otrok. To je ona luknja, ki jo Chamberlain pušča odprto: Finska, Letska in Estonija. Ta luknja pa tvori vrata v Leningrad. Zato še zdaj ni podpisana pogodba vzajemne pomoči med Londonom, Parizom in Moskvo. One tri male in siromašna republike so še danes to, kar so bile pred dvajsetimi leti, ko so se rodile: pred-straža Anglije in pretnja imperialistov proti Zvezi delav-sko-kmečkih republik, združenih v Sovjetski uniji. Otvoritev novega strelišča Kakor je že znano, smo lov-g ci, člani St. Clair Rifle and Hunting Kluba, kupili svojo lastno farmo za streljanje in ali pa darovale po dolarju na-'drugo zabavo. Do sedaj smo mestu basketov: največ delali in smo imeli bolj Mrs. Muley, Mrs. Rose Jur- malo zabave. Sedaj je pa glav-man. Miss Jennie Dagarin, Mrs. no delo končano in v nedeljo J. Skuk, Mrs. M. Petrovich, Mrs 20. avgusta bomo imeli slav-Ann K. Medvesek, Mrs. Kafer-[ nostno otvoritev novega strele, Mrs. Anna Grill, Mrs. A- lišča, ki je zares moderno ure-malia Terbižan, Mrs. Tončka jeno. Simčič, Mrs. Ivanka Shiffrer, j Potem bo otvoritev nove ba-Mrs. Nežika Kalan, • Miss Za-1 re, takozvane Silver bar, ka-krajšek, Mrs. S. Strumbel, Mrs. koršne ni v vsem Ohio. Samo za John Medvešek, Mrs. Anton Skupin in Cilka Jankovich. Iskrena hvala! Darovali, ker se niso mogli udeležiti piknika: Družina Wm. Candon $2.00; videti to baro, je vredno eno fliko zapraviti. Nadalje bo otvoritev dveh modernih balincarskih prostorov, kjer bodo lahko Kraševci pokazali svojo umetnost, kako Jacob Svigel $1.00; John Marn j se jo z lufta udari. Tam imamo $1.00; Olga Marn $1.00; John tudi nov vodnjak in vsi tisti, ki Simčič 50c. so že pili vodo iz njega, pravijo, Mrs. Lustrick $1.00; Neimeno- da v Ohio sploh ni boljše vode. van $1.00, Neimenovan $1.00 in Ampak nič se ne bojte, da neimenovan 50 centov. Vsem vam se iskreno zahvaljujemo. Vaši darovi dokazujejo, da ste za Cankarjevo u- boste morali samo vodo piti, o ne, za tisto bodo že naši barten-derji skrbeli, da ne boste pili vede, pač pa vam bodo postre- ste novo in njeno kulturno in gli s čim boljšim kot je voda. izobraževalno delovanje. Vsi o- Naš oberjager bo omenjenega ni, ki ste v ta namen priprav- | dne že ob petih zjutraj na far-Ijeni darovati, to še zmerom mi z dvema mladima jančkoma, lahko storite in rezultat bo ob- katera nam bo spekel, da se javljen v tem listu. lie enkrat iskrena hvala vsem, ki ste na en ali na drug način pomagali do uspeha piknika Cankarjeve ustanove v nedeljo, 13. avgusta. Odbor Cankarjeve ustanove. ster. Zastor pade, ko bo vse u-trujeno. To je samo malo opisa predstave, ki se vrši dva dni in u-pam, da bo širša javnost pridno zasledovala potek iste, oba dneva 19. in 20. avgusta. Tako sem zamišljen v "Divjega lovca", ki bo prirejen pri nas v jeseni, da mi gre samo i-gra, kulise in podobno po glavi. Saj razumete, kako gre. Pa na svidenje v soboto in nedeljo v Slov. društ. domu! John Korošec Piknik lovcev Cleveland, O. — Sezona piknikov in prireditev na prostem se bliža letošnjemu zatonu. Zato pa vse skupine hite, da čimprej izvrše svojo stvar. Toliko je te robe in tako malo nedelj, da se ne morejo vsi zvrstiti eden za drugim. Vsled tega imamo na eno in isto nedeljo toliko prireditev, da slavno občinstvo, ki vse to podpira, večkrat ne ve, kako in kam. Ker je pa vdeležba od strani občinstva potrebna, če se hoče jagrih! bomo mastili z njima. Kaj bodo naše kuharice pripravile dobrega, pa ne vem. One pravijo, da naj vsak pride sam pokusit. Tisto pa že. Ob tej priliki bomo imeli tudi strelsko tekmo in je razpisanih pet nagrad. Prvo nagrado dobi skupina tistih pet strelcev, ki bodo imeli skupaj največ točk. Potem so tri nagrade za posameznike in ena nagrada je določena za tistega, ki bo imel največ točk na male golobe z 22 riflom. Še nekaj sem pozabil, namreč, kdor hoče ustreliti prvega goloba na novem strelišču, naj bo na mestu točno ob eni uri. Takrat bo zletel prvi golob iz golobnjaka. Klub vabi vse lovce, kakor tudi druge rojake, da nas pose-tite na naši farmi 20. avgusta in se z nami zabavate v veseli družbi. Posebno vabimo člane drugih lovskih klubov. Kdor še ne ve za pot, na j mu služi sledeči kažipot: vozite po Route 84 proti Painsville; pred mestom pridete na Route 44 in krenite na desno, potem vozite po Route 44 eno miljo in ste na mestu. Farma se nahaja nasproti poznane Česnikove farme. Torej na svidenje v nedeljo Letalstvo in kabali-stika Kabalisti starega mesta v Jeruzalemu, ki jih je včasih videti, kako stopajo z • modrijan-skimi obrazi in v belih haljah po uličicah, živijo samo v višjih in najvišjih sferah, občujejo z angeli in duhovi in berejo prastare kabalistične knjige namesto najnovejših posebnih izdaj. Toda moderna doba prihaja hočeš nočeš tudi do njih. Ker so opazili, da neskončno govorjenje o miru in izboljšanju človeštva v Londonu in Ženevi ne vodi do nobenega cilja, so sklenili, da bodo sami nastopili. V današnjem zapletenem času preostaja še ena pot: da se pospeši prihod Mesije. Na podlagi starih zapiskov so jeruzalemski kabalisti izbrali dan in uro, ki bi bila za njihove Kaj boš volil, demokrat® | j u republikance ? vprašam P telja Lukata. Za enkrat še j vem. Demokratov ne boffl * volil, ampak demokrat b0"1' se. za ifsk Pr Zakaj ne boš volil tvoje daše? Veš, če ne bi bili d krat je, bi jaz imel hišo, lc' % sem pa hišo in delo izgubi!' j ( No, Luka, ostani še prl gei namene pripravna. Tega dne bi j**1 Pajdaših. Voliti se Pa - . splača, ko nimaš ne hiše P ; ptj, la. Drugo leto pa voli rep' kance. Nič zato, da si zVfLaJ mokrat, samo da narediš ^ 1 -Lahko da pridejo sto ni republikanci, pa boš nazaj hišo in delo denarj3 1 pa kot pečka. bilo treba zaklati bele peteline nad vsemi svetimi mesti v deželi, petelinja kri bi započela njih magično akcijo. Toda trenutno ni baš ugodno obiskati peš in osebno neke svete kraje. Grobnica očakov je n. pr. v Hebronu, kjer razsajajo zelo nevarne arabske tolpe, proti katerim ne zaleže nobena čarovnija nič, prav tako sta v nevar- ra to Gospod župnik je imel S0 % poleg umrlega. Med drug^. 0' gvo) nem pasu Rahelin grob pri Be- meni: Saj boš sojen tlehemu in čudodelni grob rabi- zaslugah na zemlji. Velik' ja Meira pri Tiberiji. Kako naj govor boš dajal pred se bi se tedaj akcija? izvršila magična v nebesih. % "Ne otrok moj, rajši ' i dala za toliko maš, da b^ 1 ■■ p1 spodinjski odseki treh Domov: jimeti kak uspeh, zato je tekmo-Dnutveni, Narodni in Delav- vanje, kdo bi imel več ljudi, postalo precej ostro. Naravno je, da vsak svoje najbolj hvali. Vsled tega člani St. Clair Rifle and Hunting Cluba pravijo, da čeravno bo na vseh prireditvah, ki se vrše v nedeljo, dne 20. avgusta prijetno, vendar tako prijetno ne bo nikjer kakor na otvoritvi njihovih novih prostorov, ki se vrši na ta dan. To bo nekaj izrednega. — stvar. | Strelske tekme, pečenje -na Pridite! jražnju, balincanje in vse druge Cez noč bomo preuredili ku- ■ reči, ki spadajo k taki priredi-lise in začeli z drugim deja-: t vi. njem,, serviranje "Clam Bake", j Kdor je že bil pri nas, bo prav Čisto nova igra pri Domu in gotovo prišel na ta dan in pri-bo to prva predstava. Vstopni-; peljal seboj še druge, ki mu bo-ce so že v predprodaji po $1.00 do zato prav gotovo hvaležni nastop, hočem reči "plate" ne, do smrti. krožnik, pa ne prazen. j Kako se k nam pride, poglej- Po predstavi, ko boste nasi- te na današnji oglas. Pridite čeni, se vrši ples, za katerega zgodaj. Pridite vsi! igra M. Skrjanc in njegov orke- | Odbor. Mala Nežika stoji pokij Eden izmed čarovnikov je na-; te'e ter J0 m^0 poprosi, šel rešitev: rifiožje naj bi najeli ma' P0^ ^ advokatu, a-j | letalo, vanj naj bi stopili z žr-' zagovarjal nred tvenimi petelini, pa naj bi se ^om-popeljali nad vse svete kraje palestinske. Tako se je tudi zgo- ° dilo in tako so iz letala prelivali: Prost- Gospod že ve j petelinjo kri nad svetišči. Toda maš bo treba, otrok kaj se je zgodilo? Govoričenja A. ■ f o miru po svetu še ne bo tako kmalu konec in vprav tako ne pride še tako kmalu do zaželje-nega miru. Kriv pa je pilot tistega letala, ki so ga bili najeli, Ko je Nepoleon postal se je njegova ljubezen d" je žene Jožefine začela ^ ohlajati. Preden se je «a. k ker se mož prav nič ne spozna i kronati za cesarja vseh na kabalo, in se ni držal točno cozov, je Napoleon prire ^. predpisane proge, tako da se vso svojo rodovino nekako5 .S^ petelinja kri nad nekatera svetišča ni pocedila. Ni čudno, da stvar potem ni imela uspeha. Kabalitsi so sedaj tožili družbo, ki je nesrečni pilot v njeni službi, in zahtevajo, naj jim povrne voznine. Ljudje so sedaj radovedni, kako se bo končala pravda, v kateri nastopajo možje, ki so tako sveto prepričani o svoji stvari, da se ne boje niti najhujšega martirija, martirija smešnosti... njo za kronanje, kjer so fA morali obnašati strogo P0 nih navodilih. Jozefina pa, tega ni b'^ jena ter ga je lomila. NaPf j je bil zaradi tega ves dW'jj "Madame, vse skupaj na^j ste s svojim vedenjem 0f .j ■ li! Ali je tako težko obna^ 'kot cesarica?" Ona pa je joka je odgoV0 "Pomislite, sire! Prvik^ življenju igram komedijo- I TUDI SMEH TE RAZODEVA i it 4 Tudi način, kako se smeješ, A. Bozich izdaja tvoj značaj. Človek, ki se MUZIKALNI ZOBOZDRAV-NIŠKI STOL Neki ameriški izumitelj je izdelal muzikalno naslonilo za glave pacientov pri zobozdravnikih. Ta naslonila naj bi pacienta odvajala od zdravnikovega dela. Priprava temelji na znanem načelu poslušanja s kostmi, ki ga izkoriščajo n. pr. pri mnogih pripravah za naglušne. Pacient posluša glasbo s pomočjo lobanjskih kosti in zdravnika prenos pri delu nič ne moti. V obsegu pacientove roke je gumb za vključitev glasbe ter regulacijo zvočne sile. Baš igra s tem gumbom je tista reč, ki zahteva največjo po- Odločitev odložena. _ prizivno sodišče v Philad6"^ __________j.______ je prošli teden odložilo s ^ smeje z dolgim in bučnim "ha-p0 odločitve v tožbi Re ^ ha", je ponavadi uravnovešen ' ^teel korporacije, v kaW'^ in dobrodušen. Kratek in oster. hteva, da sodnija razvelJ8^ "a" izdaja slab značaj, z gutu- vladnega delavskega ^ ralnim "a" pa se smejejo ljudje, ra za Ponovno uposlitP\ ki so sanjači. Tisti, ki se ne mo- delavcev v državi Ohio, 'F rejo pohvaliti a močno voljo, se izgubljeni stavki leta 19^ i smejejo s "hi-hi" sarkastični ^ delo. Vladni delavsk1 ljudje pa s "he-he", širok "ho-'J6 takrat tudi ukazal s .fl- J ho" pa izraža dobro voljo I ju- j ^ev kompanijskih unij v 0..\ biteljev dobrega vina in veselih Republic Steel. Ako korp0 ^ pesmi. j tožbo izgubi na prizivD#^ JEZIKOVNI GENIJ — VLOMILEC 'šču, bo brez dvoma tožbo pred najvišjo sodni j o. Bukareštanska policija je prijela te dni dva sumljiva tipa, ki sta hotela odpotovati v Jugoslavijo. Izkazala sta se za dva zloglasna vlomilca, ki sta šele najbolj pogosta krilatica pred kratkim pobegnila iz ječe.! Rooseveltove S DVE KRILATICI GOS?# P SEVELTOVE • "Naj te ne skrbi, kaj y ] mislijo ali govorijo o teb'^ ^ istočasno je policija prijela med-i In druga: "Osvobodi lpcv / j . , , ,narodnega vlomilca Gheorghea nega strahu in spoznal b0^,;s1 ^ zornost od pacienta, mu je pred dvajsetimi vo življenjsko radost! ' Prav tako jasno je, da je šla Jugoslavija vedrit pod angleško marelo. Koliko bo ta izprememba politike doprinesla Da London ne želi, da bi se Hitler in Mussolini proti | k svobodi in varnosti jugoslovanskega ljudstva, to je pa angleški volji v Jugoslaviji vojaško zasidrala, je jasno. I treba šele videti. daje najbolj pozabljati na zdrav nikovo delo. Tako so pokazale vsaj dosedanje izkušnje. Oglašajte v — ''Enakopravnosti" leti kot 121etni deček pobegnil boš mogel prav razvit' "^ iz Rumunije. Od tistega časa je osebnosti, če si nepresta"0 j/ sedel že skoraj po vseh evrop- bijaš glavo s tem, kaks,lfy,f skih velemestih, n. pr. na Du- šečnosti te lahko doletijo ^ naju, v Parizu, Bruslju, Berli- ti je posrečilo skriti svo]6^ i1' nu, Hamburgu, Brnu itd. Pra- bi, je tvoja bitka s atrab0 J slea govori in odvlada nič manj napol dobljena. Co se P3 ^ 'J il nego 15 jezikov. pokažeš hrabrega, si že hr ENAKOPRAVNOST STRAN 3 in fivili'ZQpiitl ni običaji in pogoji za življenje. 11V llllclllJ 4 če se hoče doseči ta smo- f'vljenje ter, je treba Eskimom pred vsem preprečiti šolski obisk in zdravljenje v bolnicah. Baš v teh dveh smereh pa najbrže tudi kanadska vlada ne bo mogla biti dovolj vztrajna, dasi se zaveda, da so končne posledice šolanja in zdravljenja za te žilave naseljence krutega severa večinoma pogubne. Saj je končno tudi barbarsko odreči jim Hied prebivalci vi-Plien' !evera J6 zaradi težkih iieJ! P0S0jev popolnoma vrstoo in v nekaterih ozi- " |ra nePojmljivo za civi-in ga ^vroPca. Najbolj zna-jmi ^]0^.razšhjeni so med ini y, St m'' o katerih nam Po Qpisec Colin Ross v Va Jrizem po Arktidi" od- i civiilat:ere Posebnosti, ki j vse te dobrote, toda zanje je Posvep=lr^ SVet na splošno takšno "barbarstvo" večja do- eca Potrebne pozornosti, brina. sever' ^ vsa plemena ovi UvSo nenavadno zdravi aval,0 Cemer 86 skoraj z ob-.^Pritožujejo v^i Pošii-' 1 Jl11 vlada sem in kfZ* se. da ^ ler civin gace vse dotlej, p piski ^v0 podnebje m živ- rja Evropska šola eskimske dece ne more naučiti tega, kar po trebuje za življenje, v katero se mora spet povrniti in v kateremu mora ostati po volji kanadske vlade. Učinek je baš o-braten. In z zdravniško preskrbo — ni mnogo boljše! Kjer je potrebno in izvedljivo, naj se Eskimu omogoči zdravljenje pri zdravniku ali v bolnici. Toda evropski zdravniki ne bi smeli pozabiti, da živi preprosti Eskim v pogojih in okoliščinah, v katerih je še tako skrbna zdravniška nega bolj v škodo kot korist, posebno če je samo zasilna, kakor v teh krajih ne more biti drugačna. Eskimsko telo ima še v sebi vso zdravilno moč živali, es- i - nes -------J' kimska žena vso odpornost ^ tu-;..- - Podoben. V bolni- zdrave in močne živali. Mlada Sli gen ln boln naPrav lce sploh za Es- ne,( iti. Ktp- Ze^0 dvomljivih f-' še Kai Zni Eskim se v bol- ' je se bgj . ^oKim se v bol-;st"a je vrazneži in posledica 3 ^ o ^ 2 cve traja nega dovolj •oCč5 0jaki r, Zlv^enje med svoji- Privad; 'Jo na razne udob- ^a'le^ ne da-^ ^ ^^tevami, "iti kos doma v $ot prj'n Satoru. V bolnici ^ iestri jnC'.0^ strani sta mu iki" ^ rpc 86 ^va domačina, 'ijo ni čudno, če ga k" l0ge kot "večnega [ '"nil Marni ■ ' svoii}l raziskovalci, ki Ste?" ne svoje do-2 željo, naj bi eskimska mati se sama — ko se ji bliža težka ura — umakne v šator, rodi brez tuje pomoči in vstahe običajno še istega dneva ter spet opravlja vsakdanje posle. Svoje dete doji tri do pet let. Toda nastopili so že kanadski vladni zdravniki, ki so se vrnili iz severnih krajev, z zahtevo, naj bi eskimska mati dobivala po porodu kondenzirano mleko, sadne sokole in kekse ter tako odstavila dete že po 9 me i Ta Želja0~e^Ia — civiIi' j secih; s tem — pravijo — bi 1°' #]; m prav Pa se žal ni iz-1 sledila sebe in svoje moči, ki % ^ 2a^mena' ki bi jih | dojenja. Toda prav odtod izvi da ^ cvivilizacije-1 ra ona nerazumljiva odporna Hialo ]e se pn- j jih trosi zaradi dolgoletnega Je % ■a Poj6 PriŠel do njih! moč eskimskega otroka, prav 1 cCT J6 širjenje I odtod črpa one čudovite sile, da dO5' iskih , n- vsaj na ~ v rokah preu-vlade, ki je le- ostanejo Eski-job 30 ali 40 stopinjah mraza v naj nežnejši dobi s starši vred prenaša vse napore neusmiljenega podnebja in ga mati lahko Njeni vsi dav- j golega pusti na prostem. jO. ^Wions prefer it to mayonnaise« | ^ »»IQ M »»iW6_^ ysc*& ^ 9 Miracle Whip is different—ddi-cious! The time-honored ingredients of mayonnaise and old-fashioned boiled dressing are combined in a new, skillful way. Given the long, thorough boating that French chefs recommend for ideal flavor and smoothness - in the Miracle Whip X beater that's exclu-sive with Kraft. Professor noodle" Deevr Professor *- $ I went to see a ^re&t M.D. about my nerve condition. He made me stand on foot and hand — in every queer position! He pounded me and hammered me—beyond all recognition! Now tell me why this fi(fhtin£ (5uli is called a "nerve" physi c i an. A. Flutter K i k >pll es — eive To dolgoletno dojenje je tudi naravna zapreka, da bi število rojstev zraslo preko mere, ki bi v severnih krajih ne bila znosna. Eskimi so tako nežni roditelji kot vsa najbolj preprosta plemena. Toda že sedaj morajo sem in tja poseči po najstrašnejšem sredstvu, če se družina pomnoži tako, da je roditelji ne morejo več vzdrževati. Žrtve tega odstranjevanja so — kakor pri Kitajcih — deklice; zadušijo jih takoj po porodu, še preden jim dajo imena, ker do tedaj po njihovem še nimajo duše. Deček zraste v lovca in lahko sam skrbi za sebe, pomaga pa tudi staršem, ko ostarijo. Deklici pa je treba rednika. Ker pa tudi moški ne more biti brez tovariša in je zaradi umorov novorojenih deklic število ženskih mnogo manjše, je običaj, da otroke zaročijo še pred rojstvom ... Če pa tudi o porodu ni nikjer v bližini snubca in starši še nimajo sina, se izvrši nad novorojenko strašna usoda. Kakor je ta običaj za naše pojme pretresljiv, je vendar samo. posledica trdih in neizprosnih naravnih zakonov, ki vladajo nad tem plemenom. Če šteje družina le enega člana več pri jedi, so v nevarnosti za ziw Ijenje vsi ostali. Razen tega po1-trebuje Eskim za življenje na tem svetu sina kakor ga potrebuje Kitajec za življenje po smrti! Zaradi tega najde vdova s sinom lažje snubca kot dekle; kdor ima sina, je preskrbljen za starost. Ganljivo je na primer opazovati, kako ti "divjaki" skrbe za ostarele; neredko se vidijo mladi ljudje, ki na hrbtu prenašajo svoje starše s čolnov v šatore, pa spet odtod nazaj v čolne. Seveda pa tudi stari ljudje cenijo svojo mladino, če vidijo — tudi ti primeri niso redki — da je njihovo breme za mlade prehudo, se prosto-voljno poslovijo od sveta. Vse to je za nas tuje in odvratno in že čitanje takšnih stvari je povsem drugačno kot opazovanje. Toda, vsaka življenjska oblika, ki jo je nekje ustvarila narava, je celota zase; če ji odvzamemo le del, se začne polagoma rušiti. Zato je bil tudi učinek evropske civilizacije pri vseh preprostih narodih tako usoden. Zajela jih je v, času, ko je bila Evropa prepri-j čana, da jih bo osrečila, toda zdaj je že znano, da je bila pri- nesla najmanj toliko blagoslova kot prekletstva. Toda spoznanje je prišlo prepozno! Velika večina preprostih narodov je že iz-trebljena ali sploh uničena, zastrupljena in ponižana v siromašne lutke belega človeka. Eskimi so edini med maloštevilnimi naravnimi narodi, ki jih še ni uničila življenska oblika in svetovna slika civilizacije. Gotovo bo tudi zanje prišel čas, ko bodo klonili v oklepu evrep-sko-ameriške civilizacije, ki postaja iz leta v leto tesnejši, tipanje pa je, da se bo to spremenilo počasi in postopoma ter bodo Eskimi, ki so za dokončno osvojitev in odkritje polarnih ozemelj civiliziranemu svetu neobhodno potrebni, še dolgo ostali tako zdravi in odporni, kakor jih je ustvarila najboljša mati — narava. delo in da mu izplača vso plačo od časa njegove odslovitve. 0-menjena banka je ena izmed petih največjih bank v Zedinjenih državah ter bo proti odločitvi brez dvoma apelirala na najvišjo zvezno sodni j o. Ako bo odločitev delavskega odbora potrjena, bo prizadetih 16,000 bank v deželi in protekci j o Wagner-jeva zakona v svrho kolektivnega pogajanja bodo dobili vsi bančni uslužbenci. BANČNI USLUŽBENCI DELAVCI V SMISLU ZAKONA SO Bank of America National Trust & Savings Association California s sedežem v San Franciscu je v novembru 1937 odslovila nekega svojega uslužbenca, ki se je pritožil pri vladnem delavskem odboru, da je službo izgubil, ker je deloval za unijsko organizacijo za bančne uslužbence. Te dni je vladni odbor odločil, da je banka kršila Wagner j evo delavsko postavo ter ji ukazala, da prizadetega uslužbenca sprejme zopet na August Kollander 6419 ST. CLAIR AVENUE v Slovenskem Nar. Domu PRODAJA parobrodne listke za vse prekomorske pamlke; POŠILJA denar v staro domovino točno ln po dnevnih cenah; OPRAVLJA notarske posle, Kollander ima v zalogi tudi jugoslovanske znamke. I* Steve Trebeč, Jr. PRAVI Sedaj prihranite 25% do 50% na pohištvu, pečeh, preprogah, žimnicah na razprodaji v avgustu Dva kosa pohištva $^^.50 za sprejemno sobo izredno nizko Ver amine gugalnice \/ cena Simmons vzmetne žimnice Vem, da lahko prihranite denar če kupite od mene. Dajte mi priliko, da vam dokažem. The FURNITURE MART INC.. Steve Trebeč, Jr. 15428 Waterloo Rd. v Collinwoodu KEnmore 1405 Nasproti Slov. del. doma Trgovina je odprta vsak dan od 9. do 9. — Ob sredah od 9. do 12. NIKAKIH SKRBI GLEDE PARKANJA KADAR SE POSLUŽUJETE POULIČNE KARE ALI MOTORNEGA BUSA i i Š s i a s s i | s, s HI i K • i i g g I i * w i i a w hi. Lično delo Za društvene prireditve, družabne sestanke, poroke in enake slučaje, naročite tiskovine v domači tiskarni, kjer je delo izvršeno lično po vašem okusu. Cene vedno najnižje. Enakopravnost najbolje svetov razstavo Yorku? ■vX-'.vr . »v: > > w. NEW WORLD S FAIR RAILROAD STATION S K t L Direktno. Ko izstopite na Penna postaji v New Yorku, ste v 10 minutah za 10c na razstavi! uri VZEMITE "DIREKTNO POT" Postaja na razstavnem prostoru! Nobena druga železnica vas ne pripelje naravnost na razstavo ! Potujte s Pennsylvania vlakom! Prihranite si zmedo, prometno gnečo, izgubo časa! 30 in 60-diieviii vozni listki se sprejemajo za potovanje skozi Washington, in če potujete na eno stran skozi Washington, se lahko vrnete skozi Niagara Falls hrez dodatnih stroškov. Prebijte en dan v Philadelphiji. . . Oglejte si Zvon svobode . . . Valley Forge. Izlet v Atlantic City za $2 v navadnem in za $3 v spalnem vozu. ZNIŽANA VOŽNJA SLEHERNI WEEK-END $14-95 VOŽNJA V NEW YORK IN NAZAJ V NAVADNIH VAGONIH (Vzhodni Standard čas) Zapustite Cleveland v petek. 6:10 zv. ali 8:15; Euclid Ave.. 6:18 ali 8:25 zv. Se vrneta z Penna kolodvora v N. Y.. 8:05 ali 11:40 zv. v nedeljo. (Vprašajte za podaljšanje tekom Labor Day) LISTKI, VELJAVNI ZA 30 DNI. V N. Y.. DNEVNO ... $21.75 — Listki, veljani za 60 dni, na obe strani, v Pullmanu, za $28.95; znižane cene za zgornje poste lie. PENNSYLVANIA RAILROAD the direct route to the new york world s fair station on fair grounds m Get acquainted with this new wonder metal that cooks better, permanently — twtains its gleaming lustre, won't stain, ^___^ rust or darken, cleans easier, lasts longer S N and safeguards health. Try it in your \ ^ I \ ^ own kitchen—it's the best demonstra- ' don you can make of the economy and ralue of this beautiful cooking ware. SEE IT TODAY AT SUPERIOR HOME SUPPLY 6401-03 SUPERIOR AVENUE. " .......—""" A D O Ravnokar je izšla ... velepomembna knjiga o j THE SLOVENES: A SOCIAL HISTORY" O O n spisal Dragotin Lončar prestavil v angleščino Anthony J. Klančar Ta knjiga bi morala biti v vsaki hiši kjer je tu rojena mladina, da se mladina seznani z zgodovino Slovencev. I O o D o Knjiga je vezana stane $1 D O Dobi se v uradu Enakopravnosti, 6231 St. Clair Avenue Oe [OB[©] I STRAIT 5 ENAKOPRAVNOST avaru! == Vladimir Levstik: PRAVICA KLADIVA POVEST "Zdaj pridejo kmalu pome, jeli?" Vstal je. "Na Suhi bajar je dolga pot. In blatna bo, jug je zunaj." XXX. Prišli so ponj. Na dvorišču ga je čakalo štiri in dvajset Madžarov s poročnikom in avditor s pisarjem. Obstopili so ga, povelje je surovo udarilo v volhki zrak in poslednja pot Andreja Možine se je začela . . . Vse je čutilo nezaslišanost te poti; ljudje, ki so srečavali mrki izprevod, morilci, ki so z nasajenimi bajoneti spremljali žrtev, avditor, ki je narekoval smrtno sodbo, še preden je bila sklenjena, debeli zapisnikar, ki jo je pisal, in mladi, okroglolični vojni kurat, ki ni danes prvič vodil mirnega, neoboroženega človeka v nasilno smrt. Celo poročnik, temnopolt predrznež, ki v soškem peklu ni trenil z očmi, je stiskal čeljusti, da mu ne bi zašklepetale. Samo eden je bil miren: bradati velikan z leseno nogo, ki je potrpežljivo šepal ob svečeniko- vi desnici. Njemu edinemu je bila ta pot enako zmiselna in e-nako potrebno kakor vse neštete poti njegovega pravičnega, delavnega življenja. Drhteči mo litveni glas kurata, rožljajoči korak spremstva in hrup mno-goljudnih ulic se je zlival za kovačevo uho v enolično godbo, ki le osvobajala njegove misli, da so se laglje vzpenjale iz te nezanimive okolice in letele drugam. Kam so letele poslednje misli Andreja Mežine, kdo ve? Nihče jih ni slutil, nihče mu ni mogel pogledati v dušo. Toda Lucijo, ki je plakala doma v zapuščeni izbi, ne vedoč, da koraka ljubljeni oče v smrt, je prav takrat sladko prešinjal občutek, kakor da jo nekdo boža po sklonjeni glavi ip. ji šepeče mile, tolažilne besede. Zdelo se ji je, da sliši, kako mu škriplje lesena noga, ter čuti sajasti vonj njegove brade. Ozirala se je, da bi ga videla, in širila roke, da bi ga objela. In kolikorkrat je pomislila, da je sama, da njega ni in da ga sodijo trinogi, kf ne poznajo usmiljenja, tolikokrat je zavpila še obupneje nego prej — dokler ni mahoma obnemela v grozi brez imena, ki je pala nanjo kakor strela z neba . . . Obsojenec se ni ločil od svojih misli prej kakor na morišču. Sodba je bila že prebrana in sveži grob mu je že zijal za hrbtom, ko je zdajci stresel glavo in začudeno pogledal okoli sebe. Mladi kurat je stal pred njim ter čital pogrebne molitve. Njegov mehki glas je žuborel kakor tih potoček toge, njegovo deško lice je bilo samo še bled okvir očem, ki so plapolale v brez-skrajnost, podobne dvojici mtr-vaških sveč, polnih straha in polnih ljubezni .... "Da ne bi zajokal," je pomislil kovač, "samo da ne bi zajokal! V zlo bi mu šteli in meni bi bilo hudo." Tako misleč je spustil oko mimo njega in je še enkrat pogledal avditorja, poročnika in I vojnike. Stali so nepremično, z i nagrbančenimi obrvmi in stis-i njenimi ustnicami, dajoč si kar | moči strogo lice in ne vedoč, da i izražajo njih obrazi vzlic vsem | krčevitim naporom le grozo pred item, kar so bili namenjeni storiti. Obsojenec je zaničljivo skomignil z rameni; a tisti mah je uzrl pred seboj podobo Križa-nega na razpelcu, ki mu ga je svečenik ponujal v poljub. "Zdaj!" se je spomnil. "Trenutek smrti je prišel . . . Gospod, Gospod, sprejmi mojo dušo." Kurat je predejal razpelce v levo roko in je prijel z desno za kovačevo desnico. "Srečno!" je šepetal, komaj gibaje z ustnicami. "Počivaj v Bogu ... in spoznaj me na dan vstajenja! ..." "Hvala," je zamrmral Andrej j Možina. "Tisočkrat hvala za vse ... Do svidenja tam gori!" Dve solzi sta mu kanili v brado. Svečenik je že hotel odstopiti, ko je zagledal zraven sebe vojnika s črnim robcem. Zdrznil se je, vzel mu prevezo iz rok in se obrnil k obsojencu. "Poklekni," je rekel tiho. "Pomagal ti bom ..." Kovač je pokleknil in mla-1 di kurat mu je zavezal oči. Voj-niki, pusti breg za njihovim hrbtom in sivo nebo nad njimi, vse, vse je izginilo. "Še to sprejmi za ljubo," je šepnil svečenik. Njegova voljna roka se je kakor nehote dotaknila Andrejevega lica. — "Brate moj!" . . . Ta beseda in ta dotik roke sta bila poslednje, kar je zaznal obsojenec od življenja. V trenutku,. ko ga je obdala tema, je že prestalo zanj vse dotlejšnje in začelo se je nekaj drugega, novega. Namestu sivega dne se je mahoma razplamenela pred njim široka luč. V tej luči je zagledal ogromno nakovalo, vse zbito in izpreranjeno, in žarečo, vsemogočno roko, ki je segla nanj iz višave ter ga je ponesla od tal . . . Nekaj brez- IIHIlIHIIIlir umnega je presunilo kovačevo j šati, ali je Luciji že sporočeno. In ko se je izkazalo, da so v zmedi pozabili nanjo ali pa se morda iz straha niso upali k njej, je župnik molče vzel suknjo in klobuk ter se je odpravil na najgrenkejšo pot svojega življenja. Pot je bila odveč, zakaj preplašeni krik iz vasi se je razlegal še delj ko do kovačije; in niti vpitje vseh Raven ni moglo povedati ubogi Luciji več od slutnje, ki jo je prešinila v sredo popoldne ob treh . . . Toda gospod Vojska je naj-brže upal, da najde tola žilno besedo, besedo o Bogu in o svidenju onkraj groba, ki bi storila Luciji toliko dobrega, da bi poplačala njegov težki dolg. Kasneje, ko je v bedi svoje duše mislil na tisto pot, si je sam očital, da ni bila poštena. Besede, ki jih je vzel s seboj, mu je narekoval napuh. Hotel je o-slepariti njeno gorje in sam svojo lastno vest; odkupiti greh, ne da bi priznal; storil sem ga, kesam se in klanjam se ti do črne zemlje! . . . dušo. "Naklo na kladivo, Gospod!" je zavpil — ali pa je morda le hotel zavpiti. "Naklo na kladivo! Ne prizanesi! ..." Toda beseda mu je zajeknila v tresku strelov in v krutem u-darcu svinček, ki so mu prebile srce in čelo . . . In nato je izpregledal. Videl je razmesarjeno truplo, ki je v krvi drgetalo na tleh. Videl je morilce, ki so prepadeno strmeli na svoje delo. Videl je svečenika, brata svojega, kako si je tiščal roke na oči.. . On pa je vedel, da se ga vse to nič več ne tiče. Nasmehnil se je in je utonil v sijaj, ki mu je prihajal naproti. XXXI. Ni ga človeka, ki bi mogel zanesljivo povedati, kako je bilo v Ravnah, ko je prišla na županstvo brzojavna vest o smrti Andreja Možine. Vsi so bili preveč prepadeni, na vse je pregrozno tiščala misel, da ga ni več in zakaj ga ni več. Dober človek, pošten in pravičen nad vse primere — zakaj sleherno slabo mnenje o kovaču je prestalo še tisti mah — človek živ in zdrav, ki je še v nedeljo sedel med njimi, je ležal danes tam nekje za Ljubljano, ustreljen in zagreben kakor pes! In zakaj? Zaradi koga? Nihče ni poznal izdajalca, toda vsak ga je v mislih iskal okoli sebe. Vsi gostje v krčmi so bili ravenski ljudje. Vsi do enega — do nekega tujca z nahrbtnikom, ki je stoje izpil če-trtinko vina. Če bi bil on? Da bi bil! Da ne bi 'bil ravenski človek! V spominu jim je ostal samo dojem turobne pobitosti, ki je še mnogo mesecev davila vse brez izjeme. Umor se je bil zgodil, kri je bila prelita in slehernemu se je zdelo, da je pala kapljica te nedolžne krvi na njegovo vest . . . Malokoga je pekla kovačeva kri tako neusmiljeno kakor Jakoba Vojsko. Takoj, ko so mu povedali, se je zaklenil v svojo sobo in je ni odprl do večera.' Nov Frigidaire (električna 16-Pripovedovali so, da je ves dan denica), velikost za družino, vse klečal pred Bogom in glasno porcelan, običajna cena $206.00, stokal in molil. se dobi sedaj za samo 139.00. Baje je dal drugo jutro vpra- Vprašajte na 819 East 185th St. Lucija je snela razpelo z zidu in se je obrnila z njim proti Jakobu Vojski. Čim bolj se je bližala, tem bolj se je on umikal. Pogled v krvavo obličje Križanega je napolnil njegovo srce s trepetom in njegove zre-nice z grozo. Naposled je mahoma dvignil roke na obraz in ječe pobegnil iz hiše . . . Vaški možje so kmalu opazili, da se župnik brani vsake besede o pokojnem kovaču. In vendar jih je tako zelo mikalo, da bi se posvetovali z njim; posebno takrat, ko se je začelo šušljanje, češ, morda je bil vendarle mlinar . . . Gospod Vojska se je srdito znesel nad go-bezdali, ki so mu prinesla to marnjo na uho. "Kdorkoli ga je ovadil, jaz ga nisem poslal!" je vpil, kakor da mu je kdo kaj očital. — "Jaz nisem hotel tega! Karkoli ga učakal, ko je bil Alešu ^ i___ • ___ ___1.1 o Ti____: - i: olal 1 kanj na poti? Prej ali slej I moral mlinar dobiti svoj P3!" na katerem bo uradno sp®"1 prej; opravičevali so njegov grdi jezik in nejeverno zavračali vse govorice, ki so se pojavljale o njem in o bratovi ženi... i no, da brata ni več med XXXII V tisti dan so bile uprte Lahko je bil zadovoljen. Nje- ln 1 gova moč in slava sta zdaj do-j težje ga je čakala^ sezali vrhunec. Sovraštvo, ki ga|nja- Kadar je v pijano je glodalo toliko let, je bilo na-! dlegovala Aleša s svojo ]' sičeno. Katra, omamljena p0 | ni jo, je govorila samo se . njegovem dobrikanju in po ve- K-a^0 srečna bo, ko ^ likodušnosti, s katero ji je pre- na ^as Povedati, da je 11 I puščal ključ vinske kleti, mu va* je bila zapisala vse svoje pra- "če bi se pa vrnil," vice, čeprav se je pripravljala | mrmrala na uho, "nič ne s# na dolgo in srečno življenje ob | Sam bo kriv. V moji gla" njegovi strani. zdavnaj vse pripravljen0; O Krištofu ni bilo ne duha ne ; črna misel ji je zevala vi sluha. Poziv sodnije, da naj se j javi, kdor bi kaj vedel o njem, | • je zdavnaj visel na črni deski., Njegova vrnitev v domači kraj i je bila skoro nemogoče, če bi i (Dalje prihodnja) Proda se Prišel je zaman. Luciji takrat ni bilo do nebeške tolažbe in segel, da ne. Bojte se Boga, Iju- sem učil, tega nisem učil! Tisti, tudi učakal konca; in čemu bi jI ki je šel povedat, bo sam odgovarjal pred Bogom ..." Nato se je osvestil in je dodal s svečanim glasom: "Mlinar ga ni naznanil. Na križanega Kristusa mi je pri- do svidenja onkraj groba. Ona je hotela očeta na tem svetu, živega, kakor je šel od nje, in ga je takega tudi terjala od Jakoba Vojske . . . Kako sta se pomenila, ne ve nihče z gotovostjo. Nekateri pravijo, da vobče ni rekla ničesar. Da je vstala izza mize, v katero je strmela s suhimi očmi, in je molče pokazala na vrata . . . . Gospod župnik se je po teh zatrdilih silno zavzel. Ni je hotel razumeti. Trkal je na svojo pastirsko oblast, opominjal in celo grozil z božjo kaznijo . . . In tedaj se je baje zgodilo nekaj, o čemer govore pobožne Ravenke samo šepetaje: Odda se V najem se odda tri opremljene sobe mirnim ljudjem, toda onim, ki niso na relifu. — Je tam tudi garaž ža avto, frigidaire in pralni stroj na razpolago. — Vpraša se na 1357 E. 171st Street. dje! On mu ne bi dal živeti, če bi bil prisegel po krivem." Branil ga je iz prepričanja. In vobče: še tega se je trebalo, da bi spravili Aleša ob dobro ime! Glejte jih, bi rekli nasprotniki, glejte stranko, ki je vzgojila Judeža Iškarijota! Ne, tega gospod Vojska ni hotel. Prav res, da ni hotel tega... Vest o Alešovi prisegi je šla vrlim ljudem do živega in je celo še povečala njegov ugled, kakor da je dal s tem poseben dokaz plemenitosti. Ne, človek, ki je bil župnik porok zanj, ni mogel biti ovaduh! In so spoštovali mlinarja še bolj nego pohištvo za štiri sobe, vse v dobrem stanju. Proda se po zmerni ceni. — Vpraša se na 3435 Superior Park, Apt. 201, blizu Taylor in Washington Blvd., Cleveland Heights, ali pokličite FAirmont 0167. ALI VAŠ RADIO DOB® DELUJE? Strokovnjaško povpraV Ijanje radio aparatov, kličite ENdicott 3880 približni račun. Vse garantirano. ACME HARDWAW 7002 St. Clair Ave- OGLAŠAJTE V ^ "ENAKOPRAVNA £%XXX$X36XXXXXXSXX$XXX3 Proda se gostilna na dobrem prometnem prostoru. Imam dovoljenje za točiti pivo in vino. Kdor želi kupiti, naj se zglasi v uradu tega lista za naslov. L. R. Miller Coal Co. L. R. MILLER COAL CO. 1007 East 61st St. ENdicott 1032 COAL WOOD Summer prices now aOtXXXXXSM36XXXS6XX3(XieX36X5t3(*^ Vabilo na zabavni dan v soboto 19. ^ važni' er Hi Ob priliki 55. rojstnega dne, bomo servirali na i'a i}r pečene jančke in mlade piščance. Igrala bo ^e; -godba od 4. ure naprej. Postregli bomo tudi z d0' pijačo. Toraj se vsem prijateljem in znancem P1 t Ijudno priporočamo za obilen obisk. FRANK KOVACIC 4121 ST. CLAIR AVE. ^XSeXXi6ie$SeS6X3t3tStitSt3t363t$3636XXXS(3t3tXX3t3tStX$iSi63$X$St3t3 0. ia lec ?6$X36X$3tX3t)t$S63tX3t3tX3tS636363t3S3t3£3t)t3636X3tX36363tXXSXSOt$3 =«y^ej JUGOSLAVANSKI DAN 6. SEPTEMBRA, 1,8 NEW YORSKI RAZSTAVI mW#: Za skupni izlet ob priliki Jugoslovanskega dneva, ki bo G. sept# new yorski razstavi, smo izposlovali ugodno znižane cene. .ji Vožnja tja in nazaj, tri dni v New Torku in več drugih ugod" ODRASLE SAMO $27.00. Otroci pod 12 letom $18.50. Izlet se vrši pod avsplcijo JUGOSLOVANSKEGA KULTURNEGA VRTA. ' zastopnik. yirl1. Vlak odpelje Iz Clevelanda, v ponedeljek 4. sept. ob 6:00 zvečer, in iz New četrtek 7. sept. ob 6:30 zvečer. pidi Vsi Jugoslovani ste uljudno vabljeni, da se pridružite temu izletu. Vs« informacije dobite v uradu STEVE F. P1RNAT in JOSEPH GRDINA 6121 ST. CLAIR AVE. V<3txx3s36sts636$$stsst36s6i6s23£3tsy CO- lil Iv "PROFESSOR NOODLE" .Dear Professor ; When I sit at my radio and listen to the news from London, Rome and i ToKio or any town I choose, I often wonder what event inspired thi3 idea,. It fills me with bewilderment It seems so strange and queer I therefore thought if I inquired you probably would Know just how Hwcom . was inspired to start the radio. Fullov Ether My grandma, I am proud to say, suggested the idea.. Marconi lived across the w»y and often came out , here He saw my grandma ^ listen in upon our party line, and when the gossip would be^in her eyes would gleam and shine Marconi watched With furrowed brow Then cried,with arms up hurled; "Your field is much too narrow now — VU Qwe you the whole world1" Prof • Noodle THE MAY COMPANY Ml DAMO EAGLE ZNAMKE Posebno v naši avgustov! beli razprodaji Posebno veliko . . . Izredno posebno 25% VOLNENE DVOJNE ODEJE 72x90 inč mere Fine kvalitete, dvojne odeje, ki nimajo manj kot 25% volne, združene s finim bombažem. Mehko in uporabno. Lahko izberete iz privlačnega pleda iz zelene, rožnate, cedra, "orchid" in plavo . . . vse lepo zarobljeno s satinom harmonične barve. TOVARIŠKA POSEBNOST 50% VOLNENE ODEJE 2 .98 vsak Posebne velike, 72x90 inč 50% volnene odeje solidne barve iz cedra, mahogany, zelene, temno zeleno, rožnato, wine, orchid, plavo, in royal. Vse zarobljeno s "celanese rayon." THE MAY CO. ... DOMESTICS ... FOURTH FLOOR THE MAY COMPANY ■■jrirnmumn riT.Ti'ii|m'i,l|,,i"Tn.",TiT Mi le( !2ll h NOVICA... ki jo izveste bo gotovo zanimala druge. Sporočite jo nam pismeno pokličite HEnderson 5311 son 5312. Lahko jo sporočite našim zastopnikom--- JOHN RENKO 955 East 76th Street tud' lo JOHN STEBLAJ 1145 East 169 Street KEnmore JOHN PETERKA 1121 East 68 Street ENdicott % HEnd^N 'ca ( se 'ajQ % > k % C M N it X tei N Ovi IV 0$ Pit iciJ1 milili | (4) TA KUPON = z ostalimi za tekoči teden, s 49 centi, opraVl^ = osebo do velike sklede in male skled ice za sa = Zamenjate lahko te kupone v našem uradu. = benih naročil ne sprejemamo po pošti. af m = IME — Naslov = Mesto % % 'lil A