Peltniua plačana ▼ gotoTini. ŠTEV. 48. V LJUBLJANI, torek, 28. februarja 1928. Posamezna številka Din 1*~ T.FTO V. Izhaja vsak dan opoldne, izvzem ši nedelje in praznike. Mesečna naročnina: V Ljubljani in po pošti: Din 20’—, inozemstvo Din 80’—« Keoovisan političen list. UREDNIŠTVO: SIMON GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. CPRAVNIŠTVO: KONGRESNI TRG ŠTEV. 3. TELEFON ŠTEV. 2852. Rokopi3i se ne vračajo. — Oglasi po tariftn Pismenim vprašanjem naj se priloži znamka za odgovor. liačun pri poštnem ček. uradu štev. 13.633. Boj je napovedan. Občinski svet ljubljanski je zapečatil svojo delazmožnost. Relativna večina samostojnih demokratov je odklonila [»nudeni sporazum .manjšine in bliski ra la njeno delavoljnost. Na zadnji seji občinskega sveta se je deniu-skirala ter pokazala, da so bila započeta pogajanja samo hinavska igra, od početka pre-iračunjena na ukanjenje sopogodnika. SDS ie s tem podala samo dokaz, da po pravici nosi žig besedolomstva, zakaj danes je več ko gotovo, da bi SDS, tudi če bi bilo prišlo do trenutnega sporazuma, tega sporazuma ne držala in da bi ga o prvi priliki, zlasti če bi jej bila splošna politična situacija ugodna, zopet prelomila. SLS je bila kot pogoj za sporazum zahtevala od SDS garancije, da bo sporazum veljal za vso delovno dobo občinskega sveta. Kakšne garancije pa naj SDS da, ko pa zanjo ne velja izrečena ne pisana beseda? V čem naj torej obstoji garancija? Ako je SLS vzlic temu šla v pogajanja in bi se zadovoljila samo z neko formalno garancijo, tedaj je jasno, da se ni morda zapustila zapeljali ,po kaki dobro vernosti, v prepričanju, da bi se SDS vsaj enkrat ravnala po geslu »mož - beseda«, ampak, da je hotela ustvariti delazmožnost občinskega sveta za vsako ceno, tudi za ceno, da bo na koncu knocev ukanjena. SDS ni bilo resno za sporazum, ker po vsej svoji nelepi preteklosti, po svojem programu in po svojih .metodah bi mogla vzpre-jeti le sporazum, ki bi ga ona diktirala-Njej je vsak sporazum diktat, ali ga pa ni. Ona ni .mogla pristati na sporazum. /Zakaj v tem slučaju bi morala deliti svojo oblast na ljubljanskem magistratu. Kaj takega pa bi bilo proti njenim programatičnim načelom. Kakor vse druge institucije, pa naj si bodo še tako gospodarskega ali prosvetnega zna-čala, smatra SDS tudi ljubljanski magistrat samo za svojo politično strankarsko postojanko. Vse njene deklamacije o gospodarskem delu in depolitizaciji tega dela so prazne fraze, govorjene skozi okno, namenjene nepoučenim ušesom, uprizorjene, da prikrijejo resnične namere. Tako je bilo še vedno pri SDS in tako je tudi sedaj. Za oblast, za vse, kar je ž njo v zvezi, za partizanstvo — to je njeno vrhovno ge?lo. V znamenju tega gesla vodi vso svojo politiko, v velikem in v malem. To vidimo v Beogradu, vidimo v Ljubljani, kakor tudi v zadnji gorski občini. Samo naši marksisti in naši deka-Usti tega ne vidijo. Tako bi mislil človek, ki bi se čudil, da so šli v brezpogojno zvezo, kaj zvezo, v podaništvo glavne predstavnice kapitalizma in reakcije, da so se vrgli v naročje teri-torlstom in dosedanjim njihovim preganjav-cem, očetom »obznane«, naravnim protivni-kom vsake demokracije, oznanjevalcem korupcije kot strankarske religije, uničevalcem narodno-gospodarskih dobrin, če niso uslužne njihovim strank, svrham, groboko-pom obč. avtonomije. Ni to samo naša sodba, ampak smo'namenoma vse te označbe slavne SDS in njenih predstavnikov pobrali iz leksikona njenih najmlajših zaveznikov. Čez noč so se le-ti spreobrnili. Zavrgli so vsa svoja programatična načela in ortodoksna naziranja. Po pravici se moramo vprašati, za kakšno ceno? Samo zaradi lepili oči kakega esdeesarskega prvaka Čisto gotovo ne. Mislimo, da bodo njihovi verniki prav kmalu spoznali, da je bila cena še manjša kakor pa za eno skledo leče in da bo delavstvo, kar ga prisega na le voditelje še prav pošteno klelo, da so mu za tako ceno prodali program in načelo, v njegove vrste pa zanesli demoralizacijo. No, mi ne rečemo k temu najnovejšemu konkubinatu nič drugega kakor: dober apetit obema skupaj. Takoj po občinskih volitvah, iz katerih sta izšli kot zmagovalki dve prilično enaki močni skupini, je bilo jasno, da more novo izvoljeni občinski svet bili delazrnoien samo v slufiiju, ako se sporazumeta ti dve skupini. Brez sporazuma ni mogoče pod streho spraviti proračuna, ki je temelj rednemu občinskemu gospodarstvu. Termin je dan s koncem marca, ker samo dotlej je mogoče gospodariti z dvanajstinami. Ako je torej SDS kot relativni večini bilo na tem, da se ustvari delazmožnost, bi bila ona morala ne samo dali inicijativo za pogajanja, ampak tudi resno hoteti .sporazum. Da ja jej ni bilo na tem, je pokazala že s tem, da ni hotela pred volitvami predsedstva (župana in podžupana) o ikakih pogajanjih nič slišati. Bila je od merodajne strani na to opozorjena in tudi v njenih lastnih vrstah «o se oglasili trezni glasovi ter svetovali iskati sporazum še pred volitvami predsedstva: Maribor je dajal dober zgled. Gospodarstva-željni in neke klavrne zmage pijani elementi v stranki so dobili premoč nad treznim preudarkom. Izvolili so župana in podžupana ter s tem zelo [»slabšali šanse za sporazum, ker so otežkočili pogajanja. Zakaj naj man je, kar je mogla terjati druga skupina, je, da se jej odstopi eno izmed obeh mest v predsedstvu. Nepomirljivi elementi v SDS pa so namenoma ustvarili fait accompli, vedoč da se bodo ob tem razbila pogajanja. Ob volitvah predsedstva .je manjšina izjavila, da ne more sodelovati, dokler ni razčiščena afera dr. Pucova. Ta afera ni bila razčiščena, kakor .tudi danes še ni, ko je SDS poslala svojega parlamentarja zavoljo pogajanj. Kljub vsemu je našel poslušna ušesa. SLS se je podala v pogajanja ter stavila vseskozi sprejemljive pogoje. Ves problem je sedaj za SDS bil v tem, kako preprečiti sporazum, krivdo na tem pa vreči na nasprotno stran. 'Pa imeli so slabe generale in še slabejšo taktiko, zakaj njihov načrt je postal več ko prozoren. Za kulisami so tekla pogajanja, na sejah občinskega sveta so jih pa podirali. Takoj na prvi seji občinskega sveta je njihov govornik pričel z ofenzivo ter napadel manjšino. Potem so iz vsega kompleksa pogajanj jemali zdaj eno stvar, zdaj drugo ter- jo pustili rešiti na občinski seji. Jemali so rozine iz pogače. /Manjšina je, da pokaže svojo dobro voljo, s katero spremlja pogajanja, pristala tudi na to. Tako se je volil gremij, najvažnejši odsek, ki mu predseduje župan. Potem je večina terjala proračunski provizorij, manjšina ga je privolila, da si bi ga bila prav lahko preprečila, zahtevala je le, da v smislu zakona odobri provizorij oblastni odbor, odnosno finančni minister. No, in tu je večina napravila prvo kardinalno napako. Proti jasnemu določilu zakona si je osvojila cinični predlog komunistov, da provizorija ni predložiti v odobrenje. Kršila je s item zakon, kršila občini avtonomijo, kakor ope-■tovano kasneje, ko je [»vsem nezakonito zopet na predlog komunistov izvršila volitev v odseke. S tem, da so se ugotovile te nezakonitosti ;in upornost, s katero vztraja na njih, stoji večina že danes razočana /naprav drž. oblastveni, kakor stoji razočarana mapram manjšini zavolje svojega nelojalnega postopanja. Na zadnji seji občinskega sveta je imela večina priliko, da popravi svoje napake in da naveže pogajanja tam, kjer jih je bila pretrgala. SLS, ki je bila v znak protesta proti nezakonistoBtim in proti frivolni igri s pogajanji izostala od predzadnje seje, se je zopet povrnila v zbornico ter se izrekla pripravljeno, udeležiti se volitev v odseke. Ni zahtevala volitve po proporcu po § 55, ampak na podlagi sporazuma. Obe večinski skupini naj imata vsaka po 4 člane v odsekih, obe socijalistični skupini pa enega, dasi le tema po zakonu ne gre zastopstvo v odsekih, ker /ne štejeta niti ene devetine vseh občinskih odbornikov. (Domnevalo in pričakovalo se je pri tem, da se bodo sporazumno in pro-poroijonelno določila in porazdelila tudi na-čelniška in podnačelniška mesta v sporazumu voljenih odsekih. Tu so pa razkrili karte. Socijalisti in komunisti so brez sramu objavili svoj pakt s SDS, po katerem morajo glasovati v vseh odsekih za načelnike in pod-načelnike iz vrst SDS. Tako se je tudi zgodilo. Drugi skupini niso dali niti enega na-čelniškega in podnačelniškega mesta. Torej niti v točki, ko ne more priti v poštev kako prestižno vprašanje, niso hoteli odnehati. S tem so jasno pokazali, da nočejo in ne marajo sporazuma, da ne marajo, da bi se v občino povrnila mir in red ter da bi se ustvarile normalne razmere v občinskem gospodarstvu. Raje naj gre vse v zrak, krfkor da bi žrtvovali svoje gospod st vo in svojo oblast — to je ves njihov komunalni program. Napovedali so boj manjšini. Dobro. Manjšina se tega boja ne straši. Rokavica je pobrana. Izid boja ne more bili v dvomu, zakaj močnejše in izdatnejše orožje je na stra,-ni manjšine: zakon in zakonitost, koristi mestne občine ljubljanske in pa spoznanje ljubljanskega meščanstva, da je bila SiDS, ki je preprečila delovanje redno izvoljenega občinskega sveta. MONOŠTRSKA AFERA BO ZASPALA. Rim, 28. februarja. Jalijanski listi be-ležije vesti iz Ženeve, v katerih se trdi, da prevladuje v krogih Društva narodov prepričanje, da se preide preko monoš-trske afere, ker bi preiskava v tej stvari lahko imela težje posledice. Glede italijansko-avstrijskega spora zagotavlja »Tribuna«, da se angleški krogi pri društvu narodov' popolnoma solidarizirajo z Italijo in naglašajo, da bi bila razprava o vprašanju narodnih manjšin lahko škodljiva za mir v Evropi. Važni konferenca med Davidoničem, Vukičevičem In dr, Korošcem. Beograd, 28. februarja. Včeraj se je nadaljevala konferenca med Davidovi-čem, dr. Korošcem in Vukičevičem. Ta konferenca se je vršila v predsedništvu vlade. Dr. Korošec je odšel po tej konferenci na dvor. Zdi se, da so se na tej konferenci razpravljala zelo važna vprašanja, v prvi vrsti vprašanje sestanka narodne skupščine in razmer v Južni Srbiji. V Beograd je prišel tudi veliki župan skopljanske oblasti polkovnik Nau-movič, prišel pa je tudi naš poslanik iz Sofije Nesič. Vse to je najbrž v zvezi z vprašanjem Južne Srbije. Beograd, 28. februarja. Konferenca med Da Vidovičem, Vukičevičem in dr. Korošcem je trajala do 9. zvečer. Po tej konferenci je Davidovič izjavil novinarjem, da so se razgovarjali o delu vlade in narodne skupščine. To je potrdil tudi dr. Korošec. Vukičevič je ostal po tej konferenci dalje časa v svojem kabinetu v razgovoru s skopljanskim velikim županom Naumovičem. Novinarjem ni hotel dati nobene izjave. KOROŠEC V AVDIENCI. Beograd. 28. februarja. Včeraj popoldne od 4. do 5. je bil na dvoru minister notranjih del dr. Anton Korošec. (len 44. fin. zakona mera biti zbrisan. Beograd, 28. februarja. Včeraj dopoldne in popoldne je imela sejo komisija za redukcijo fakultet v ministrstvu prosvete. Delo te komisije je bilo prekinjeno pred 14 dnevi. V tem času so delegati komisije izdelali ‘memorandum, v katerem! strokovno razlagajo potrebo, da še nadalje obstojajo vse tri univer/.e z vsemi dosedanjimi fakultetami. Komisiji je predsedoval profesor beograjske univerze Pavle Popovič. Na seji je bila obenem sestavljena posebna spomenica, v kateri se zahteva od ministra prosvete, da umakne člen 44 finančnega zakona in da reši univerzitetno vprašanje z novim univerzitetnim zakonom. Na sejo je prišel nato minister prosve-,te Milan Grol, ki je prisostvoval nadalj-ni debati. Minister Grol je opozoril komisijo, da bo v obrambi sedanjega stanja na univerzah naletela na težkoče v narodni skupščini, zato priporoča komisiji, da se razpravlja in odloči, ali je umest-nejše, da se predloži narodni skupščini načrt novega univerzitetnega zakona, ki bi fiksiral vse dosedanje fakultete ob riziku, da narodna skupščina zavrne tak načrt, ali da se predloži narodni skupščini obenem s splošnim šolskim načrtom; in z občnim osnutkom univerzitetnega zakona, ki bi nič ne govoril o številu fakultet. Takoj nato je prevzel besedo profesor zagrebškega vseučilišča dr. Zimmer-.rnann, ki je v svojem dolgem govoru poudarjal važne nacionalne in državne momente, ki govore za to, da se nobena fakulteta ne ukine. S to Zimmermanno-vo obrazložitvijo se je strinjala komisija in sklenila, da se na prihodnji seji razpravlja vprašanje o načinu sprejetja no-j vega vseučiliškega zakona. Govorili so potem poedini člani ko-‘ misije. Dr. Pavle Popovič je insistiral na tem, da se umakne člen 44 finančnega zakona. Potrebo vseh fakultet, zlasti teoloških je zastopal profesor pravne fakultete dr. Boža Markovič, ki se je posebno zavzemal za zagrebško teološko fakulteto, katero je ustanovil pokojni ‘Strossmayer; povdarjal je, da je to Stros-smayerjeva dedščina, v katero ne sme nihče drezati. MUSSOLINI BO BAJE ZAHTEVAL ODSTOP SEIPLA. Rim, 28. februarja. Za popoldnevno sejo je vladalo v vseh političnih krogih veliko zanimanje. Ko je bila končana razprava o drugih stvareh, je bila preči-tana interpelacija, v kateri se zahteva pojasnilo o incidentu, ki ga je izzval avstrijski kancelar Seipel s svojim zadnjim govorom v avstrijskem parlamentu. V tej .interpelaciji se nadalje zahteva, da naj italijanska vlada prepreči kampanjo, ki jo vodijo v Avstriji in Nemčiji pangermani z namenom, da škodujejo ugledu fašistične Italije. Predsednik vlade Mussolini naj bi se po sestanku z italijanskim dunajskim poslanikom Auritijem odločil, kako stališče bo zavzela Italija v tem konfliktu. Smatra se, da bo dal Mussolini odgovor na to interpelacijo in obenem obrazložil italijansko stališče v tem vprašanju, t. j. o postopanju z narodnimi manjšinami v Italiji. Ni izključeno, da bo Mussolini odgovoril šele jutri, v sredo, ker je sreda v italijanskem parlamentu dau interpelacij. Budimpešta, 28. februarja. _ Nekateri tukajšnji listi prinašajo vest iz Rima, da bo Mussolini zahteval, da avstrijski državni kancelar Seipel odstopi, ker je sicer izravnanje avstrijsko - italijanskega spora nemogoče. ITALIJANSKI PAPIRJI PADAJO. Newyork, 28. februarja. Italijansko-avstrijski spor je zelo neugodno vplival na kurz italijanskih vrednostnih papirjev na tej borzi. 7-odstotne italijanske državne zadolžnice in obligacije mest Rima in Milana so začela naglo padati. TUJI POSLANIKI PRI MARINKOVIČU Beograd, 28. februarja. Včeraj je bil v ministrstvu zunanjih poslov dalje časa italijanski poslanik Bodrero v kabinetu dr. Marinkoviča. Istotako je posetil ministrstvo zunanjih poslov češkoslovaški poslanik Šeba. Avstrijski poslanik H>f-finger jn nemški poslanik Olshausen sta posetila pomočnika ministrstva zunanjih poslov Steva Pavloviča. Njin poset je v zvezi z obvestilom o postopanju naše vlade v italijansko-avstrijskem sporu. MARINKOVIČ SE NE UDELEŽI PRVE SEJE SKUPŠČINE. Beograd, 28. februarja. Minister zunanjih poslov Voja Marinkovič, ki m!u je nekoliko boljše, je prišel včeraj v mini-nistrstvo. Marinkovič ni posetil Vukiče-viča, kakor se je to pričakovalo, temveč se je razgovarjal samo s svojimi uradniki in s svojim bodočim namestnikom dr. Ilijo Šumenkovičem. Ob 12. in pol je Marinkovič zapustil ministrstvo in se odpeljal domov. Novinarjem je izjavil, da odide v petek na zdravljenje in da bo torej v Beogradu prvi dan sestanka narodne skupščine. A dvomim, da bom mogel zapustiti stanovanje. »Pojdite v Evian les Bains, ali v kako drugo kopališče?« Pojdem se zdravit. Najprej pojdem k zdravnikom v Pariz in nato (bom šel v kopališče, ki mi ga bodo zdravniki nasvetovali. ITALIJANSKA LADJA SE POTOPILA. Rim, 28. februarja. Zaradi močne bur-je se je potopila pri Tripolisu italijanska ladja Derne. Stran 2. »NARODNI DNEVNIK.«, 28. februarja 1928. Štev. 48. Predavanje Stjepana Radiča v Ljubljani. Sinoči je predaval v nabito poLni Unionski dvorani na povabilo ljubljanskega Akademskega kluba za Društvo narodov Stjep&n Radič o položaju Jugoslavije v Podonavju, Evropi in svetu. Predavanje je kmalu po 6. uri otvoril akademik Zajec, ki se je Radiču zahvalil za odziv in ga naprosil, da prične s predavanjem. (Nato je Radič pričel govorili s tihim, malce hripavim glasom: »Danes v desetem letu po svetovni vojni vidimo dva velika rezultata ogromnega dela in napora vseh teh dolgih let in to sta: 1. Popolno spoštovanje človeške osebnosti brez ozira na šolanost, bogastvo ali revščino, itd. in 2. dejstvo, da so se v Evropi in po vsem svetu v zadnjih 2 do 3 letih vse levičarske stranke pomaknile proti centrumu in celo proti desnici. Odvrgle so krvave revolucijo-narne metode in vodijo samo svobodno borbo duha, zvestega čisti in pravi demokraciji. Oglejmo si Anglijo, kjer se bodo v času enega do poldrugega leta vršile nove volitve; vse kaže na to, da bo z ogromno večino zmagalo delavstvo, ki ni za revolucijona,rne metode. iPredno označimo položaj in razmerje naše mlade, utrujene in še popolnoma neurejene države napram njenim sosedom, se ozrimo na Združene države Severne Amerike, ki so sprejele za svojo državno politiko politiko Forda, pri katerem ni delavec več navaden vijak ali kolo ali stroj, temveč je res človek, tovariš in inženjer kapitala. On je spoštovan in dohro plačan ter zato edini zmožen ustvariti močno domače tržišče. In pri nas? Kaj pomaga sužnju volilna kroglica? Mi smo uboga raja, oropana in teptana na lastni zemlji. Velika je Fordova ideja, ki pravi, da se mora dobro delo in skrajna štednje z mate-rijalom, energijo in časom tudi ddbro plačati. Delavec mora hiti podjetnikov sodelavec in ne podrejeni, manjvredni sluga. Banka je krokodil, bančni direktor hoče imeti polovico dobička in navija obresti, v stvar pa ni vložil niti pare, niti ne svojega uma in brezsnenih noči. Srečo imajo le pametni ljudje, glupani so vedno nesrečni. Jaz sem to enostavno tajno ameriške državne politike povedal v Beogradu, pa me v skupščini ni nihče poslušal razen mojih političnih prijateljev. Rusije nihče drugi ni razumel kot samo Amerikanci. Pri nas govorita le kundak in batina in z avtoriteto Boga se hoče izvajati umazane stvari. Evrope ne bi hotel voditi niti vrag. V AmerikP je 120.000 Slovencev ,ki so naj-vzornejši in imajo prav vzorne duhovnike in Škote. Srbov je 80 do 90.000, ki imajo med seboj same hujskače in Velesrbe. Nas Hrvatov je pol milijona in smo deloma kot Slovenci, deloma kot Srbi. Da je naša vlada vsaj malo normalna, bi jih vse združila. Naša država mora Balkan evropeizirati, ne pa Srednje Evrope balkanizirati. Srb se nagizda v lepo obleko, čeprav nima v žepu nič in se postavlja, Hrvat je nekaj boljši, Slovenec je ponižen romaj1 Janez, ki ima v žepu vsaj pipo in tobak. V sovjetski Rusiji so bili vsi ekstremisti in jakobinci zmaknjeni z vlade. Lenjin je leta 1921 rekel; »Revolucija ne sme iti proti kmetu. Vse, kar se na zemlji pridela, mora biti kmetovo.« In to je več vredno, kot za našega kmeta volilna pravica. Stalin je zavrgel revolucijo in Marksove metode. V Moskvi je na Kremlju zapisano: »Religija je opij naroda.« To je le fraza. Ruski ■kmet še vedno moli k Bogu, ne klanja se pa več popu. V politiko se mora uvesti kot osnovna pod la pa etika. Rusija jo je vzela in še obstoja, Francija je ob revoluciji ni vzela in zato hira. Beograjska cincanja nam je konfisoirala tudi možgane, kakor nekdaj avstrijska dunajska policija. Vsak ruski časopis sproti zapleni. Ko sem bil v Rusiji, so mi ministri ponovno zatrjevali, da Italija ne bi nikdar podjarmila toliko naših ljudi in zemlje, če se Rusija ne bi baš tedaj nahajala v tako težkem položaju. V bodoče pa Rusija ne bo pustila vzeti niti pedenj slov. ali hrvat. zemlje. Največja krivica v človeški zgodovini se je zgodila tedaj, ko je Italija odtrgala slovenskemu narodu desno roko, Primorje, in mu izkopala njegove oči, Trst in Gorico. Ohraniti moramo svojo staro arijsko kulturo; naš človek še živino tako ljubi, da ji daje lepa ženska imena. Gospodar se spozna, ko stopi v hlev; če ga živina lepo sprejme, je dober. Če je pa kot hajduk, ki ubije, ženo, pretepa otroke, se vlači po beznicah in je končno še vpisan v radikalni stranki, kot eo oni v Beogradu, potem ga še vol ali krava pobode. In vendar neki naš ugledni politik tega ni spoznal, čeprav ni vol, in se je z onimi zvezal. V Evropi najbolj poznajo Skandinavce in nas — ne bom rekel Balkance — Jugoslovane. Uvesti pa moramo spoštovanje žene, doma in čiste vere brez praznoverja, ki na primer pravi, da je duhovnik namestnik božji na zemlji itd. Indijski pesnik Tagore ni bil proti Angliji in je hotel le, ustvariti harmonijo med tepenim oslom in onim, ki ga tepe. Pri nas vlada velika revščina; pred 8. leti so bili berači izjema, zdaj so pa izjema pre-mbžni. Narod tiči tesno v kleščah beograjske cincarije, mi bomo pa te klešče raztrgali. V naši bogati državi morajo biti bogati državljani. Tudi mi se moramo učiti od Amerike. Delavec ne sme biti več zver, kmet ne več govedo in žena ne več sužnja. Mi, Slovenci in Hrvati smo dobili že dosti batin po žepu in po možganih in se zdaj praskamo za ušesi, kako in kaj bi; Srbi jih še niso dobili, pa so jih tudi že pričeli dobivati. Rešitev nas vseh leži v bodoči razširjeni in ojačeni Ligi narodov, v katero bodo vstopile tudi Amerika, sovjetska Rusija, Indija v zvezi z Anglijo itd. Takrat se bodo popravile vse krivice in nastala bo močna in popolna svobodna Jugoslavija, v 'kateri bo tudi Bolgarska.« Svoje predavanje je končal Radič z besedami: »Zato, mladi, dragi prijatelji, vedro in veselo na ono delo, ki ste si ga zadali.« Politične vesti. — Varanje se nadaljuje. Pol leta je vesoljno esdeesarsko časopisje neprestano pisarilo, da bo Vukičevičeva vlada vsak hip padla in da pridejo esdeesarji z Radičevo milostjo v vlado. Opozarjali smo opetovano javnost, da ne nasede na ta prerokovanja, ker je to izključeno. Dogodki so dokazali, da so hile naše informacije točne, vseskozi netočne pa eSdeesarske in naj eo jih širili tudi njih prvi listi. Vsak normalno misleč človek hi mislil, da se bodo po tem velikanskem razočaranju bralci esdečsarskih listov iztreznili, zlasti še, ko niso bili esdeesarski volivci prvič tako potegnjeni od svojega časopisja. Vse pa 'kaže, da esdeesarski naročniki še nimajo dosti, ker njih časopisje še nadaljuje staro farbarijo in piše, da bo po sprejetju proračuna Vukičevičeva vlada sigurno padla. Je čisto gotovo res, da bo tudi Vukičev.ičeve vlade enkrat konec, ker je na svetu vsake glorije enkrat konec in bo tako tudi »Jutrove«, kljub temu pa sme napovedovati konec vlade resen politik le, če ima zato tehtne vzroke. Teh pa esdeesarji nimajo, ker govore nasprotno vsi argumenti, da tudi 1. aprila ne doživimo prav nobene druge senzacije, ko vest, da 'je novi proračun stopil v veljavo. Resnična dejstva pravijo namreč to-le: Ravnokar končana vladna 'kriza je bila tako negativna, da se bo moral vsak'politik presneto premisliti, predan začne novo. Prejšnja kriza je nastopila po iniciativi Da-vidoviča, ki tedaj ni bil zastopan po svojih ljudeh v vladi in ki se je mogel opirati ne sama na demokratsko zajedriico, temveč tudi na seljačko demokracijo. Danes pa je položaj bistveno drugačen. Demokratske zajed-nice ni več, ker so muslimani na strani Vu- kivevida, odnosno radikalov. Davddovid pa , ima dva svoja zastopnika v vladi in zato je sedanja vlada podprta od cele demokratske stranke, ne pa samo od ene skupine, kakor preje. Pa tudi radikalna stranka je v sedanji vladi 'bolj podpirana, ko v prejšnji in je torej sedanja vlada na vsak način bolj trdna, ko prejšnja. Poleg tega pa so vezi med bavidovicem in Radičem zelo rahljane in tekom proračunske razprave, ko bodo radičevci strastno napadali proračun, demokrati pa ga nujno branili in ko se bodo vršile sejo tudi trikrat na dan, pač ne bo dosti prilike, da bi se odnošaji zboljšali. Vse to pa jasno dokazuje, da ni niti enega resnega argumenta, da bi sedanja vlada padla, pač pa vse polno zelo resnih argumentov, da se bo šele precej po sprejemu proračuna pričela razvijati kaka vladna kriza, če se bo to sploh zgodilo. Upoštevati treba tudi končno to, da 'bodo hoteli poslanci vladne koalicije dati narodu tudi take zakone, ki narodu nekaj mudijo, ne pa samo proračun, ki samo ljudi obvezuje, da dajo. = Ohladitev italijansko-angleških odnoša- jev. Francosko-angleško zbližanje je moralo nujno poslabšati odnošaje med Anglijo in Italijo. Dosedaj ozko sodelovanje med Rimom in Londonom je tudi v resnici dobilo težke razpoke. 2e potovanje albanskega zunanjega ministra v London je razburilo Rim, ki je opazoval to potovanje z nezaupanjem. To se je še znatno povečalo, ko je pred dnevi prišla na Zvezo narodov albanska prošnja za pomoč proti grozeči lakoti. Ženevski italijanski krogi niso mogli niti prikrivati svojega razočaranja nad tem »smešnim« korakom predsednika Ahmeda, ki so ga Italijani tako zelo podpirali. Zlasti neprijetna pa je bila fašistom konstatacija v prošnji, da podpora italijanskega' Rdečega križa ne zadostuje, še bolj pa je Italijo razburilo to, da je Chamberlain pristal na korak predsednika Sveta Zveze narodov Ceng-Lo-a v zadevi monoštrske afere. Pod silo razmer je sicer morala tudi Italija pristati na ta korak, toda težko je zadelo 'Italijane to, da je dosedaj Chamberlain vedno smatral v smislu italijanskih želj monoštrsko afero kot nevažno, sedaj pa je pod vplivom Brianda nakrat to stališče izpremenil. =: Na potu zbližanja z Bolgarsko. Sofijski list »Preporod« je objavil članek Gligorija Vasiljeva, ki odločno zanika, da bi obstojala za Bolgarsko kaka nevarnost s strani Srbije. Clankar povdarja, da se odnošaji med Jugoslavijo in bolgarsko kljub mnogim težkočam niso poslabšali in da to povdarjajo tudi nevtralni opazovalci, kakor n. pr. dopisnik londonskih »Times«. Prosveta. ED V. KOHOUT V »HAMLETU«. V četrtek je gostoval v naši drami gospod Edvard Kohout s praškega Narodnega diva-dla v »Hamletu«. Napolnjeno gledališče je pozdravilo s simpatijo slovanskega igralca in ga nagradilo z močnim odobravanjem. Gospod Kohout je pojmoval danskega kraljeviča precej drugače, kot ga pojmuje uprizoritev na našem odru; njegova interpretacija se strogo drži literarnega dela, ga podaja le glasovno, skoraj brez igre, ki v svojih rudimentih ostaja ilustrativna, in kultivira verz. Tako stopa igralec za napisano umetnino, ko je glasnik avtorjeve -napisane besede in rse izogiba onega koraka, ki bi dal živo, delujočo odersko figuro. V tem, skoraj recitativnem slogu, je podal gospod Kohout kos strnjenega dela, v katerem je pokazal močno poglobitev, a je vseeno postal v dolgi igri monoton in je celo utrujal. Ni le jezik ločil protagonista od skupine, v glavnem je krivo pojmovanje, da je ostal na pozornici izoliran. Priznamo vseskozi njegovo umetniško voljo in tudi precejšnje zmožnosti, a vendar je njegovo delo preozko. Oder naj bo prostor, v katerem se igralec razživi in diferencira v vse dimenzije, ne smb pa ostati v večni ploskvi same besede. Če moremo označiti kreacijo gospoda Ko-houta kot problematičen dosegljaj resne osebnosti, moremo o celotni predstavi reči, da je pokazala zelo hude hibe. Vršila se je v ekspresnem tempu, da se je zdelo, kot da igralci nimajo časa, izgovoriti svoje besedilo, kaj šele, da bi ga igralsko poglobili. Imeli smo uti«, da se večer vrši pod pogojem, da bo predstava trajala samo do neke minute, pa beg ne daj, kaj več. Upravičenosti za tako početje pač ni. »Hamlet« ni igrica, v kateri bi bilo tudi kaj manj važnih besed ali prizorov. V celoti je ostalo vse tako pri vrhu, da smo se komaj zavedli golega dejanja, ko so vedno stopale besede svojim prednicam na pete.. Posamezni igralci, ki so brez izjeme oddrdrali svoje besedilo, se niso izkazali. A tudi tu je treba ločiti manj posrečene kreacije od nemogočih. Med prve spada Polonij gospoda Lipaha, ki se to pot ni posebno trudil z igralsko interpretacijo. Če igra važne vloge, kot je Horatio, gospod Peček, je prav jasna potrata, da igra Fortim-brasa gospod Levar. Med nemogoče stvari spada igranje gospoda Skrbinška v vlogi kralja. Za Laerta premore naš oder primernejšega igralca kot je gospod Kralj, kateremu se starjše karakterne vloge mnogo bolje posrečijo. Popolna zmota pa je zasedba Ofelije. Gdč. Juvanova je pokazala v docela drugačnih vlogah precej talenta, a to nikakor ni vzrok, da kot začetnica igra vlogo, kateri je še popolnoma nedorasla. Posledica takih eksperimentov je nesigurnost na odru, ki odvrača pozornost od boljših igralskih dejanj; s tem pa je uživanje oderskega dela izključeno. Ob našem »Hamletu« je bilo napisanih že mnogo lepih besed. Imam utis, da je ta način interpretacije že igralcem samim postal nezanimiv, zato sem moral opozoriti na hibe, ki opravičujejo označbo »ljudske igre« z vsem dvoumnim ozadjem. Delo je preresna umetnina, da bi smeli sprejeti tako predstavo brez ugovora. M. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI. Drama. Torek, 28. februarja: Zaprto. Sreda, 29. februarja: »Nedeljski oddih.« — Red C. Opera. Torek, 28. februarja: Zaprto. Sreda, 29. februarja: »Fidelio.« — Red A. STJEPAN RADIČ IN SDS. Včeraj popoldne se je pripeljal v Ljubljano Stjepan Radič na povabilo Akademske lige za Društvo narodov. Ob njegovem prihodu pa ga niso pozdravili samo akademiki, ki so ga povabili, ampak tudi jako ugledni zastopniki SDS. Ti so se mu priklanjali še prav posebno globoko, vsaj tudi vedo, zakaj. Stjepan Radič se je za pozdrave najprej zahvalil akademikom, potem pa se je obrnil na gospode od SDS in jim poklonil precej debel zavoj v znak priznanja hvaležnosti in vnebo-vpljočega spoštovanja. Gospodje od SDS so bili kar ginjeni od samega veselja in so jo po končani ceremoniji urnih (krač ubrali v Kazino, da si Radičev dar ogledajo nekoliko natančneje. A katero človeško pero naj opiše njihovo začudenje, ko so razvoj raztrgali, v ovoju pa našli prve tri letnike »Avtonomista«, vezano v 'krasno usnje in ž'zlato obrezo! Izza platnic pa je molel listek, na katerem je stalo zapisano: »Gospoda, vsi ste enkrat rekli, da vi nimate idej. Evo, jaz vam hočem pomagati. Prilagam vam ideje, sicer že 7 let stare, ampak vi jih iboste imeli za sto let doyolj. — Radič.« FERHAD BEG DRAGA ZOPET V POLITIČNEM ŽIVLJENJU. Beograd, 28. februarja. Ferhad beg Draga se je po štirih letih zopet pojavil v spremstvu Nastasa Petroviča v narodni skupščini in posetil Ljuba Davidpviča v demokratskem klubu. Svidenje je bilo zelo prijateljsko. Davidovic in Ferhad beg Draga sta se razgovarjala več ko pol ure. Kakor se je z gotovostjo doznalo, gre za skupno politično sodelovanje v vseh onih okrožjih Južne Srbije, kjer je bil dosedaj vpliv Ferhada bega Drage velik. Na tem se je delalo že prej. Zanimivo je, da radikali odobravajo to politiko in nič ne zamerijo Davidoviču, da je stopil v stik s Ferhadom begom Grago. Ivan Hribar: HOJI SPOMINI. Od 1853. do 1910. leta. 43 Umljivo je samoposebl, da je taka naprava, kakor je vodovod, našla v občinstvu privržencev in protiv-nikov. Da so med protivniki bili nemškutarji, ki se tega vprašnja prej nikakor niso znali in ne lotiti upali, ni čudo. A našlo se jih je tudi med Slovenci. Vso dobo, odkar so se vršila pogajanja glede vodovoda, posebno pa takrat, ko so se prva dela začela, je bilo po vseh ljubljanskih gostilnicah in kavarnah živahno razpravljanje o stvari. Med polaganjem cevi se celo dva prijatelja ali znanca na ulici nista sestala, da ne bi bila stvari kritikovala — bodisi v ugodnem, bodisi v neugodnem smislu. — Mnogo je bilo — kakor o takih prilikah vedno — črnogledov. Leti so zatrjevali, da, ali vodovod ne bode redno funkoionoval, ali pa da bode voda prav za nič. Nekateri tudi niso mogli umeti, kako bi mogla voda ostati okusna in čista ako teče po železnih ceveh, ki so katranizovane. Sto in stokrat je slišal vodovodni odsek razne zabavljice in prigovore ; člani njihovi prinašali so jih v odsekove seje. Vsa taka poročila odklanjal sem z neko — rekel bi — nonšalanco, rekoč, da imamo važnejšega posla, kakor pa razpravljati o bedasti poulični klepetavosti; odsek pa sem prosil in bodril, naj zaupa svojim, po zreleup prevdarku storjenim sklepom, češ da se bode občinstvo zamoglo kmalu samo prepričati o .njihovi koristnosti. In res je, ko je dne 29. junija 1890. naznanil strel iz topa na gradu, da je voda začela teči po vseh ljubljanskih hišah, nastalo splošno veselo iznenadenje. Vsi nasprotniki vodovoda so utihnili in so sramežljivo morali priznati, kako krivico so s svojimi nepremišljenim kritikami delali vodovodnemu odseku in občinskemu svetu. — Dozdaj je ni naprave v Ljubljani, s katero bi prebivalstvo bilo tako zadovoljno, kakor je vodovod in samo enkrat se je slišala kritika o vodovodu ter se je izrazil dvom, jeli ljubljanskemu prebivalstvu na korist. Zgodilo se je to v občinskem svetu samem nekdaj ob priliki razprave o letnem proračunu. Kritiko je izrekel eden mojih prijateljev, ki se je pa na splošnem odporu v občinskem svetu in v občinstvu prepričati moral, da je silno slabo meril, ko je s tem očitanjem mislil mene zadeti. Mnogo ljudi mi je na tej javni napravi čestitalo. Živo v spominu pa mi je ostal sledeči izredni dogodek: Nekega poletnega dne proti večeru pozvoni nekdo, na vratih mojega stanovanja. Hišina gre odpirat, stopil sem pa tudi ravno sam takrat iz sobe. Ko hišina govori s stranko, ki jq ppzvonila, stopim bližje in zagledam postarno ženico. Vprašala je hišino, če je gospod doma in ko pristopim vpraša me, če sem jaz Hribar. Potrdim jej tot| ona pa pravi: »Hvala Bogu, da vas vidim! Samo zato sem prišla sem, da bi Vas poznala. Vsak dan molim za vas zato, ker ste nam preskrbeli vodo, da se nam ni treba toliko truditi, kakor prej, ko smo jo od daleč morale v hišo nositi.« Ta pohvala mi je bila skoraj večje zadostilo, kakor diploma častnega občanstva mesta Ljubljane. 5./I1. 1912. , > 12. »Slovan«. Leta 1883. rodila se mi je misel, da bi si Slovenci morali vzdrževati tudi kak ilustrovan list. Znano mi je pač bilo, da so težave z izdajanjem tacega lista precej velike, a čimbolj sem o stvari premišljal, bolj mi je rastel pogum. Dejal sem si namreč, da bi se stroški za izdajo tacega lista precej zmanjšali, ko bi si izposojeval klišeje od hrvatskih in čeških listov in bi le semtertje prinesel kako izvirno sliko. Izkri-stalizovala se je ta misel v meni toliko, da sem si sestavil program za list. Hotel sem namreč Slovence natančneje seznanjati z razmerami pri drugih slovanskih narodih ter tako buditi v njih čut za slovansko vzajemnost. Na podlagi tega programa je bilo seveda naravno, da sem ime listu določil »Slovan«. — Ko sem se namenil prinašati v listu tudi politične članke, razodel sem stvar predvsem dr. Zarniku, da vidim, ne bode li novi list smatral za konkurenčno podjetje »Slovenskemu Narodu«. Dr. Zarnik je takoj izjavil, da po njegovem mnenju list »Slovan«, če bo izhajal kot tednik in Če se bo držal svojega programa, — pa najsi prinaša tudi politične članke, — ne le ne bo konkurent »Slovenskemu Narodu«, temveč bode le tega v njegovem stremljenju celo podpiral (Dalje prihodnjič.) Štev. 48. »NARODNI DNEVNIK« 28. februarja 1928. i --v Stran 3. — Iz finančne službe. Za šefa davčne administracije iv Ljubljani je imenovan finančni svetnik in dosedanji namestnik šefa dr. Karel Novotny. V višjo skupino so pomaknjeni finančni tajniki Ignacij Širca pri delegaciji finančnega ministrstva v Ljubljani, dr. Bogcmir Pavlič in Ivan Volčič pri okrožnem finančnem ravnateljstvu v Mariboru, dalje finančni kancelist pri davčni administraciji v Ljubljani Konrad Škoflek, arhivski uradnik okrajnega finančnega ravnateljstva v Ljubljani' Anton Del-cot in arhivni uradnik pri delegaciji ministrstva financ v Ljubljani Anton Bazarič. — Imenovanja pri okrožnem uradu za zavarovanje delavcev. Za šef-zdravnika OUZD ie imenovan namesto pokojnega dr. Demetra Blei\veisa-- Trsteniškega dr. Ivan Zajec stare ši. Obenem je imenovanih 17 uradnikov, deloma definitivnim, deloma pa nanovo. — Imenovanja pri oblastnem odboru za ljubljansko oblast. Ljubljanski oblastni odbor je difinitivno imenoval za ravnatelja oblastnih uradov vladnega svetnika Frana Logarja, ki je že doslej vodil vse urade, za šefa oblastne finančne uprave finančnega komisarja Ignaciia Širca, za konceptnega uradnika dr. Štefana Skubica, pravnega referenta pri gradbeni direkciji in dr. Amana »raja, vladnega komisarja. Za konceptne pripravnike so imenovani: Dr. Joško Dolinar, vladni komisar pri vel. županu, dr. M. Pavlič, uradnik generalne direkcije carin v Beogradu in France Dornik, absolvirani pravdnik iz Tržiča. Za računske uradnike oblastnega odbora so imenovani: Jernej Erman, Fran Selan, Jože Pirc, Fran Poženel, Valentin Pogačar, Jože Maivrič, Ignac Brandstatter in Stanko Rotar, vsi doslej prideljeni računskemu oddelku finančne delegacije v Ljubljani. — Iz sodne službe. Višji pisarniški olicijal pri deželnem sodišču v Ljubljani Anton Ker-žan je vpokojen. — Iz policijske službe. Zivaničniki: policijski agent Ivan Loviček ljubljanske policijske direkcije in policijski agent Srečko Saksida v Mariboru in okoliški nadzornik policijski \ agentov Valentin Makole v Ptuju “o pomaknjeni v 3. skupino III. kategorije. — Za Jugoslovensko Matico. Na naši severni meji v Kozjem, občina Ojstrica so zbrali svatbeni gostje ob priliki poroke g. Tomaža Morija v gostilni Petra Korber, p. d. pri Potočniku za Jugoslovensko Matico Din 41.20. Iskrena hvala! — Lovska dražba. V petek, dne 30. marca 1927 ob 9. uri se odda pri s rezkem poglavarju za ljubljansko okolico ma javni dražbi v zakup občinski lov občine Dobrova za dobo 5 let, to je za čas od 1. aprila 1928 do 31. marca 1933. Dražbeni pogoji so na vpogled med uradnimi urami oved ni brigalo niti občinstvo initi policija. Orožnik si je pač mislil: Kam naj pa ljudje pljujejo, če ne na cesto?! Sedaj bo drugače. Da pa je do tega prišlo, je zasluga šefa beograjskega mestnega sanitetnega oddelka dr. Joksimoviča, ki propagira z izredno energijo pobijanje tuberkuloze v Beogradu. — Mednarodni velesejm v Pragi se vrši od 18. do 25. marca 1928. — Spomenik narodnega osvobojenja Slovakov. Na nekem hribu blizu Njitre na Slovaškem so zgradili Madjari pred vojno z milijonskimi stroški spomenik, ki je bil simbol inadjarske vlade nad Slovaki. Po prevratu je bil spomenik demoliran. V kratkem pa se postavi na istem mestu spomenik osvoboje-nja Slovakov izpod madjarskega jarma. Novi spomenik bo prejšnjega, ki je bil visok 25 metrov, kar se tiče veličine, pa tudi v arhi-tektoničnem ter v umetniškem 'in vsakem drugem oziru popolnoma nadomeščal. —Znamke Tolstega in Gorkega v sovjetski Rusiji. Sovjetska poštna uprava je sklenila, da proslavi jubilej Tolstega in Gorkega z izdajo dveh serij poštnih znamk s slikami teh dveh pisateljev. —' Bivši poveljnik niadjafskc rdeče vojske umrl. Na Dunaju je umrl to dni v starosti 54 let bivši vrhovni poveljnik madjarske rdeče vojske Fr. Engel Langwer. — Afganistanski kralj — nemški- častni doktor. Ob priliki njegovega obiska v Berlinu je bil afganistanski kralj Aman Ullah na tehnični visoki Soli Charlottenburg slovesno promoviran za Častnega doktorja tehnične visoke šole. — Dne 19. aprila bo gotov veliki angleški slovar. Kot poročajo iz Londona, bo dne 19. aprila gotov veliki angleški ofioielni slovar »Oyford Eaglish iDictiannary«. Prvi izvod se izroči na slovesen način kralju. Slovar bo merodajen za vsa sporna vprašanja, ki se tičejo angleščine. Izdajo lahko smatramo za historično delo na ]>olju leksikografske literature. Sestavljalo ga je šest izdajateljev in več sto prostovoljnih sotrudnikov. Slovar, ki ■izide v 12 zvezkih, bo obsegal 418.825 besed, 5000 razlag in 1,827.30(5 citatov. Stroške za izdajo so preračunali na 800000 funtov Ster-lingov. Slovar je pričel izhajati leta 1859 pod vodstvom Hartleya Coleridge-a — Senzacionalna ianajdba. Lindbergh in major Lauphier sta preiskušala te dni v Detroitu nov motor, o katerem Be zatrjuje, da bo vso areaotično teorijo iz temelja izpre-Inenil. Motor, ki ga je iznašel inženjer Heu-dershot in ki ga žene električna sila, napravi v eni minuti 1800 okretov. Iznajditelj misli, da bo aparat lahko funkcioniral do 2000 ur no da bi magnet preveč obremenil. — Velik požar v 8koplju. Predvčerajšnjim ponoči je izbruhnil na Kralja Petra trgu v » 'vesti. Skoplju velik požar, ki je vpepelil celo vrsto hiš. Ogenj je nastal na dveh krajih. Prvi požar je izbruhnil v hotelu »Bečar«, vsled kratkega stika, drugi iz doslej še nepojasnjenega vzroka iv knjigarni Dimitrijevič in Pr-lič. Ker je pihal močan veter, se je ogenj razširil z veliko naglico na sosednja poslopja. Da se ni ognjegascem po napornem delu končno posrečilo, da so ogenj lokalizirali, bi hilo prišlo do nedogledu« katastrofe. Poslopja in trgovine, ki jih je uničil požar, so bila večinoma zavarovana. Škoda se ceni na 40 milijonov dinarjev. — Krvav napad na policijskega stražnika v Zagrebu. Stražnika Kukovečkega v Zagrebu je opozoril predvčerajšnjim zjutraj, ko je bilo še temno, neki kolesar, da je v njegovem rajonu pravkar ugriznil nekega neznanca pes, čigar gospodar se nahaja še na licu mesta. Ko je prišel stražnik tja ter hotel lastnika psa legitimirati, je stopil možakar pa.r korakov nazaj, potegnil samokres oddal na policijskega stražnika dva strela iDrugi strel je obtičal stražniku v levi dlani. Seveda je odgovoril na to tudi stražnik s strelom. Strel je svoj cilj zgrešil in neznanemu napadalcu se je posrečilo pobegniti. — Pegasti legar v zaporih zagrebškega sodišča — mistifikacija, vprizorjena od jetnikov. Kot poročajo, temelji vsa zadeva s pegastim legarjem v zaporih zagrebškega sodišča na triku jetnikov, ki so si želeli soln-ca, zraka, izprehoda, tople kopeli ter upali omgoče, da se jim posreči ob priliki transporta k desinfekciji pobegniti. Začela se je stvar s tem, da je bila privedena v zapor ciganka, ki je bila vsa živa uši, za njo pa nič manj umazan in ušiv potepuh. Neki bojazljivec je raztrobil, da ista zanesla nova dva jetnika v zapore pegasti legar. Novica se je razširila z bliskovito naglico po celicah. Stari vseh trikov vešči kaznjenci so si preskrbeli na doslej nepojasnjen način čresmja ter izzvali ž njim na svojih telesih simptone 'pegastega legarja. Sledilo je izoliranje, des-infekcija, odložitev obravnav 'in stroga kva-rantena. Sedaj je prišla stvar na dan, češenj je iz celic izginil, kvarantena je ukinjena. — Napad na policijskega stražnika v Zagrebu ali pobalinska šala ponočnjakov? — Predvčerajšnjim zjutraj ob 4.30 je oddala gruča nznancev na policijskega stražnika pri mitnici v Cernomeru pet revolverskih strelov, ki pa niso povzročili nobene škode. Po streljanju je gruča neznancev v temi izginila. Uvedena je preiskava, ki utegne pojasniti če gre za atentat na policijskega štraž-inka ali pa za pobalinsko šalo pijanih ponočnjakov. — Epilog krvavega pretepa med prebivalci dveh dalmatinskih vasi. Te dni je prišlo med prebivalci dalmatinskih vasi Kliševa in Grcmače do velikega pretepa, v katerem je bil kmet Djuro Batini« iz Reiševa ubit, 20 drugih pretepačev pa težje ali lažje poškodovanih. Takoj po pretepu je aretiralo orož-ništvo 26 oseb, sedaj je pa dal aretirati dubrovniški preiskovalni sodnik še 14 pretepačev, take, da jih sedi sedaj vsega skupaj 40 v preiskovalnem zaporu. — Velika nesreča na morju. Pri potopu italijanskega parnika »Atleantara« pri Dun-genessu v kanalu La Mamche je utonilo 20 mornarjev. — Nesreča v ameriškem rudniku. Iz New-yorka poročajo: V rudniku Fortsmith v Ar-ansasu se je pripetila eksplozija, ki je zahtevala 18 smrtnih žrtev. — Dva drzna roparska napada ameriških banditov na banke. V banko v Cansas City je udrla te dni tolpa maskiranih roparjev, oborožena s strojnico. Medtem ko so stali trije roparji pred banko na straži so jeli njihovi tovariši v bančnih prostorih divje streljati. Uslužbenci, okoli 70 po številu, so se vrgli na tla, vsled česar ni bil nihče od njih ranjen. Roparji so .vzeli iz blagajne vso gotovino, v znesku 20.000 dolarjev, nakar so v avtomobilu pobegnili. Skoraj istočasno je udrlo v banko Welston Trust Comp. v St. Louisu več banditov, ki so prisilili z revolverji v rokah uslužbence, da so jim odprli blacmine v kleteh. Roparji so odnesli 30.000 dolarjev gotovine. Po dejanju so odšli, mirno kot da se ni nič zgodilo, zlezli v avtomobil ter neznano kam oddrveli. — Političen dvoboj v Budimpešti. Na bu-dimpeštanski univerji se je vršil te dni dvoboj iz političnih motivov. Dva študenta sta se bila s težkimi sabljami do onemoglosti. Povod za dvoboj je bil protest enega od nasprotnikov zoper preganjanje Židov. Dijak je za časa stavke obiskoval predavanja. Iz dvoboja sta odnesla nasprotnika precej težke poškodbe. Kljub temu, da sta puščala drug drugemu kri, se nista spravila. — Pustolovščina triletnega otroka. Triletr ni Charlie Goodsell v Londonu je šel te dni v neopaženem trenotku iz stanovanja svojih starišev na ulico ter jel bloditi po prometni ulici Čisto sam. Prestrašeni stariši so ga iskali zaman, Čez par ur pa so izvedeli, da se nahaja njihov otrok na in kilometre oddaljeni policijski stražnici, kamor je vstopil misleč, da ima pred seboj kolodvor. Otrok se je hotel namreč peljati v •londonsko okolico k svoji teti, ki mu je bila obljubila neko igraoc. Par dni nato je pobegnil podjetni otrck zopet z doma. To pot se mu je posredi0 ,na^* miljo oddaljeno postajo Hastings. Od kontrole neopažen je vstopu v vlak, se skril pod klop in izstopil na postaji kraja, kjer stanuje njegova teta. Tu ga je opazil policijski stražnik, ki ga je odvedel na policijo, kamor ga je prišla iskat njegova teta, ki ga je spremila s prihodnjim vlakom domov v London. Tako poročajo, če je res, ne vemo. -- Zdravnik osumljen umora. V bližini Heba na Cehoslovafikem jo bila te dni umorjena učiteljica Marija Fritsche iz Prage. Kot dozdevni morilec je bil aretiran zdravnik dr. Giršik, katerega je videl neki kmet ob kritičnem času v bližini mesta, kjer je bil mi- sleriozni umor izvršen, kako je tekel preko travnikov ter se skril za grmovjem, čim je knveta opazil. — Ljubavna drama vlomilca. Te dni so našli v nekem dunajskem hotelu zaljubljen parček, 27-letno pomožno delavko Margareto Prikriiovo in 22-letnega brezposelnega pomožnega delavca Franca Sommer-a s prerezanimi vratovi. Poškodbe dekleta so bile tako težke, da je izkrvavela, dočim so Som-mra rešili. iDekle je bilo odšlo z doma, ne da bi bilo zinilo besedico. V hotelu je prosila Margareta svojega ljubčka, da naj jo umori. Sommer ji je prerezal z britvijo žilo odvodnico na vratu, nakar je poškodoval še samega sebe. V poslovilnem pismu piše o svoji ljubici: »Je sicer velika vlačuga, toda ljubim jo bolj kot svoje življenje. Zato vržem življenje od sebe. Imel sem v življenju vedno smolo. Danes sem pa najsrečnejši človek na svetu in vedno sem si želel umreti v uri sreče.« Sommer je znan vlomilec, ki je odsedel radi vlomov že več daljših kazni. —»Razgled« št. 8. Pravkar je izšla 8. številka te izredno priljubljene, ilustrirane revije, ki prinaša topot v ilustracijskem delu mnogo Jakčevih portrejev, njegovega najboljšega Otona Župančiča, dalje krasne pokrajinske slike, portreje filmskih veličin, lepotno konkurenco naših najmlajših itd. Tekstni del prinaša poleg leposlovnega dela tu; di humoristična opazovanja iz letošnje »Čr-* no-bele«, filmske članke, zdravstvo, tehniko itd. »Razgled« se naroča v Ljubljani, Šelen-burgova ulica 7/II. in ga vsem najbolje priporočamo. Ljubljana. 1— Rezervni oficirji se vabijo, da se udeleže predavanja, ki bo v sredo 29. februarja t. 1. v dvorani oficirskega doma. Predava načelnik štaba komande Dravske divizijske oblasti gospod generatštabni pukovnik Ko-sta Adamovič. — Pododbor Ljubljana. 1— Predavanje iz vrtnarstva. Vabimo članstvo podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva v Ljubljani, da se gotovo udeleži predavanja, ki se vrši danes, v torek ob dvajsetih v dekliški meščanski šoli pri Sv. Jakobu. Predava gdč. Zemljanova »o pripravi zelenjadnih jedil«. . 1— L redni občni zbor »Organizacije praktičnih elektro in strojnih tehnikov« se vrši dne 25. marca t. 1. ob 9. uri dopoldne v salonu restavracije pri »Levu«, z običajnim dnevnim redom. Opozarjamo vse člane, da se istega pozitivno udeleže. — Odbor. 1— Pravljice za deco. Mesto pripovedovanja pravljic se uprizori »Mladi poet« humorističen igrokaz s petjem, spisala Marija Gro-šeljeva. Vrši se v sredo 29. t. m. v beli dvorani Uniona, I. nadstropje, vhod Frančiškanska ulica 2. — T. K. D. >Atena«. 1— Abonente reda D opozarjamo, da odpade vsled obolelosti g. Drenovca za torek zvečer napovedana operetna predstava »Zmagovalka oceana«. Abonenti reda D dobe dobe svojo operno predstavo koncem tega tedna. 1— Franco/,je: Gabriel Faure, Deodat de Severac, Chahrier, Maurice Ravel in Albeniz so zastopani s svojimi skladbami na klavirskem koncertu, ki ga priredi v četrtek, dne 1. marca t. 1. v Filharmonični dvorani pianistka Jadviga Poženelova. Prvi Gabriel Faure, ki je umrl 1924. leta Je učenec slavnega komponista Saint. Saensa. Proslavil se je prav posebno s celo vrsto izvrstnih klavirskih kompozicij. Njegova značilnost je v me-lodično-haimoničnem značaju napisanih del. Francozi ga prištevajo med svoje klasike, kajti ton njegove govorice je vedno zmeren, brez, posebnega podčrtavanja posameznih glasov. Vendar pa so njegove skladbe izredno žive ;in zmožne vseh fines. Predprodaja vstopnic za ta koncert v iMatični knjigarni, cehe običajne koncertne. 1— Požar na Kodeljevem. Včeraj, okoli 2. ure zjutraj je izbruhnil v gospodarskem poslopju posestnika Martina Plečka na Kodeljevem ogenj, ki je zavzel iv kratkem času velike dimenzije. Pogorelo je gospodarsko poslopje, šupa in drvarnica, voz sena, par sto kilogramov slame, 2000 kg premoga, mnogo drv in nekoliko poljedelskega orodja. Na kraj požara so prihiteli gasilci, ki so ogenj v 10 minutah udušili. Rešiti se seveda ni dalo več dosti, škoda se ceni na 60.000 Din. Plečko je bil zavarovan za 10.000 Din. Kako je ogenj nastal, utegne ugotoviti preiskava. Nekateri menijo, da je povzročil požar kateri izmed hlapcev s tem, da je vrgel ogorek cigarete v šupo, drugi pa domnevajo, da je ■bil ogenj podtaknjen; v zvezi e tem je bila neka oseba aretirana. Maribor. m— Ljudska univerza v Mariboru. V pondeljek 27. februarja ob 8. uri zvečer pričetek ženskega cikla. Znana raziskovalka zenskih psihologičnih problemov ga profesor dr. Marijana (Kralj iz Zagreba bo predavala o najvažnejšem najbolj osporjenem predmetu sedanjosti, ki predstavlja pravo središče vseh Ženskih problemov o »Zenski duševnosti«. Predavanje v petek 2. marca odpade. Namesto tega sta 5. in 6. marca dve veleinteresantni predavanji. Obišče nas eden prvih srbskih umetn. zgodovinarjev ravnatelj muzeja princa Pavla v Beogradu g. Milan Kašanin, ki bo predaval na teh dveh večerih o srbski umetnosti. — V Studencih (Deška šola). V torek 28. t. m. ob pol 8. uri predava g. prof. Baš na podlagi lepih ski-optičnih slik o srbski pokrajini. Celje. TRIO SANCIN - MARSIČ - MATZ koncertira v četrtek, dne 1. marca ob pol 9. uri zvečer v veliki dvorani »Narodnega doma«. Ni še dolgo od tega ko je prvič nastopil v javnosti sedaj že dobroznani Sancinov trio. Znan je že po vsej naši domovini, kamor se je podajal koncertirat na povabilo in povsod so bite kritike najbolj laskave. Med drugim je sedaj tudi angažovan, da vsak mesec vsoj enkrat koncertira v radio oddajni dvorani v Zagrebu. Ko je trio prvič koncertiral v radio-oddajni dvorani v Zagrebu, je prejela radio postaja toliko častilk, da je naprosila Sancinov trio, naj se ponovijo koncerti vsaj enkrat mesečno. 9. marca koncertira trio v Ljubljani, 13. marca v Zagrebu v veliki dvorani »Hrv. Glasb, zavoda« in 16. marca v Mariboru v okrilju Ljudske univerze. Spored za Celje je sledeči: 1. L. v. Beethoven: VII. trio op. 97. Allegro moderato. — Scherzo. — Andante cantabile, ma pero con moto. — Allegro moderato. 2. Ant. Dvordk: Trio op. 21. v B-duru. Allegro mol-to. — Adagio molto e mesto. — Allegreito scherzando. — Finale. Allegro vivace. 3 B. Smetana: Trio op. 15. v G-molu. Moderato assai. — Allegro ma non agilato. — Finale. Presto. — Usti spored je tudi za mariborski koncert eventualno se druga točka spremeni, da bo mesto Dvoraka Novak Viteslav.) Beethovnov VII. trio je eden najtežjih muzikalno kakor tudi tehnično izmed vseh njegovih 11 trio, je tudi njegovo zadnje delo te vrste. Je najmarkantnejše delo trio-literature; tu je Beethoven že prisrčen, prost vpliva Mozarta in Havdna. — Dvordk trio v B-duru je najmarkantnejše njegovih del. B-dur trio in Amerikanski F-dur kvartet so skladbe njegove komorne literature, ki so si osvojile ves glasbeni svet. — O Smetanovem velikem triu v G-molu je pripovedoval Zikovcem ravnatelj Glasbene akademije v Wurzburgu prof. dr. Olversleben, da je bil kot mlad učitelj glasbe v Gothi priča, da je Smetana, ko je slišal to svojo skladbo glasno ihtel. Bil je v Gothi v poseiih in so njegovi glasbeni prijatelji izvajali njegov trio v G-molu; skoro gluhi komponist ni mogel zadržati bolesti, ki ga je navdajala poslušajočega eno najlepših svojih skladb. FOND ZA AKADEMIJO ZNANOSTI IN ZA NARODNO GALERIJO. II. izkaz prispevkov: I. Ustanovnik: Gospod Robert Kollmann, veletržec v Ljubljani, daroval ob jubileju svojega 40-letnega dela, dne 03. januarja 1928 100.000 Din. II. Daro vatel ji: po 2000 Din: Mestna občina Kamnik; po 1000 Din: Gradbeno podjetje ing. Dakič & drug v Ljulbljani; dr. Gvidon Kernec, odvetnik v Celju; po 500 dinarjev: Mestna občina Dolnja Lendava; dr. Milan Korun, odvetnik v Ljubljani; dr. Drago Marušič, odvetnik v Ljubljani; dr. A. Lavrič, zdravnik v Rogaški Slatini! po 300 dinarjev: dr. Franc Minarik, lekarnar v Mariboru; po 260 lDin: občina Turnišče; po 200 Din: občina Trata, p. Gorenja vas; občina Dolnji Logatec; občina Loka pri Zidanem mostu; dr. Franc Zupanc, odvetnik v Ljubljani; Henrik Franzi v Ljubljani; dr. Bogdan Derč, zdravnik v Ljubljani; dr. Viktor Vovk, odvetnik v Ljubljani; po 150 Din: primarij dr. Ivan Jenko v Ljubljani; po 100 dinarjev: občina Ljutomer; občina Sv. Tomaž pri Ljutomeru; občina Rogaška Slatina; dr. Josip Debevec, profesor v Ljubljani, dr. Jože Ravnik, odvetnik v Beogradu; Ivan Braun v Mariboru; tovarna Dolničar to Richter v Ljubljani; občina Dobrna; občina Ba-teče-Planica; notar H. Požun v Gornji Radgoni; družba »Union« v Mariboru; ing. V. Remec v Ljubljani; Dragica Mirnikova v Zagrebu; dr. Joisip Turk, docent v Ljubljani; občina Šmartno ob Paki; Jože Schweiger, profesor v Ljulbljani; dr. Anton Debeljak, profesor v Ljubljani; dr. Ciril Ažman, profesor v Novem mestu; Anton Koritnik, ravnatelj v Št. Vidu; Osrednja vinarska zadruga za Jugoslavijo v Ljubljani; notar Kaiimir Bratkovič v Ptuju; prof. Ivan Dolenec v Ljubljani. Ostali darovatelji bodo objavljeni v prihodnjem izkazu. Narodna galerija, ki upravlja Fond za Akademijo in Galerijo, izreka vsem darovalcem toplo zahvalo za podpiranje najvišjih slovenskih prosvetnih zavodov. BOJ TOBAČNIH TRAFIKANTOV ZA SVOJ OBSTANEK. V nedeljo popoldne se je vršil ob številni udeležbi članov redni letni občni zbor Udru-ženja tobačnih trafikantov za Slovenijo, ki ga je otvoril predsednik Fr, Beline. Pa prečrtanih pozdrav, brzojavkah je bil za predsednika občnega zbora izvoljen navzoči predsednik zagrebškega Udruženja Milukorič. V imenu uprave je poročal predsednik Beline o odborovem poslovanju v preteklem letu. Organizacija se je izpopolnila s številnimi novimi člani in upati je, da v doglednem času ne bo več najti v Sloveniji trafikanta, ki ne bi bil član Udruženja. Omejilo sp je (podeljevanje novih trafik, kar je predvsem uspeh zagrebškega Udruženja, ki je v prid slovenskih tovarišev neštetokrat interveniralo na merodajnih mestih. Radi odvzetja procentov je storil odbor v sporazumu z Zagrebom in Beogradom vse, kar je le bilo mogoče, da se doseže zadovoljiv uspeh. Sklical se je protestni kongres vseh traiikantov v Beogradu, kjer so depu-tacije intervenirale pri vseh poslanskih klubih in pri vseh merodajnih faktorjih. Odbor je zbral od posameznih trafikantov bilančne podatke o zaslužku pri K% prodajni proviziji v mesecu januarju tega leta in je ugotovil, da trafikanti ne samo nimajo nobenega dobička, temveč delajo celo z deficitom. Država zahteva od trafikantov, da ma lastno škodo razpečavajo monopolske predmete; najbolj žalostno pa je pri vsi stvari to, da to zahteva od ljudi, ki so večinoma vojne žrtve, invalidi, vdove in sirote, namesto, da bi jim preskrbela primerno življensko možnost. Nato je bila soglasno sprejeta sledeča resolucija: >Občni zbor Udruženja tobačnih trafikantov za Slovenijo odobrava sklep in nastop Saveza z dne 6. novembra 1927 v Beogradu ter »e mu v vsem pridružuje. Nadalje ugotavlja: Stran 4. »NARODNI DNEVNIK« 28. februarja 1928. Štev. 48. 1. Da se je položaj trafikantov vsled znižanja pdstoikav od 5 na 4 skrajno poslabšal in da |e njih bodoč obstoj nemogoč. '2. Trafikanti,' zlasti oni z dežele, hočejo, čtj se v kratkem ne izboljša njih položaj, vrniti koncesije za svoje trafike, ker niso več voljni na svoje stroške razpečavati državnih itjonopols-kih predmetov. Samo nastopu Udr. tobačnih trafikantov se je zahvaliti, da se to že zdaj ni zgodilo. 3. Ker so trafikanti po večini vojne žrtve, vdove in sirote in ker je njihov nadaljnji obstoj nemogoč, zlasti z ozirom na naravnost beraško odmerjene podpore v invalidskem zakonu, bodo te reveže morale preskrbeti občine in sicer na račun že itak do kosti iz-mo-zgavanih davkoplačevalcev. Način te preskrbe bo skrajno poniževalen, zlasti če pomislimo, da je bila dana možnost, da si vsi ti reveži lahko poštenim potom zaslužijo svoj kruh in da je le slaba uprava kriva, če bodo postavljeni na stopnjo 'beračev. 4. Radi teh neznosnih razmer zahteva občni zbor, da se prodajna provizija pri tobaku zviša na 8%, ker so v nasprotnem slučaju trafikanti trdno odločeni poseči po skrajnih zakonitih sredstvih za uresničenje svojih pravičnih zahtev. 5. Končno sklene občni zbor, da se resolucija pošlje vsem merodajnim činiteljem in •Se istočasno naroči Savezu, da naj njegova deputacija ponovno obišče finančnega mini-s' ra in mu podrobno razloži položaj trafikantov in ga opozori na eventuelne posledice.« Nato je bil stari upravi podeljen absolu-toisij z zahvalo za trud in požrtvovalno delo, nakar so bili v novi odbor izvoljeni sledeči . člani: Beline Franc, Hitti Franc, Resnik Vin- 1 ko, Sever Zalka, Novak Marijana, Grajzer Ana, Logar Jurij, Klander Amalija, Pezdir Franja, Graeer Ivan, Belak Mihael in Stine Ivan. Tajnik zagrebškega Udruženja Matija Kocijan je pozval navzoče, naj trdno vztrajajo , pri svojem sklepu in naj pod nobenim po- , gojem ne odnehajo. Gre za »biti ali ne biti« ; vseh trafikantov in bo zagrebško Udruženje ! v tem boju tesno stalo ob strani slovenskih tovarišev. Lepo uspeli občni zbor je zaključil predsednik Milukovič z zahvalo za izkazano mu , zaupanje. j Gospodarstvo. X Strokovna razstava gostilničarske, hotelske in kavarnarske obrti, ki bo priključena letošnjemu Ljubljanskemu velesejmu, od 2. do 11. junija, bo imela dva oddelka. V prvem razstavijo tvrdke z najrazličnejšimi proizvedi, ki jih rabi ta stroka. V drugem delu pa bo nameščen tujsko - prometni oddelek, v katerem sodelujejo hotelska podjetja, letovišča, zdravilišča itd. Vsa pojasnila daje Urad Velesejma v Ljubljani. X Kožni sejem v Ljubljani na velesejmu se ponovi dne 20. marca t. 1. Interesenti naj pošljejo na naslov »Divja koža«, Ljubljana, kože vseh vrst divjačine, dobro sušene in neustrojene, do 15. marca. Šport. Rokoborec, ki ni bil nikdar premagan. Znani filmski poklicni rokoborec in svetovni prvak v grško-rimski rokoborbi, Oton Huhtanen, je zadobil radi prenapora živčni kollaps in je iako nevarno obolel, da so ga morali prenesti na kliniko. Zelo dvomljivo je, če bo Huhtanen sploh še kdaj mogel nastopili kot rokoborec. Zanimivo je, da Huhtanen tekom cele svoje dolgoletne karijere niti enkrat ni bil premagan. Kako se pripravlja Pariš za Davisov pokal. Kakor znano, si je Francija lansko leto priborila Davisov pokal. Letos ga bo morala braniti v prvi vrsti proti Ameriki in za to znamenito prireditev se že sedaj vršijo priprave. O izbirnih tekmah, kakor jih je predlagal Lacoste, smo že iporočali. Sedaj so pa pričeli tudi že z zgradbo teniškega stadiona. V stadionu Jean Bouin, ki se bo v bodoče imenoval stadion Roland Garros, se vrše obširna dela za novo napravo, ki bo imela najmodernejša igrišča vedno suha, ki leže 60 cm nižje kakor ostali 2234 m širok; po najnovejših principih zgrajena naprava za izsuševanje vzdržuje tla vedno suha, k leže 60 cm nižje kakor ostali prostor. Za 1. 1928 bodo postavili provizorične tribune, ki imajo prostora za 20.000 gledalcev; drugo leto jih bodo nadomestili s tribunami iz betona. Central-court obdajajo še štirje manjši courti, ki služijo za trening. Cela naprava, ki bo imela tudi klubo-ve prostore, restavracijo in bar, bo sredi maja gotova. Kako se ocenjuje smuški skok? Vsak za skakalno tekmo vpisani skakač mora najmanj dva skoka absolvirati. Za oceno skoka, ki se vrši po točkah, pride v poštev obvladanje smuči od naletišča do izletišča, dalje stil v splošnem in dolgost skoka. Število točk za dolžino in za stil znaša 20 do 10 točk, za neustaljene skoke pa 10 do 0 točk. 20 točk se prizna za najdaljši ustaljeni skok vsake kategorije in sicer ne glede na to, če je ta skok edini ustaljeni skok cele konkurence. — Ocena po točkah pa se izvrši sledeče: Za vsak skok se da nota o stilu. K tej se prišteje noto o dolžini, če je bil skok ustaljen. Rezultat se deli z dve. To da končno noto vsakega skoka. Potem se redi za vsak skok seštejejo in se rezultat deli s številom skokov. S tem še dobi povprečni red. Od vsakega sodnika podani povprečni redi se za vsakega skakača zopet seštejejo in ta vsota se deli s številom sodnikov. Tako dobimo končni red za vsakega skakača. To in ono. Bivši nadvojvoda Leopold se v Ameriki pretepa. »Daly Miror« poroča o mučni aferi bivšega avstrijskega nadvojvode Leopolda, ki je sedaj v Newyorku filmski igralec in ki se je proslavil, kot smo poročali, nedavno s svojim prepirom z madjarskim poslanikom grofom Ladislavom Szecheny" jem, katerega je pozval končno ha dvoboj s pestmi. Leopold se je pojavil te dni v hotelu Astor, na plesu, ki ga je priredila milijonarka mrs. Christian R. Holmes in ki se ga je udeležila ekskluzivna družba in krogov višjih desettisoč. Prišel je v spremstvu svojega tajnika, bivšega stotnika Teodorja Gruellnyerja. Dasi ni bil povabljen, je bil nadvojvoda prijazno sprejet. Povabili so ga celo k mizi prirediteljice večera, pri kateri sta sedela razven par odličnih gostov tudi sin in snaha ge. Holmes. Nadvojvoda in njegov tajnik se pa baje nista popolnoma korektno obnašala. Servirala sta dovtipe, ki so bili vse prej ko salonski. Leopoldov tajnik si je dovolil napram soprogi mladega Holmesa celo intimnosti. Končno je postalo obnašanje nepovabljenih dveh gostov tako neznosno, da je bil mladi Holmes prisiljen, da je pritisnil Leopoldovemu tajniku par krepkih zaušnic. Zato je navalil Leopold na Holmesa ter ga sunil s pestjo v brado. Nastal je turnult. Več gospodov je navalilo na Leopolda. Končno so pa vrgli sluge bivšo cesarsko visokost in njenega tajnika skozi vrata ... Nadvojvoda izjavlja v »Daily Mirorju«, da je povzročila afero ljubosumnost mladega Holmesa, ki se je pa spozabil nad tajnikom po krivici, kajti gospe Holmes ni nadlegoval on, temveč neki angleški kapifen. : Maščevanje žene. V Bratislavi je bil te dni aretiran višji živinozdravnik dr. Bednarik, ki je obdolžen, da je potvarjal knjige in listine, ukradel v ekspozituri poljedelskega ministrstva neke zanj neugodne akte ter se dal podkupovati. Pri hišni preiskavi so našli v njegovem stanovanju mnogo ob-težiinega materiala. Dr. Bednarika je ovadila iz maščevalnosti njegova žena, ki se tožari z njim ria ločilev zakona. Dr. Bednarik ji namreč ni hotel izplačevati alimentov. Naravno je, da je žena v svoji maščevalnosti udarila tudi samo sebe. « tigovora. Naprošeui objavljamo: >Sloveuec« dne 23. febr. 1928 priobčuje izpod peresa g. Antona Ocvirka, bivšega so-trudnika »Mladine« članek »Mladina in njen kulturni pomen«. Članek zasluži, da bi šli molče preko njega. Ker pa je pri takih rečeh poleg kritike in kritiziranega vedno še neki tretji faktor, ki ima tudi svoje pravice, namreč javnest, zato odgovarjam. Znano je, da ljudje onih, ki zastopajo neko idejo, s katero se strinjamo, ne obsojamo kar pavšalno. Ker je občirno območje principielne zasnove med takimi ljudmi v glavnih obrisih izven diskusije, zato je možnost konflikta. podana le za vse ono, kar je še poleg glavnih obrisov te zasnove: njena popolnejša dograditev in način borbe za idejo z vsemi problemi njene realizacije, zmage v družbi. Tudi v tein delu neke akcije je sicer še danes možnost ostrih sporov, \endar je s soglašanjem z izhodiščno idejo neka omejitev vendarle podana. Sodeč po srditosti tona polemike in po pavšalnosti obsodbe vsakogar izmed nas in vsega, kar delamo, upravičeno trdim, da se gospod Ocvirk izjavlja proti idejni osnovi »Mladine«, proti njeni slovensko narodno in socialno revolucionarni (s čimer niti mi rečeno, da izhajamo vsi sotrudniki iz znanstvenega marksizma) smeri; tako moremo namreč kratko označiti to smer. (Gospodu Ocvirku se ni treba tako hudo bati besede »revolucija«. V najširšem pomenu imenujemo tako vsako gibanje, ki stremi za nečem boljšim in močnejšim, kakor pa je današnja družba. Prepričan sem, da-hoče biti tudi g. Ocvirk tak revolucionar.) To je glavno ,kar sem hotel ugotoviti. Ne nicremo nič za to, če se gospod Ocvirk z našo smerjo ne strinja in ne moremo nadalje nič za to, da z njegovimi pavšalnimi obsodbami ni nikomur in ničemur pomagano; razven tistim, proti katerim gre naš boj. Drugo, kar bi imel še povedati, n. pr.: da me v članku, pisanem v tak namen, kakor piše g. Ocvirk, moti množica citatov (izposojenih misli torej), da se čudim, kako da more človek tako hitro pozabiti, kje da je bil še včeraj in da gre na tak način obsojati prav za prav samega sebe, da ne poizkuša napraviti reda najprvo v onem taboru, v katerega se je zatekel (Križarji, Ogenj), ■vse to je že bolj postranskega pomena. Mladi človek, tako ne bo šlo! Nekoliko globlje in temeljiteje vase in v življenje slovenskega naroda! Ljubezen do resnice mora biti v nas vseh dovolj močna, da ne bo ovire za združitev vseh zdravih in močnih ljudi na slovenski zemlji, če se bo g. Ocvirk ravnal po tem, se moremo zopet najti. Če ne, ne bc škoda, ako g. Ocvirka ne bo vež med nami. Lojze Ude. Ernst Szabo: V NEPRIJETNEM POLOŽAJU. Nedavno sem srečal Roberta, ki ga že precej časa nisem videl. Robert je eden listih elegantnih, mladih ljudi, Id so s pomočjo precejšnjega premoženja v tem srečnem položaju, da se zanimajo le za lepe žene. Kljub tej malce površni življejiski vsebini, je Robert simpatičen dečko, ki ga imaš lahko rad. »Oh,« je dejal, ko sem ga pozdravil in ga vprašal, kako mi gre, »zmirom enako!« »Ti ni dolgčas?« »Ne vem,« je odvrnil apatično. »Veš, če bi ne doživel sem in tam kake zadevice, kakor jih ti opisuješ, bi bilo včasih brezupno.« islniaš morda kak doživljaj zame?« rnMorda...« ' »Torej!« »Čakaj, na cesti ne pripovedujem rad. Stopiva tja na kavo.« Ko sva sedela v kavarni, je Robert pričel: »Predvsem, kar povem, mora ostati med nama. In če napišeš povest, jo moraš tako prikrojiti, da ne bo mogoče spoznati udeleženih oseb.« Obljubil sem in postal zares radoveden. i»No,« je Robert nadaljeval, »ti veš, da so moja štaba strau plavolase žene... Že nekaj časa imam prijateljico, ki je plavolaska, krasna žena. Svileno mehki lasje, temne oči in polt tako nežna ... Zamišljeno se je smehljal. »In...« sem menil. »Ima le eno napako; je namreč onvožena. Se ti zdi, da to ni napaka, pač pa prednost? Ah, dragi moj, teh misli sem bil tudi jaz, pa sem se temeljito izpreobrnil... Napaka je, ker pride človek, ne da bi hotel, v situacije, ki zmešajo živce. Pomisli, ta žena zahteva, da se spoznam z njenim možem. Ko se je to zgodilo — oni stanujejo v neki vili precej daleč iz mesta — sem moral privoliti, da prenočim pri njih. Pripravili so mi posteljo v sobi za tujce, ki se nahaja poleg moževe sobe. Ko sem to opazil, sem bil deloma pomirjen, ker sem .mislil, da žena ne bo prišla na blazno misel, da bi me obiskala.« >Pa si se motil, kaj ne?« sem ga prekinil. »:Da. Končno to ni težko uganiti. Ona je prišla. iMorda jo je dražila baš nevarnost, saj te žene se večkrat igrajo z 'usodo, kakor' slepci z barvastimi kamenčki. Priznam, da sem drhtel, ko je stala pred menoj... Pritegnil sem jo k sebi. V trenutku pa, ko sem jo objel in se dotaknil z ustnicami njenih ust, je pričelo neznansko zvoniti. Midva sva ostrmela. Določno sem čutil vsak las na svoji glavi. Obraz žene, ki je slonel ob mojem in ki ga je obsvetljevala luč na moji nočni omari, je bil poln senc, kakršne prikliče le silen strah na lice. »Tiho« je hrojiela, »za božjo voljo tiho; bržkone si se dotaknil napeljave, ki ni v redu«. j »Oba sva obstala kakor brez življenja. Kmalu sva čula odpiranje vrat, zraven, v moževe spalnice sem razločno slišal, kako je prižgal luč. Bila je strašna situacija. Slišal sem udarce srca svoje ljubice. Mrzel pot me je oblil. Koraki so se bližali vratom. Služkinja je najbrže na deski, kjer so beleženi zvonci sob, razbrala mojo sobo. Nehote sem z odprtimi očmi razmišljal, kaj naj rečem, če ... Nekdo je potrkal. Žena {»leg mene se je tresla, kakor v mrzlici. Tedaj sem rekel, in še danes se čudim, da sem bil sposoben tako mirnega glasu: »Nič ni! Hvala, Le gumba nisem mogel najti, da bi prižgal luč.« Ena, dve sekundi tišina, kakor bi nekdo prisluškoval. Potem so se koraki odstranili. Oddahnil sem se. Žena poleg mene se je zganila, hotela zbežali... tedaj se je zvonec zopet oglasil. To pot sem občutil telesno bolečino. Zakričal bi od jeze. V hrezmejnem strahu sva strmela drug v drugega... Zopet so se približali koraki služkinje. Bliskoma je spreletela v moje možgane misel, da nisem zapahnil vrat. »Je gospod še enkrat zvonil?« To je bil glas sobarice. Takoj nato sem slišal, kako se je mož v sobi poleg mene dvignil v postelji. Tedaj sem se prisilil, da sem se zasmejal; čisto lahkotno in veselo. »Oprostite«* sem zaklical, »sem pozabljiv. Kaj bi mi lahko preskrbeli toplo vodo?« »Seveda! Prosim dajte mi vrč!«, je odgovorila usoda za vrati. Razmišljal sem. Če bi se premaknil, bi pričel ta prokleti zvonec zopet zvonili in potem bi prišel mož k meni, da pregleda žice. . Danes se mi zdi, da je takrat pretekla cela večnost, predno sem odgovoril. »V sobi Jii nobenega vrča«, sem lagal. Dekle je nekaj zamrmralo in se oddaljilo, da prinese toplo vodo. V tem trenutku se je oglasil možev glas: »Vam je česa treba, dragi prijatelj.. .?< Njegova žena se je vsa sključila poleg mene. Zaklical sem glasno v svojem strašnem strahu: »Ne, ne, nikar vas naj ne moti; hotel sem le vodo .. .« Več nisem mogel, ker je zvonec znova zadonel. Očividno sem se preveč premaknil in znova zadel na pokvarjeno napeljavo. No, zdaj ni bilo več izhoda. ‘Bila sva izgubljena. Obšel me je mir kakor svinec.« In kaj se je zgodilo?«, sem vprašal. >Mož je prišel v sobo in videl svojo ženo...« JNe,i je odvrnil Robert. »Kajti to pot je zvonilo pri vhodu — nekdo je prinesel br-zojav.. .• »In?« »Raztrgal sem žice z enim sunkom. Žena je pobegnila v svojo sobo, tik predno je prišla dekle in se potem vrnila na hodnik, povpraševat o vzrokih nočnega motenja. Od one noči pa sva si postala tuja in med nama je ugasnilo vse.« Neomejena varnosti fviNOCET MALI OGLASI. Za vsako besedo se plala 50 par. Za debelo tiskan« pa Din 1.—. Ha braiilBita v Liljani Knafljeva ulica štev. 9 eno minuto od glavne pošte, najstarejša hranilnica v Jugoslaviji (ustanovljena leta 1820), zdaj last ljubljanske oblasti, W I Egi 1 tovarna viitiftisa klca, d.io.^ Ljubljana naifinaJSi in nalokusnejil sMunisni kis is vinskega kisa, RaMmlU ywwlha. »*H TttolM Itev. SMS. fi TafcnKno In MsHmKim najmotfarnal« Dober zaslužek dobi vsakdo (moSki in ženske), ki je poiten in hoče delati. Priložiti 2 dinarja. »Brezalkoholna produkcija«, Ljubljana, Poljanski nasip 10 desno. 1 Mmmmi UhMBmm, Bmnfm —ta St. to, K. mmM* Drva - čebln Wolfova l/II. - Telef. 205fl in davčno močjo, sprejema vloge na hranilne knjižice in tekoči račun proti najugodnejšomu obrestovanju ter izposoja denar glasom Statuta na hipoteke in menice po zelo ugodni obreBtni meri. Vloge v naši hranilnici so proste rentnega davka. Stanje vlog koncem decembra 1927 znašalo jo okroglo Din 50,000.000---. TISKARNA „MERKUR“ GREGORČIČEVA ULICA ŠTEV. 23. fKLEFON ŠTEV. 2992. TELEFON ŠTEV. 2592. priporoča za vse v tiskarsko stroko spadajoča dala Širite ,Narodni Dnevnik4. Izdajatelj: Aleksander 2eleinikar. — Urejuje: Vladimir Svetek. — Za tiskarno »Merkur« odgovoren: Andrej Sever. Vsi v Ljubljani.