Zveza slovenskih ljudskih knjižnic v Ljubljani. Zvezina pravila so od vlade potrjena, in ustanovni shod se vrši dne Z. februarja ob 10. uri dopoldne v restavraciji ^Novi svet* na Marije Terezije cesti v Ljubljani z naslednim vzporedom: Poročilo o^ dosedanjem delovanju. Volitev odbora. Čitanje pravil. Dolocitev prispevka članic. Slučajnosti. Na ustanovni shod so vabljene vse napredne slovenske knjižnice in društva, ki imajo knjižnice. Vabil se ne razpošilja. Kdor se hoče informirati, naj se obrne na Zvezo slovenskih ljudskih knjižnic v LjubIjani, Wolfova ul. 10/1. Uradne ure so od 3. februarja dalje ob delavnikih od 4.—8. popoldne in ob nedeljah ter praznikih od 9.—12. dopoldne. Vsakdo ve dobro ceniti pomen knjižnice, ki je dostopna širši masi ljudstva. Ne bom na dolgo in široko govoril o koristi dobre, zabavne in poučne knjige. A kje jih naj dobi ljudstvo? Kupovati jih ne more, ker ne zraore denarja zanje. Ostane mu le knjižnica, iz katere si izposodi za mal denar dobro knjigo. A tudi knjižnice, ker niso dovolj financialno podprte, ker nimajo trdne organizacije, ker životarijo same zase, ne morejo ustreci čitajočemu občinstvu. V prvi vrsti manjka denarja, in nekatere knjižnice so dostopne le članom društev. Vsemu temu se mora odpomoči. Pri nakupovanju poedinih knjig narastejo stroški ogromno. Treba je plačati polno ceno, poštnino, drago knjigotrsko vezavo, ki je prikladna samo za privatnike; za ljudske knjižnice je potreba praktično in trpežno vezavo. Marsikatera knjižnica izposoja nevezane knjige, ali pa leže nevezane po omarah, ker ni v obližju knjigoveza. l Zategadelj si je Zveza nadela nalogo združiti vse slovenske napredne knjižnice. Zveza bo nakupovala knjige in za svoje članice oskrbovala trpežno in ceno vezavo. Zvezi je že sedaj obljubljenega mnogo popusta pri založnikih; tj vedo ceniti pomen organizacije knjižnic. Nadalje bo Zveza oskrbovala svoje članice z vsemi tiskovinami in potrebščinami in to večjidelj brezplačno. Dalje bo Zveza skrbela, da bodo članice prirejale vsakoletne veselice v prid knjižnic, da si na ta način zasigurajo stalen dohodek. Zveza bo vodila natančno statistiko o izposojevanju knjig svojih članic in tako bo slovenska javnost vedno poučena o kulturnern napredku izobrazbe med ljudstvom. Dosedaj se sploh ni vedelo, kje so knjižnice in koliko jih je. Sedaj pa hočemo stopiti pred svet in poreči: Toliko j,e nas, toliko kulturno delo vršimo! Potom knjige se bo zanesla kultura v posledno gorsko vasico. Torej na delo! Zveza ima nalogo združiti vse knjižnice v močno bojno falango za odpor proti prodirajočemu nemštvu in vsiljivim Lahom. Zveza bo tudi ustanavljala knjižnice. Da se bo pa delo vršilo tem intenzivnejše, je potreba, da se udeleže činr številnejše knjižnice in društva, ki imajo knjižnice, ustanovnega shoda dne 2. febr. oib 10. dopoldne v Ljubljani. Porneniti se imamo mnogo. Dela je dosti. Rok tudi. Samo organizacije nam manjka! Pristopajte k zvezi, podpirajte jo s knjigami in tudi z denartiiini prispevki. Vse je nasloviti na Zvezo slovenskih ljudskih knjižnic v Ljubljani, Wolfova ulica 10. I. nad. Za vse informacije je Zveza vedno na razpolago. Katera knjižnica &e ni dobila pravil in poslovnika Zveze, naj se obrne nanjo, da ga ji pošlje. Posebno se pa še obrača Zveza do gg. učitejev in gdč. učiteljic, da tudi oni, dasiravno stoje vedno v prvi vrsti kulturnih in narodnih bojevnikov, agitirajo v svojih okrajih pri društvih, da ustanavljajo knjižnice, kjer je ta mogoče; in da nam pomagajo pri organizaciji. Simon Gregorčičeva javna ljudska knjižnica v Ljubljani izposoja gg. učiteljem in gdč. učiteljicain knjige tudi na deželo. Vsi, ki si žele, naj se obrnejo na knjižnico, da jim odpošlje katalog in pravila. Simon Gregorčičeva knjižnica upošteva gmotno stanje učiteljstva in ve, da si ne more kupovati novih knjig, zato bo odslej tudi na deželo izposojevala knjige.