Kreditni odseki kmetijskihi zadrug so v veliko pomoč delovnemu ljudstvu na vaseh Na^li razvoj ©ocialistične graditve na-še države in graditve socialisLičnega go-spodarstva v naših vaseh postavlja Kine-tijske zadruge v središče veega gospo-darskega in kulturnega dogajanja, tako da posiajajo prava žarišča celokupne dejavnosti naših vasi Kot izraziti odraz vodslva vseh go-spodarskih pa-nog podeželja je ustanav-Ijanje in delovan;e kreditnih odsekov v Kmetijskih zadrugah. Kako važno oa-" nogo goepodarstva so kmetijske zadruge 6 tem prevzele,. ni patrebno posebej podčrtati. Popolnoma nepravilna bi bila trditev, da so kreditni odseki v KZ nasledniki bivših kmečkih hranilnic in posojilnic. Te so ustanovili pionirji slovenskega zadružništva iz res zadružnih razlogov, da bodo pomagale slovenskim kmetom v razvoju kmečk&ga gospodarsiva fer jih varo\^a!e s posojiJom v slučaju ne-sreč in da bi se na ta način zavrlo prehajanje zemlje v roke zemljeJačnih tujcev. Imenovani prvi denarni zavodj, ki so bili ustanovljeni na zadružni pod-lagi v korist n-ašega podeželja, so prvot-no igrali njim namenjeno važno vlogo z uspehom. Na ta narin ie bilo mnogo slovenskih gospodarstev rešenih prei* propadotn- To ni dolgo trajalo. V vod-stvo kreditnih zavodov naših vasi &o 6e vrinili špekulanti, gostilnidarji, mesarji, Irgovci, peki in drugi. ki so v zvezi e protiljudsko duhovščino spravili zavode v svojo odvisnost. Zaradi tetja so za vodi prenehali biti opora delovnim kme-tom. Samo premožnejši kmetje so do biva!) posojiia. Največji del kmečkib pribrankov se je 6tekal v ZadružiK> banko. Ta ni dajala posojil kmetom. temveč industrijalcem in drugitn bocja-tašem. Z zasluženim. prihranjenim denar-jem se je krepil porajajoči se sloven ski kapifalizem. V raizvoju tedanjega kapiialisličn&ga gospodarstva je nuino roorala nastopiti gospodareka kriza. ka-tere spremljajoči pojav je bilo blokt-ranie vlog. Naša kmefka gospodarstv-a so bila oškodovana za vs« priihranke Kreditni odsek} v sedan|ih kmetiiskih zadTugah pa niso ustanovljeni ?. name-nom. da bi koga izkortečali. 2e 6atn družbeni red v n«§i državi >e por&k za to, da bodo sluzili Ijudstvu. Na njegovo ieljo se ustanavljajo tes su pod poseb-njm varstvora in zaščito države, ki jara-fri za vse vloge v teh o.\ bTo 5 %¦ Možnost dvicj-anja pnlhrankov )e vsako-dr.evna do neoroejene-ga zne*ka Tafnos* vlaganja je zaioTn^GTia 60% vloct bo na razpolago za pf>soiil« radružnikom v sluraiu nesreče a!i za zboljšanie nji-hovega oospodaretva. za n^bdvo potreb-rrh gospodarskih predmetov ifd Kme-tijske zadruge bodo postale samo-stoi-nejše. kroditj pa, ki jih ie do^edaj na-jemfi!a od tfržflve, se bodo mo<|!i upo-Tabljati #amo za izgradHev lndii«H|e B^žfn pog'ed na vse to nam razodene. kako velike važnosti za gospodarstvo države ie varčevanje Dokaz skrbi ljudske oblasti za deiov-no Ijudstvo ]e sprostitev starih hranil-nih vlog bivših kraerkih hranilnic in posojilnic, kalere krsditni oriseki fe iz-plačujejo ali prenašajo na nove hranil-ne vloge. ki jih je možno v&=»k d-?Hi dvigniti, ker ni mngoče blokiranip hra-nilnih vlog v naši družbeni nreditvi Naše ijudstvo praviln-o razume napore Ijudske oblasti, kar je razvidno iz tega, da staro upravičeno nezaupanje v dc-nsrne zavode izginja. ^tevilo kmefkih vlagateljev vsak dan raste, takn da ka-žejo nekaferi kreditni odsek' Ifpe uspe-he Razvoi novega kreditnega zadružn-i-štva nam kaže. da naše Ijndstvo tudi tukaj sodeluje, ker je prepiirano da bo-do napori tudi v tej snveri koristili skup-nosti in da velja načelo- >Kfinr vla