GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2023 | 37 IZVLEČEK Enoznačno pojasniti, kaj so podnebne selitve in kdo so podnebni begunci, ni lahko, a je to del razumevanja spreminjanja sveta. Za zdaj še ne obstajata niti splošno sprejeta definicija podnebnih beguncev niti mednarodna zakonodaja, ki bi jim nudila ustrezno mednarodno zaščito ali azil. Spoznali bomo človeške zgodbe v ozadju različnih neprostovoljnih selitev ljudi z vseh koncev sveta, ki so jih spisale podnebne spremembe, ter prizadevanja za pravno zaščito. Potreben je premislek o odgovornosti za nastanek podnebne krize in za njeno celovito razreševanje. Ta nujno vključuje tudi podnebne selitve. Ključne besede: podnebne spremembe, podnebne selitve, podnebni begunci, podnebna pravičnost ABSTRACT Faces of climate migration It is not easy to explain clearly what climate migration is and who climate refugees are, but it is a part of understanding how the world is changing. At present, there is neither a universally accepted definition of climate refugees, nor international legislation that offers them adequate international protection or asylum. We will learn about the human stories behind the various involuntary migrations of people from all over the world that the climate change has created, and the efforts to seek legal protection. Reflection is needed on the responsibility for the climate change and for addressing it comprehensively. This necessarily includes addressing climate migration too. Key words: climate change, climate migration, climate refugees, climate justice Obrazi podnebnih selitev 38 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2023 OBRAZI PODNEBNIH MIGRACIJ Avtorica besedila: MANCA ŠETINC VERNIK, univerzitetna diplomirana komunikologinja Društvo za osveščanje in varstvo – center antidiskriminacije (OV-CA) Poljanska cesta 54, 1000 Ljubljana E-pošta: mancasv@gmail.com Avtorica fotografije: BIRGIT KRIPPNER / FP COBISS 1.04 strokovni članek Kdo so podnebni begunci in begunke? Azija: Bibi Salma in Mohammad Ali Asgar (povzeto po France24 2021) sta v zadnjih letih trikrat izgubila dom, preden sta se preselila v enega od hitro rastočih slumov v Daki. Sta le dva izmed milijonov Bangladešanov, ki so se morali preseliti zaradi naraščajočih voda v regiji. Strokovnjaki pravijo, da to obubožano državo s 170 milijoni prebivalcev zaradi podnebnih sprememb čaka ena od največjih selitev v zgodovini človeštva. Za Bangladeš se ocenjuje, da bo do leta 2050 zaradi dviga morske gladine pod vodo 17 % države, 20 milijonov tamkajšnjih prebivalcev pa bo izgubilo svoje domove (World Economic Fo- rum 2021). Bibi in Mohammad sta z družino živela na bregu reke Payra, blizu njenega izliva v morje. Med ciklonom Sidr leta 2007 je reka narasla, pritekla je deroča voda in v samo petih minutah odnesla sedem članov njune družine, vključno z Bibinimi starši. Zemlja, ki sta jo dolga leta obdelovala in je hranila njiju ter njuno družino že več generacij, je izginila pred njunimi očmi. Izgubila sta vir preživetja, vse njuno imetje in živino je odnesel ciklon. Nevihte so v zadnjih letih postale močnejše kot kdajkoli prej, selitve in smrt so v Bangladešu prisotne povsod. Zemlja se krči, na polja vdira tudi slana morska voda, zato po- stajajo neuporabna za kmetovanje. Tudi vsak predhodni dom Bibi in Moham- mada je bil izgubljen zaradi poplav, zato sta morala za zadnjega najeti posojilo. Ker si sčasoma denarja nista mogli več izposojati, sta odšla v slum na obrobju prestolnice Daka, 20-milijonskega velemesta. Družina zdaj živi v revščini v 10 kvadratnih metrov veliki sobici z nekaj lonci za kuhanje in eno vzmetnico, na kateri spijo vsi. Srednja Amerika: Pred približno dvema mesecema se je Davíd (povzeto po Brown 2019) odločil, da bo prodal svojo kovinsko posteljo z debelim ležiščem in se skupaj s sedmimi drugimi iz svoje skupnosti v kraju Lejamaní v Hond- urasu pridružil karavani ljudi na poti v boljši svet. Stvari pa niso potekale po njegovih pričakovanjih – v začetku decembra se je Davíd znašel na mrtvi točki v Tijuani, kjer so mu Združene države Amerike preprečile vstop v dr- žavo in prošnjo za azil. Zakaj je odšel? Za Davídovo družino v Hondurasu je življenje ali smrt odvisna od tega, koliko vreč fižola pridela na tamkajšnji zemlji. Zadnja tri leta jih ni bilo dovolj, da ne bi bili lačni, saj je vreme po- stalo nepredvidljivo. Čeprav so navajeni tako na sušo kot na deževje, je bilo deževje zadnja leta premočno, hkrati pa sušna obdobja predolga; rastline sicer rastejo, vendar nočejo cveteti in zato nič ne obrodijo. Davídov sinček ima astmo. Ko je bil star pet mesecev, je hudo zbolel in le zaradi treh rezervnih vreč fižola, ki so ga prodali, si je družina lahko privoščila, da ga je odpeljala v bolnišnico. Zdravnik je Davidu povedal, da bi sin, če bi z zdravljenjem čakali dlje, verjetno doživel srčni infarkt. To je bilo v času, ko je zemlja še vsaj malo rodila. V dobrih letih, preden je vreme postalo nevzdržno za kmetovanje, je Davíd pridelal približno deset vreč fižola letno, lani pa ni mogel napolniti niti ene. Davídov dom je sredi tako imenovanega »suhega koridorja«, ki poteka skozi Gvatemalo, Honduras in Salvador. Za to območje je značilno sušno GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2023 | 39 OBRAZI PODNEBNIH MIGRACIJ vati kot še nikoli poprej. Ali je imel te- žavo. Pred sušo je moral kopati 60 ali 70 metrov, da je našel vodo, zatem pa že med 100 in 200 metrov. Potem ko je suša močno prizadela vso deželo, je moral marsikje kopati že 700 metrov globoko. Od tiste zime do leta 2010 je Sirijo prizadela najbolj uničujoča suša v zgodovini. V državi so se začeli kre- piti socialni nemiri, izbruhnila je voj- na. Alijev posel je propadel. Poskušal je najti službo, vendar mu ni uspelo. Ali je poskušal vztrajati, vendar si je le malo njegovih nekdanjih strank lahko privoščilo vrtanje tako globoko, kot se je spustila gladina podtalnice oziroma tam, kjer je ta še bila. Zaradi vojne so bile običajne dejavnosti praktično ne- mogoče. Njegova domača vas je bila le streljaj oddaljena od mesta Kobane na turški meji, od katerega so zaradi vojne ostale le ruševine. Nazadnje se je Ali odpravil v sirsko prestolnico Damask v upanju, da bo tam našel delo in prostor, kjer bo njegova druži- na na varnem. Na poti tja se je peljal z avtobusom in vozilo je zadela raketa. Prebudil se je v bolnišnici v Damasku, paraliziran od pasu navzdol. Eksplozi- ja mu je s šrapneli posula hrbtenico. Njegovi družini ga je nekako uspelo spraviti nazaj na sever in skupaj so se odpravili čez Turčijo do obale Egejske- ga morja, kjer so se pridružili tisočim sirskih beguncev na poti v boljši jutri. Oceanija: Kiribati, tihomorska dr- žavica in skupek atolov. Preden se je Teitiota (povzeto po Weiss 2015) leta 2007 s Kiribatija preselil na Novo Zelandijo, je štiri frustrirajoča leta brez zaposlitve s širšo družino svoje žene živel na opustošeni zemlji glav- nega otoka Tarawi. Pesek in ruševine teljsko skupnostjo za vse bolj skromne naravne vire. Krepil se je občutek, da begunci domačinom odžirajo kruh in da so prednostno upravičeni do pomoči. Odnosi med obema skup- nostma so se začeli krhati. Podnebje v Ugandi se spreminja, značilni so dvig temperature in nestanovitne padavi- ne, zato prihaja do izgube pridelkov in živine ter vse večje revščine tako med begunci kot njihovimi gostitelj- skimi skupnostmi. Tudi Opirovi so- rodniki, ki so se vrnili domov v Južni Sudan, opažajo slabšanje življenjskega standarda. Čeprav je to posledica več dejavnikov, med drugim vpliva pan- demije COVID-19, gospodarskih izzivov in razširjenega lokalnega na- silja, ki sega tudi čez mejo, imajo pri tem pomembno vlogo tudi ekstremne vremenske razmere. Leta 2021 so po- plave iz severovzhodne regije Južnega Sudana pregnale več sto tisoč pastirjev živine. Ti so nato nasilno izselili do- mačine v deželi Opirove družine, trije od njenih članov so v teh spopadih izgubili življenje. Bližnji vzhod: Kemal Ali (povzeto po Wendle 2015) je 30 let uspešno vodil podjetje za vrtanje vodnjakov za kme- te na severu Sirije. Imel je vse, kar je potreboval za delo: težek stroj, ki je cevi zabijal v zemljo, razmajan, a za- nesljiv tovornjak za prevoz strojev in sposobno ekipo mladih moških, ki so opravljali zahtevna fizična in tehnična dela. Kemal je imel tudi dober obču- tek, kje vrtati oziroma kopati, in za- upanja vredne stike v lokalni upravi, na katere je lahko računal, da mu ne bodo v napoto pri poslu. Potem so se stvari spremenile. Pozimi 2006/2007 se je gladina podtalnice začela zniže- obdobje, ki mu sledi deževno, v kate- rem pa je običajno prav tako obdobje krajše suše, znane kot canícula. Gre za zmanjšanje količine padavin v de- ževnem obdobju, julija in avgusta, ki lahko vpliva predvsem na gojenje žitaric v v fazi cvetenja in polnjenja zrnja. Ta naravni pojav je prisoten vse od juga Mehike do srednjeame- riškega suhega koridorja, konča pa se v Panami. Ekstremno poudarjena ali podaljšana canicula ogroža neza- nesljivo preskrbo s hrano okrog dveh milijonov družin, odvisnih od sa- mooskrbnega kmetijstva v suhem ko- ridorju (Rojas, Rodriguez de España in Hernández 2020). Podnebne spre- membe so še najbolj vplivale prav na caniculo, ki je v zadnjih 20-ih letih postala bolj vroča in suha, traja dlje kot običajno ter s tem ogroža pridel- ke Davídove družine. Afrika: Opira (povzeto po Bosco Okot 2022) je več dni bos tekel in hodil, da bi pobegnil pred spopadi v Južnem Sudanu. Ko je prispel na ugandsko mejo, so ga registrirali v begunskem naselju Palabek in mu dodelili 30 kvadratnih metrov veliko zemljišče, na katerem si je zgradil za- časno domovanje in imel nekaj pros- tora za kmetovanje. Zemljišče, ki mu je bilo dodeljeno, je bilo rodovitno, poraščeno z drevjem in grmičevjem; naravnih virov je bilo veliko, zato je zlahka pridelal dovolj hrane in zbral dovolj drv za kuhanje. Toda tri leta pozneje je deževje postalo nezaneslji- vo, bilo ga je premalo, pridelek se je zmanjšal. Lepota območja je izginila, rodovitne zemlje pa je bilo zaradi suše vse manj. S sušo se je povečala tekmo- valnost med begunci in lokalno gosti- 40 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2023 OBRAZI PODNEBNIH MIGRACIJ posledica spremembe podnebja in imajo pomemben škodljiv učinek na sestavo, prožnost ali produktivnost naravnih in upravljanih ekosistemov, na delovanje družbenogospodarskih sistemov ali na človekovo zdravje in blaginjo« (Zakon o … 1995). Medvladni odbor za pod- nebne spremembe (IPCC) v svojem 6. zbirnem poročilu, ki spada v zad- nji del šestega poročevalskega cikla, opozarja, da so človeške dejavnosti, predvsem z izpusti toplogrednih pli- nov, nedvoumno povzročile global- no segrevanje, pri čemer je globalna površinska temperatura v obdobju 2011–2020 za 1,1 °C presegla tem- peraturo iz obdobja 1850–1900. V ozračju, oceanih, kriosferi in biosferi je prišlo do obsežnih in hitrih spre- memb, podnebne spremembe, ki jih povzroča človek, tako že vplivajo na številne vremenske in podnebne ek- streme v vseh regijah po svetu. To je privedlo do obsežnih škodljivih vpli- vov ter s tem povezanih izgub in ško- de za naravo in ljudi (IPCC 2023), tudi do tako imenovanih podnebnih selitev. Podnebne selitve so gibanje osebe ali skupine oseb, ki morajo v glavnem zaradi nenadnih ali postop- nih sprememb okolja kot posledice podnebnih sprememb zapustiti svoje običajno prebivališče. Za to se odloči- jo začasno ali trajno, znotraj domače države ali prek njenih meja. Podneb- ne selitve so podkategorija okoljskih selitev. Opredeljujejo posebno vrsto okoljskih selitev, pri katerih je spre- memba okolja posledica podnebnih sprememb (IOM 2019). Posledice podnebnih sprememb, zara- di katerih so ljudje prisiljeni v selitev, so skrajno resne in ljudi življenjsko zervoar je premajhen, zato se trudijo, da bi je dobili dovolj. To je grenka ironija v kraju, ki mu nenehno grozi poplava. Vodo črpajo tudi iz tal, ven- dar je umazana. Podzemna voda je tu tik pod površjem, zato je občutljiva na onesnaženje, ki ga povzročajo ljudje in živali nad njo. Podtalnico uporabl- jajo le za umivanje, vendar zaradi nje njegovi otroci ves čas zbolevajo. Oze- mlje Kiribatov je v povprečju le nekaj več kot 6 metrov nad morsko gladino in je na seznamu tistih območij na svetu, ki so najbolj ogrožena zaradi vi- šanja gladine svetovnih morij. Ta ne- zadržno naraščajo, tudi zaradi taljenja polarnega in arktičnega ledu, ki je gle- dano zgodovinsko brez primere. Če se bo v tem stoletju gladina res dvignila za tri metre ali morda še več, večina podnebnih znanstvenikov napovedu- je, da bodo Kiribati bolj kot kdajkoli prej trpeli zaradi erozije in poplavljan- ja morja. To so zgodbe ljudi z različnih kon- cev sveta, v katerih se zrcali vez med podnebnimi spremembami in selit- vami, ki pogosto ostaja prezrta. A to so le izbrane zgodbe, ki so jih spisale podnebne spremembe. Ljudi, ki se v njih pojavljajo, lahko označimo za podnebne begunce. Okvirna konven- cija Združenih narodov o spremem- bi podnebja podnebne spremembe opredeli kot »spremembo podnebja, ki je nastala neposredno ali posredno zaradi človekovih dejavnosti, ki spre- minjajo sestavo Zemljinega ozračja in se poleg naravnega spreminjanja pod- nebja opaža v primerljivih časovnih obdobjih«, škodljive učinke podneb- nih sprememb pa kot »spremembe v stvarnem ali življenjskem okolju, ki so so se kopičili za do ramen visokim morskim zidom iz koščkov koral in cementa, ki so ga izdelali v obupnem poskusu, da bi se uprli vse bolj ne- usmiljenemu morju. Morje hoče po- žreti čedalje več kopna. Valovi so ved- no znova porušili del zidu in poplavili družinsko naselje; Teitiota ga je vsakič pomagal obnoviti. Tako kot večina I-Kiribatov, kot se imenujejo prebi- valci te države, je tudi on to videl kot normalen način življenja ljudi v nepo- sredni bližini morja. Nekdaj vsekakor ni razmišljal o tem, da bi naraščajoče morje nekoč postalo neznosno. Pa se je zgodilo prav to. Ko je Nova Zelan- dija leta 2007 Teitiotu in njegovi ženi podelila delovne vizume, sta takoj odšla in za nakup letalskih vozovnic vnovčila vse ženine pokojninske prih- ranke. Žena je nato postala negovalka v domu za ostarele v Aucklandu, on pa je našel dovolj dela v bližnjih rast- linjakih in na kmetijskih zemljiščih. V kratkem času so se jima rodili trije otroci. Življenje v novi državi je bilo lepše in varnejše, zato se je Teitiota odločil zaprositi za azil. Azil? Kot za begunce? Da – za azil! Dvig morske gladine kot nepremostljiva in skrajno resna grožnja njegovemu preživetju in obstanku, uživanju vseh njegovih človekovih pravic, je bila podlaga za njegov štiriletni boj, da bi postal prvi priznani podnebni begunec na svetu. Toda sodišča na Novi Zelandiji so nje- govo zahtevo zavrnila in leta 2015 so ga deportirali v domovino. Pravi, da je ta odločitev ogrozila njegovo življenje in življenje njegovih otrok. Skrbi ga, da bo ocean pogoltnil celotno državo kot Atlantido. Zdaj so nastanjeni v hiši njegovega svaka. Družina se pri pitju zanaša le še na deževnico. Re- GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2023 | 41 OBRAZI PODNEBNIH MIGRACIJ notranje razseljenosti (IDMC 2023) je bilo tako leta 2022 po svetu zaradi poplav, vetroloma, potresov, suše ali drugih naravnih nesreč in ekoloških groženj prisilno razseljenih rekordnih 32,6 milijona ljudi. Ta številka pome- ni kar 53 % od vseh notranje razselje- nih ljudi, torej presega število tistih, razseljenih zaradi vojn in konfliktov. Kar 98 % teh razselitev je bilo spro- ženih zaradi vremensko pogojenih nevarnosti, kot so poplave, nevihte in suše. Skrbi tudi podatek, da navedena številka v letu 2022 pomeni za kar 41 % večjo vrednost od povprečja zad- njega desetletja. Skoraj polovica več ljudi se torej mora seliti. Težnja naraš- čanja notranje razseljenih ljudi zaradi naravnih nesreč je zaskrbljujoče jasna. Zaradi posledic podnebnih sprememb in degradacije okolja se bo obseg tovr- stnih selitev še povečeval – po ocenah Svetovne banke naj bi bilo do sredine stoletja vpletenih kar 216 milijonov na vseh šestih celicah, več kot 80 mili- jonov samo v podsaharski Afriki (Cle- ment s sodelavci 2021). Na mnogih gospodarskih, kulturnih in političnih (Boas s sodelavci 2019), obenem pa je zmožnost selitve pogojena predvsem s finančnimi in družbenimi viri, zato najranljivejše skupnosti niti niso nuj- no tiste, ki se bodo najverjetneje selile (Brown 2008). Čeprav natančnega števila podnebnih beguncev ne moremo določiti in se številka razlikuje od ocene do oce- ne, odvisno od uporabljenih metod, scenarijev, časovnih okvirov in pred- postavk, pa razpoložljiva literatura vendarle nakazuje, da bodo glede na število prizadetih ljudi številke pod- nebnih beguncev presegle številke vseh znanih begunskih kriz doslej (Biermann in Boas 2012). Še naj- lažje je denimo pokazati neposredno povezavo med nenadnimi vremen- skimi pojavi in razselitvami, čeprav je ob tem treba poudariti, da gre pri tovrstnih razselitvah za razmestitve (angleško displacements) in ne nujno (dolgotrajnejše) selitve. Podatki pa vendarle nakazujejo dimenzijo poja- va. Po podatkih Centra za spremljanje ogrožajo. Le redko so zgolj nenadne, ekstremne in katastrofalne, kot smo lahko občutili tudi v Sloveniji, najprej lani ob hudi suši in požarih ter letos ob uničujočih poplavah. Učinki pod- nebnih sprememb so namreč običaj- no postopni in počasni. Naključne- mu opazovalcu so spremembe komaj zaznavne, a imajo lahko usodne in dolgotrajne posledice. Povezave med selitvami in spreminjanjem okolja v obliki naraščanja gladine morja, pos- topnega zalivanja podtalnice z morsko vodo, zaslanjevanja prsti, širjenja puš- čav, podaljševanja sušnih obdobij, vse pogostejših neurij so pogosto skrite. Tovrstne neprostovoljne selitve ostaja- jo prezrte tudi zaradi dejstva, da gre večinoma najprej za notranje selitve, torej selitve znotraj določene države, človek pa prestopi meje svoje države šele, ko ne gre več drugače. Sprva se ljudje namreč selijo iz različnih delov držav, ki so bolj prizadeti, v tiste, ki so manj, pogosto težijo proti središčem (političnim, gospodarskim) znotraj teh držav, ostanejo tam dalj časa, tudi po več let, upajo, da bo nekako že šlo, a ne gre, zatem pa mnogi odidejo s trebuhom za kruhom v sosednje ali bolj oddaljene dežele. Kot so denimo v uvodnih zgodbah poskušali tudi Teitiota s Kiribatov, Kemal iz Sirije ali David iz Hondurasa. Na prvi pogled se zdijo razlogi za selitev ekonomski in socialni, a so v ozadju zagotovo povezani tudi z nevzdržnimi posle- dicami podnebnih sprememb. Tu naletimo na prvo težavo v opredelje- vanju ljudi, ki bežijo ali bodo bežali zaradi posledic podnebnih sprememb. Večina selitev je namreč posledica kombinacije različnih dejavnikov, tako podnebnih, kot tudi družbeno- Slika 1: Število notranjih selitev zaradi naravnih nesreč (v milijonih) med letoma 2013 in 2022 (vir podatkov: IDMC 2023). 22,1 19,1 19,2 24,4 18,6 17,5 25,3 31 23,7 32,6 0 5 10 15 20 25 30 35 2013 2014 2015 2016 2017 2018 2019 2020 2021 2022 42 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2023 OBRAZI PODNEBNIH MIGRACIJOBRAZI PODNEBNIH MIGRACIJ zaščito. Mednarodna organizacija za migracije (IOM) je leta 2007 skova- la lastno opredelitev okoljskih mig- rantov, ki naj bi bila po njihovem ustreznejša: »Okoljski migranti so osebe ali skupine oseb, ki so zaradi nenadnih sprememb v okolju ali sprememb, ki nepovratno vplivajo na njihova živl- jenja ali življenjske razmere, primora- ni zapustiti svoje domove ali se tako odločijo, bodisi začasno bodisi trajno, in se preselijo znotraj lastne države ali v tujino« (IOM 2007). Ob tem pa je vendarle treba poudariti, da je lahko izraz »migrant« prav tako sporen, saj nakazuje, da je odločitev o selitvi v končni fazi odvisna od volje posamez- nika, ki se seli, oziroma, da naj bi bila ta prostovoljna. Hkrati pa so okoljske selitve, kot smo navedli že uvodoma, pojmovno širše od podnebnih selitev. V zadnjem času se pogosto uporablja tudi izraz podnebno razseljena oseba, ki ki sicer navaja razloge za upravičenost do mednarodne zaščite v preganjanju, med tovrstne dejavnike ne prišteva posledic podnebnih sprememb, torej če te preganjajo morje, suša, poplava. Eno prvih opredelitev denimo okolj- skih beguncev, za katero bi lahko trdili, da vključuje tudi podnebne begunce, je oblikoval Essam El-Hinnawi leta 1985. Zanj so okoljski begunci ljudje, prisiljeni zapustiti svoje tradicionalno okolje (začasno ali trajno) zaradi očit- nih okoljskih sprememb (naravnih ali antropogenih), ki so ogrozile njihovo eksistenco in/ali resno vplivale na ka- kovost njihovega življenja (El-Hin- nawi 1985). Mnogi so sicer tovrstni rabi besede ‚begunec‘ nasprotovali, ker naj bi vnašala zmedo v razume- vanje že omenjene Ženevske konven- cije, ki opredeljuje status begunca in upravičene razloge za mednarodno območjih se bodo namreč poslabšale razmere za kmetijstvo, trajno se bo zmanjšala zanesljivost preskrbe s hra- no in vodo ter varnost ljudi in njiho- vega premoženja, ljudi bodo ogrožali višja morska gladina in vse več eks- tremnih vremenskih pojavov (IPCC 2023; FAO 2023). Podnebne selitve so sicer izziv tako v bogatih kot revnih državah, a revščina pomembno vpliva na ranljivost ljudi za podnebne šoke in z njimi povezane stresne dejavnike. Tako na primer raziskava organizacije Oxfam (Uprooted by … 2017) kaže, da je bila med letoma 2008 in 2016 verjetnost za razselitev zaradi nena- dnih ekstremnih vremenskih katastrof pri ljudeh v državah z nizkim in niž- jim povprečnim dohodkom približno petkrat večja kot pri ljudeh v državah z visokim dohodkom. Problem opredelitve in pomanjkanja pravne zaščite Ena od največjih težav na področju urejanja in razreševanja problema podnebnih selitev je v neprepozna- vanju in nepriznavanju tega proble- ma. Tudi zato ni poenotenja o tem, kako pojav sploh poimenovati. Med- narodna skupnost se ne more zedini- ti, kakšna je opredelitev podnebnega begunca kot nekoga, ki nima izbire in upravičeno lahko beži iz svoje domo- vine, da bi preživel, druge države pa so ga pri tem dolžne zaščititi. Že bežen pregled strokovne literature nakaže na vrsto različnih poimenovanj, denimo okoljski migranti, okoljski begunci, podnebni begunci, okoljsko razselje- ne osebe in podobno. Razvoju dogod- kov ne sledi niti mednarodno pravo. Podnebni begunci seveda niso zajeti v Ženevski konvenciji iz leta 1951, PODSAHARSKA AFRIKA VZHODNA AZIJA IN PACIFIK JUŽNA AZIJA SEVERNA AZIJA LATINSKA AMERIKA EVROPA IN OSREDNJA AZIJA 0 10 20 30 40 50 60 70 80 90 bolj vključujoča pesimistična napoved podnebju prijaznejša Slika 2: Predvidene notranje podnebne selitve do leta 2050 (vir podatkov: Clement s sodelavci 2021). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2023 | 43 OBRAZI PODNEBNIH MIGRACIJ onalna in mednarodna prizadevanja, da bi se izoblikovali novi pravni in- štrumenti, ki bi vključevali definicijo podnebnega begunca, ki bi odsevala trenutne razmere in trende v prihod- nosti, in hkrati zagotavljali prepotreb- no minimalno mednarodno zaščito najranljivejših. Med temi prizadevan- ji sta gotovo najvidnejši Kampalska konvencija (Campala Convention 2009) in Pobuda Nansen (Nansen Initiative 2015). Kampalska konven- cija je pogodba Afriške unije, ki ob- ravnava notranje razseljevanje zaradi oboroženih spopadov, naravnih ne- sreč in obsežnih razvojnih projektov v Afriki. Konvencija je stopila v veljavo leta 2012 in je bila prvi tovrsten do- kument na svetu, ki je vlade obvezal k zagotavljanju pravne zaščite pravic in blaginje ne le oseb, ki so bile prisiljene zapustiti svoje domovine zaradi spo- padov in nasilja, temveč tudi zaradi naravnih nesreč in posledic izvedenih razvojnih projektov. Pobuda Nansen pa je bil meddržavni posvetovalni proces, ki sta ga leta 2012 zasnovali Švica in Norveška za dosego soglasja o programu zaščite in potreb ljudi, razseljenih prek državnih meja zaradi naravnih nesreč in posledic podneb- nih sprememb. Načrtovan rezultat tega procesa je bil program zaščite, ki temelji na treh stebrih: medna- rodnem sodelovanju in solidarnosti, standardih za obravnavo prizadetih oseb glede sprejema, bivanja in statu- sa ter operativnih odnosov, vključno z mehanizmi financiranja ter odgovor- nostmi mednarodnih humanitarnih in razvojnih akterjev. Na regijskih posvetovalnih srečanjih pobude Nan- sen je bilo ugotovljeno, da bo večina selitev potekala znotraj držav, a da za li biti prebivalci nekaterih atolov na Maldivih, ki jih je treba preseliti za- radi utemeljenega strahu, da bodo do leta 2050 poplavljeni, manj zaščiteni kot tisti, ki se bojijo političnega pre- ganjanja? Mednarodna skupnost bi zato morala napore usmeriti tudi v iskanje rešitev za prepotrebno zaščito podnebnih beguncev. Te sicer kronično primanj- kuje že za politične begunce (vojne begunce), a to ne more biti izgovor. Najprej se je treba poenotiti o tem, kdo sploh je podnebni begunec. Brez tega namreč ne moremo načrtovati politik upravljanja s tem izzivom, ne na lokalni ne na mednarodni ravni. To lahko močno ovira oblikovanje celovitih strategij za obravnavo po- sebnih potreb in izzivov podnebnih beguncev, ki jih nikdar ne bo mogla razreševati le posamezna država, saj gre za globalni problem. Potreben je razmislek o spoštovanju njihovih pra- vic, vključno s prilagajanjem, blažilni- mi ukrepi in dolgoročnimi rešitvami zaradi njihove razselitve. Brez takšnih strategij tudi ni mogoče pričakovati dodeljevanja sredstev in financiranja ukrepov za razreševanje potreb pod- nebnih beguncev. Odsotnost pravnih definicij pa nenazadnje povzroča zme- do pri tem, kako si različne države in regije razlagajo svoje odgovornosti in se odzivajo na razseljevanje, povezano s podnebnimi spremembami. Malo verjetno je, da bi bila Ženevska konvencija kdaj spremenjena tako, da bi med begunce vključila tudi to novo podlago za zaščito ljudi, to je beg pred podnebnimi spremembami. Zato so potekala in še potekajo nekatera regi- je sicer zadovoljivo opisna, a hkrati ne nakazuje določene odgovornosti dr- žav za te ljudi, kot jo vsebuje beseda »begunec«. V članku zato za ljudi, ki se morajo odseliti ali se odločijo za selitev za- radi posledic podnebnih sprememb, uporabljamo termin podnebni begun- ci. Podnebni begunec se namreč prav dosti ne razlikuje od tako imenovane- ga političnega (ali vojnega) begunca, zaščitenega z Ženevsko konvencijo. Oba sta v selitev prisiljena in oba se selita za golo preživetje. Med njima pa je pomembna razlika. Politični begunec je zaščiten po Ženevski kon- venciji, nekoč se bo morda lahko celo vrnil domov, ko bo vojna končana in se pričnejo napori za obnovo domo- vine. Številni podnebni begunci pa te možnosti ne bodo imeli, saj njihove domovine bodisi fizično ne bo več, kot grozi številnim obmorskim ob- močjem in otočjem, bodisi ta ne bodo več primerna za življenje. In čeprav so pogosto v slabšem položaju, podneb- ni begunci in begunke niso upravičeni do mednarodne zaščite oziroma azila po Ženevski konvenciji. Zanje nihče noče zares prevzeti odgovornosti. Za- radi neobstoja mednarodno-pravne zakonodaje na tem področju oziroma pravno urejenih poti za razreševan- je takih situacij ljudje ostanejo brez možnosti za varne selitve in urejanje svojega statusa. Če pa kljub vsemu vendarle zapustijo svojo državo na begu za svoje lastno življenje in živl- jenje svojih družin, pa so prepogosto označeni za »zgolj« ekonomske ali celo ilegalne migrante. Biermann in Boas (2012) se denimo pomenljivo sprašujeta, zakaj bi na primer mora- 44 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2023 OBRAZI PODNEBNIH MIGRACIJOBRAZI PODNEBNIH MIGRACIJ tik v zadnjih dveh desetletjih vse večjo pozornost namenjajo součinkovanju med podnebnimi spremembami in konflikti. Podatki kažejo precejšn- je ujemanje med državami, ki so jih podnebne spremembe najbolj priza- dele, in tistimi, v katerih je največja nevarnost za nasilni konflikt. Pod- nebne spremembe v kontekstu kon- flikta veljajo predvsem za potencialni »multiplikator groženj« (Climate and Conflict 2023). Na koncu pa se moramo ustaviti ob še enem pomembnem globalnem vpra- šanju, tesno povezanim s podnebnimi selitvami. Gre za odgovornost za pod- nebne spremembe in njihove negativ- ne posledice na okolje in ljudi. Antro- polog in raziskovalec Jason Hickel se je izračuna zgodovinske odgovornosti za podnebne spremembe lotil na ino- vativen način. Njegov pristop k anali- zi temelji na načelu enakega dostopa do skupne atmosfere za vsakega prebi- valca našega planeta. V analizi je izra- čunal nacionalni pravični delež var- nega svetovnega proračuna za ogljik, ki je skladen s planetarno mejo 350 ppm. Ti pravični deleži so bili nato odšteti od dejanskih preteklih emisij držav (ozemeljske emisije od leta 1850 do leta 1969 in emisije na podlagi po- rabe od leta 1970 do leta 2015), da bi ugotovil, v kolikšni meri je (ali pa tudi ne) vsaka država prekoračila svoj pra- vični delež. Ko je izračunal prispevek odgovornosti vsake države za globalne emisije, ki presegajo planetarno mejo, je ugotovil, da je kar 92 % presežnih zgodovinskih izpustov odgovornost globalnega severa (Hickel 2020). Ob tej neverjetno visoki številki mno- ga staroselska ljudstva po svetu, ki h zaradi podnebnih sprememb z alterna- tivnim okvirom Mednarodnega pakta o državljanskih in političnih pravicah (MPDPP). V nasprotju z Ženevsko konvencijo o statusu beguncev bi skladno z MPDPP za prosilce za azil zaradi podnebnih sprememb zadoščal dokaz, da so učinki degradacije okolja v njihovi matični državi sami po sebi zadostno tveganje za njihovo življenje (Wu 2020). Teitiota seveda ni bil prvi podnebni begunec v zgodovini. A je prvi, ki je na usodo ljudi, ki bežijo zaradi posle- dic podnebnih sprememb, tudi javno opozoril z uporabo pravnih instru- mentov in poti. Mnogi klimatologi (na primer Kelley s sodelavci 2015; Kajfež Bogataj s sodelavci 2018) de- nimo državljansko vojno v Siriji po- vezujejo s podnebnimi spremembami (eno tovrstnih zgodb s tem ozadjem ste lahko spoznali že v uvodnem delu). Pravijo namreč, da je Sirija mračna napoved tega, kar lahko dole- ti Bližnji vzhod, Sredozemlje, Sahel in nekatere druge dele sveta. Rodovitni polmesec – »rojstni kraj« kmetijstva in prvih civilizacij pred približno 12.000 leti – se pospešeno izsušuje. Suša v Si- riji je uničila pridelke, pobila živino in razselila kar 1,5 milijona sirskih kme- tov (Kelley s sodelavci 2015). Ob tem je zagotovo vsaj deloma prispevala k slabšanju družbenih razmer in širitvi socialnih nemirov, ki so sčasoma pre- rasli v državljansko vojno, v katero so se nato vpletli še drugi svetovni ak- terji. To je krut opomnik na dejstvo, da so podnebne spremembe tudi vse pomembnejši dejavnik oboroženih spopadov za vodo in druge naravne vire. Raziskovalci in oblikovalci poli- tiste, ki bodo prečkali državno mejo, vendarle obstaja precejšnja vrzel v zaščiti (tako pravni kot operativni) (McAdam 2016). Pri opozarjanju na odsotnost med- narodne pravne zaščite za podnebne begunce ima prav Ioane Teitiota s Ki- ribatija, čigar zgodba je bila predsta- vljena v uvodnem delu, pomembno vlogo. Leta 2013 je namreč kot prvi v zgodovini zahtevek po svoji pravici ubesedil oziroma si ga sploh upal po- staviti s tem, ko je zaprosil za status »podnebnega begunca« na Novi Ze- landiji. Njegovo prošnjo za azil pa sta kot neutemeljeno zavrnili tako tam- kajšnji vrhovno kot prizivno sodišče. Trdili sta namreč, da noben izmed kriterijev, ki bi sicer upravičevali za- ščito po Ženevski konvenciji, ni izpol- njen (McAdam 2016; Wu 2020). Ioa- ne Teitiota je bil tako z ženo in otroki deportiran nazaj v svojo domovino Kiribati, čeprav je nesporno tudi na obeh omenjenih sodiščih dokazal, da sta tam tako njegovo življenje kot pre- živetje njegove družine ogrožena. Leta 2020 je tem spoznanjem sledil Odbor Združenih narodov za človekove pra- vice v svoji prvi in s tem zgodovinski odločitvi. V primeru Teitiota je na- mreč odločil, da države posameznika kljub temu, da ni upravičen do azila, ne smejo izgnati, če je zaradi življenj- skih okoliščin kot posledice pod- nebnih sprememb ogrožena njegova pravica do življenja (OHCHR 2020). Ta razsodba je nedvomno vzpostavila nove standarde, ki bi lahko vplivali na uspešnost prihodnjih prošenj za azil, povezanih s podnebnimi sprememba- mi. Področje uporabe zaščite namreč razširja na kategorijo prosilcev za azil GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2023 | 45 OBRAZI PODNEBNIH MIGRACIJ da je strokovna javnost z opustitvijo izraza podnebni begunec depolitizira- la realnost teh selitev in na nek način spregledala, da so podnebne spre- membe oblika preganjanja najranlji- vejših in so selitve, ki jih povzročajo podnebne spremembe, bolj politična kot okoljska zadeva. Izraz podnebni begunec pa nakazuje, da so te selitve najprej in predvsem posledica prega- njanja, ki se izvaja nad najranljivejši- mi (Gemenne 2015). Zaključek Ko nastopi ledena doba, se ljudje – tako kot živali – selijo. Ne v jame, am- pak v toplejše kraje. Ko presuši mo- gočna reka in nastane puščava, tam ne živi skoraj noben človek več. Če morska voda zalije rodovitna obmo- čja, se ljudje premaknejo drugam, na varno. Ko temperature v kombinaciji z visoko zračno vlažnostjo presežejo meje človeške zmogljivosti in vzdr- žljivosti, ljudje na teh območjih ne bodo vztrajali. Ljudje so se od nekdaj selili, se selijo in se še bodo selili za- radi poslabšanih podnebnih razmer, degradacije okolja in ekstremnih vremenskih pojavov. Tekom celotne zgodovine človeštva je bilo okolje po- membno gonilo selitev, ki so postale strategija preživetja za ljudi. Ti so se preselili, ko je njihov dotedanji način življenja postal nevzdržen brez njiho- ve krivde. Zdaj smo na našem plane- tu prišli do točke, ko se vse več ljudi seli zaradi podnebnih sprememb in njihovih resnih posledic, kot so na- ravne nesreče, dviganje morske gla- dine, širjenje puščav in drugih. Stra- šljiva je misel, ki je več kot hipoteza, da smo to v neverjetno kratkem času sopovzročili ljudje sami. Kot svetov- kstu prevzemanja odgovornosti za posledice svojih dejanj pomeni več kot le plačilo za izgube in škodo pri- zadetim, ki jo dandanes doživljamo zaradi nakopičenih emisij. Podnebna pravičnost pa je edina pot, če resno razmišljamo o zgodovinski in moral- ni odgovornosti globalnega severa. Z drugimi besedami to poenostavljeno pomeni, da bi moral prav vsak nositi svoj delež odgovornosti sorazmerno s tem, koliko je prispeval k proble- mu. Podnebni vrh v Šarm el Šejku, tako imenovani COP27, ki je no- vembra 2022 potekal v Egiptu, je bil svojevrsten lakmusov papir za nove nujne ukrepe v smeri vzpostavljanja podnebne pravičnosti. Na nekaterih ključnih področjih je bil dejansko dosežen napredek, denimo z usta- novitvijo Sklada za izgube in škode, povezane z učinki podnebnih spre- memb. Kljub temu med državami globalnega juga ostajata razumljiva skepsa in nezaupanje (Apap in Har- ji 2023). Šele prihodnost bo namreč pokazala, kako resno bodo svojo od- govornost za vplačila v ta sklad vzele bogatejše države. Eden vidnejših raziskovalcev podneb- nih selitev François Gemenne (2015) trdi, da so »podnebne spremembe za- koreninjene v neenakosti med bogati- mi in revnimi ter, da so selitve način, skozi katerega te neenakosti postanejo vidne. Zgodnje teorije selitev so pred- postavljale, da bi bile lahko selitve pri- lagoditev med neenakostmi, vendar pa so dejansko prej simptom kot zdravilo«. Gemenne se ob tem vrača k terminu podnebni begunec, ki ga je v preteklih strokovnih delih zavračal, a priznava, da je bil morda v zmoti. Trdi namreč, globalnemu problemu niso prispevala tako rekoč nič, izkusijo pa strahovite posledice, upravičeno izpostavljajo tako imenovano kolonizacijo ozračja in opozarjajo na nujo, da države globalnega severa prevzamejo svo- jo (največjo možno) odgovornost za razreševanje podnebne krize in s tem varovanje celotnega človeštva (Milpa- merica Declaration 2022). Čeprav je zgodovinska odgovornost za podnebne spremembe in čezmer- no rabo razpoložljivih naravnih virov na strani premožnih ljudi, držav in celih kontinentov, podnebne spre- membe dejansko nesorazmerno bolj vplivajo na najrevnejše ter najbolj ranljive in marginalizirane skupine ljudi. Nadalje je treba poudariti, da večji del podnebnih beguncev izhaja iz držav tako imenovanega globalne- ga juga (države podsaharske Afrike, južne Azije in Latinske Amerike) ter z nizkih otočij (Tuvalu, Kiri- bati, Maldivi in druga, ki lahko do leta 2100 postanejo povsem nena- seljiva), ki sami nesorazmerno manj oziroma skoraj nič ne prispevajo k podnebnim spremembam. Afrika, na primer, je tako ena od najbolj prizadetih celin zaradi podnebnih sprememb, pri čemer celotna afriška celina trenutno proizvede manj kot 4 % svetovnih emisij toplogrednih pli- nov (Statista 2023), k skupnim zgo- dovinskim izpustom pa je po zgoraj omenjeni Hicklovi analizi prispevala zgolj 3 % (Hickel 2020). Kakršenko- li učinkovit odziv na podnebne spre- membe mora torej upoštevati kolo- nialno zgodovino, ki jih je povzročila (Bhambra in Newell 2022). Razume- vanje podnebnih sprememb v konte- 46 | GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2023 OBRAZI PODNEBNIH MIGRACIJOBRAZI PODNEBNIH MIGRACIJ to naredimo. Zato podnebne selitve niso samo stvar teorije ali znanosti, so predvsem izziv človečnosti. Naš sedanji odziv bo namreč oblikoval svet prihodnosti, svet naših otrok, vseh, ki bodo prišli za nami in nji- hovih potomcev. Bo to svet razume- vanja medsebojne prepletenosti in zapletenosti vsega življenja in do- gajanja na planetu ter prevzemanja odgovornosti za skupno dobro vseh in vsakogar, sočutja, sodelovanja in trajnostnega gospodarjenja? Ali bo to svet, kjer vsakdo misli le nase in noče razmišljati o posledicah svojih dejanj (sploh če zadevajo druge, tam nekje daleč vstran), svet spopadov, rezilnih žic in zidov? Kakšen svet si želimo, je navsezadnje vprašanje za prav vsako- gar med nami. Globalni izzivi, med katere nedvo- mno spadajo tudi podnebne selitve in podnebni begunci, terjajo tudi globalne rešitve. Obseg podnebnih selitev v prihodnosti bo odvisen od tega, kako se bomo soočili s pod- nebnimi spremembami: kako resno bomo že danes pristopili k zmanj- šanju izpustov toplogrednih plinov, porabi razpoložljivih naravnih virov in k prilagajanju na (že zaznavne) posledice podnebnih sprememb ter kako resno bomo vzeli popravo zgo- dovinskih krivic, ki so pripeljale do stanja, v katerem smo. Razumevanje podnebnih selitev je namreč tesno povezano z razumevanjem celotnega družbenega ustroja: spoznanje, kaj smo, kaj delamo in odločanje o tem, kam želimo v prihodnje in kako naj na skupnost se moramo naraščajoče grožnje številnim ljudem in drugim živim bitjem zavedati ter biti pripra- vljeni ukrepati, da bi jo preprečili, pomagati pri ublažitvi njenih posle- dic ali načrtovati dolgoročne rešitve za soočanje z njo. Eden od številnih korakov, ki jih moramo v tej smeri postoriti, je minimalno soglasje o ob- stoju podnebnih beguncev. Naslednji je okrepiti njihovo pravno zaščito, spremljati stanje in težnje podnebnih selitev in se nanje odzvati, tako da jih smiselno upravljamo, seveda pa bo za to treba zagotoviti tudi finančno in drugo podporo vsem prizadetim pri prilagajanju na posledice podneb- nih sprememb. Med ukrepi moramo predvideti tudi možnost (pre)selitve številnih ljudi, morda celih ljudstev. Viri in literatura 1. Apap, J., Harji S. J. 2023: The concept of ‚climate refugee‘. Bruselj. Medmrežje: https://www.europarl.europa.eu/RegData/etudes/BRIE/2021/698753/EPRS_BRI(2021)698753_EN.pdf (30. 10. 2023). 2. Bhambra, G. K., Newell, P. 2022: More than a metaphor: ‘climate colonialism’ in perspective. Global Social Challenges Journal. 3. Biermann, F., Boas, I. 2012: Climate Change and Human Migration: Towards a Global Governance System to Protect Climate Refugees. Climate Change, Human Security and Violent Conflict. Hexagon Series on Human and Environmental Security and Peace 8. 4. Boas, I., Farbotko, C., Adams, H., Sterly, H., Bush, S., van der Geest, K., Wiegel, H., Ashraf, H., Baldwin, A., Bettinni, G., Blondin, S., de Bruijn, M., Durand-Delacre, D., Fröhlich, C., Gioli, G., Guaita, L., Hut, E., Jarawura, F. X., Lamers, M., Lietaer, S., Nash, S. L., Piguet, E., Rothe, D., Sakdapolrak, P., Smith, L., Tripathy Furlong, B., Turhan, E., Warner, J., Zickgraf, C., Black, R., Hulme, M. 2019: Climate migration myths. Nature Climate Change 9-12. 5. Bosco Okot, O. 2022: As a refugee, I have seen the impacts of the climate crisis up close. Medmrežje: https://www.unhcr.org/in/news/stories/refugee-i-have-seen-impacts-climate-crisis-close (10. 10. 2023). 6. Brown, A. 2019: Climate Change Refugees Share Stories of Escaping Wildfires, Floods, and Droughts. Medmrežje: https://theintercept.com/2018/12/29/climate-change-refugees/ (1. 10. 2023). 7. Brown, O. 2008: Migration and Climate Change. IOM Migration Research Series. Medmrežje: https://www.un-ilibrary.org/content/books/9789213630235 (2. 10. 2023). 8. Clement, V., Rigaud, K. K., de Sherbinin, A., Jones, B., Adamo, S., Schewe, J., Sadiq, N., Shabahat, E. 2021: Groundswell Part 2: Acting on Internal Climate Migration. Washington. Medmrežje: http://hdl.handle.net/10986/36248 (17. 9. 2023). 9. Climate and Conflict. Medmrežje: https://climate-conflict.org/ (15. 9. 2023). 10. El-Hinnawi, E. 1985: Environmental refugees. Nairobi. Medmrežje: https://digitallibrary.un.org/record/121267/files/UNEP%2802%29_E52-E.pdf (15. 9. 2023). 11. Food and agriculture organisation of the United Nations (FAO): In Brief: The Impact of Disasters on Agriculture and Food Security 2023 – Avoiding and reducing losses through investment in resilience, Rome, 2023.. Medmrežje: https://www.fao.org/3/cc7900en/preliminaryInBrief-EN.pdf (23. 9. 2023). 12. France24: Bangladesh’s shanty towns for climate refugees, 2021. Medmrežje: https://www.france24.com/en/live-news/20211026-bangladesh-s-shanty-towns-for-climate-refugees (15. 9. 2023). 13. Gemenne, F. 2015: One good reason to speak of ‚climate refugees‘. Forced Migration Review 49. 14. Hickel, J. 2020: Quantifying national responsibility for climate breakdown: an equality-based attribution approach for carbon dioxide emissions in excess of the planetary boundary. The Lancet Planetary Health 4-9. 15. Internal displacement monitoring centre (IDMC): Global Report on Internal Displacement, 2023. Medmrežje: https://www.internal-displacement.org/global-report/grid2023/ (22. 9. 2023). GEOGRAFSKI OBZORNIK • 3-4/2023 | 47 OBRAZI PODNEBNIH MIGRACIJ 16. International organization for migration (IOM): Climate change and future human mobility, 2022. Medmrežje: https://emergencymanual.iom.int/sites/g/files/tmzbdl1956/files/2023-03/iom_global_data_institute_thematic_brief_1_evidence_ summary_on_climate_change_and_the_future_of_human_mobility.pdf (22. 9. 2023). 17. International organization for migration (IOM): Discussion note: Migration and the environment, 2007. Medmrežje: https://www.iom.int/sites/g/files/tmzbdl486/files/jahia/webdav/shared/shared/mainsite/about_iom/en/council/94/MC_INF_288. pdf (22. 9. 2023). 18. International organization for migration (IOM): Glossary on Migration, 2019. Medmrežje: https://environmentalmigration.iom.int/sites/g/files/tmzbdl1411/files/iml_34_glossary.pdf (22. 9. 2023). 19. International organization for migration (IOM): Migration, sustainable development and the 2030 agenda, 2023. Medmrežje: https://www.iom.int/migration-sustainable-development-and-2030-agenda (22. 9. 2023). 20. International panel on climate change (IPCC): Climate Change 2023: Synthesis Report, 2023. Ženeva. Medmrežje: https://www.ipcc.ch/report/ar6/syr/downloads/report/IPCC_AR6_SYR_FullVolume.pdf (28. 9. 2023). 21. Kajfež-Bogataj, L., Sušnik, A., Šetinc Vernik, M., Kovič Dine, M. 2018: Podnebne spremembe že danes glavni dejavnik za migracije. Medmrežje: https://radioprvi.rtvslo.si/2018/01/intelekta-87/ (1. 10. 2023). 22. Kampala Convention. Kampala, 2009. Medmrežje: https://au.int/sites/default/files/treaties/36846-treaty-kampala_convention.pdf (1. 10. 2023). 23. Kelley, C. P., Mohtadi, S., Cane, M. A., Seager, R., Kushnir, Y. 2015: Climate change in the Fertile Crescent and implications of the recent Syrian drought. Proceedings of the National Academy of Sciences 112-11. 24. McAdam, J. 2016: From the Nansen Initiative to the Platform on Disaster Displacement: Shaping International Approaches to Climate Change, Disasters and Displacement. University of New South Wales Law Journal 39-4. 25. Milpamerica Declaration, 2022. Medmrežje: https://www.culturehack.io/issues/milpamerica/the-milpamerica-declaration/ (1. 10. 2023). 26. Nansen Initiative: Agenda for the protection of cross-border displaced persons in the context of disasters and climate change, 2015. Medmrežje: https://disasterdisplacement.org/wp-content/uploads/2014/08/EN_Protection_Agenda_Volume_I_-low_res.pdf (2. 10. 2023). 27. Office of the United Nations High Commissioner for Human Rights (OHCHR): Historic UN Human Rights case opens door to climate change asylum claims, 2020. Medmrežje: https://www.ohchr.org/en/press-releases/2020/01/historic-un-human-rights-case-opens-door-climate-change-asylum-claims (23. 9. 2023). 28. Rashid, S. R. 2020: The intersection of climate change, migration and changing economy. Medmrežje: https://www.solidaritycenter.org/wp-content/uploads/2020/07/Bangladesh.Report.The-Intersection-of-Climate-Change-Migration- and-Changing-Economy.-June-2020.pdf (3. 9. 2023). 29. Rojas, O., Rodriguez de España, M. V., Hernández, T. 2020: New canicula index to study its impact on Agriculture in the Central American Dry Corridor and its connection with El Niño. Ciudad de Panamá. Medmrežje: https://www.fao.org/documents/card/en/c/cb1818en (3. 9. 2023). 30. Statista: Africa‘s share in global carbon dioxide (CO2) emissions from 2000 to 2021, 2023. Medmrežje: https://www.statista.com/statistics/1287508/africa-share-in-global-co2-emissions/ (17. 9. 2023). 31. Uprooted by climate change, 2017. Medmrežje: https://www-cdn.oxfam.org/s3fs-public/file_attachments/bp-uprooted-climate-change-displacement-021117-en.pdf (20. 9. 2023). 32. Wu, M. 2020: The Historic Case of Teitiota: Climate-Induced Asylum and Its Future. Medmrežje: https://opiniojuris.org/2020/10/12/the-historic-case-of-teitiota-climate-induced-asylum-and-its-future/ (17. 9. 2023). 33. Weiss, K. R. 2015: The making of a climate refugee. Medmrežje: https://foreignpolicy.com/2015/01/28/the-making-of-a-climate-refugee-kiribati-tarawa-teitiota/ (7. 9. 2023). 34. Wendle J. 2015: The Ominous Story of Syria’s Climate Refugees. Medmrežje: www.scientificamerican.com/article/ominous-story-of-syria-climate-refugees/ (24. 9. 2023). 35. World Economic Forum: Climate refugees - the world’s forgotten victims, 2021. Medmrežje: https://www.weforum.org/agenda/2021/06/climate-refugees-the-world-s-forgotten-victims (2. 10. 2023). 36. Zakon o ratifikaciji Okvirne konvencije Združenih narodov o spremembi podnebja (MOKSP). Uradni list Republike Slovenije, št. 59/1995. Ljubljana.