Št. 42 (2565), leto XLIX • Novo sesto, četrtek, 22. oktobra 1998 • Cena: 210 tolarjev
dolenjka,d.d.
NOVO MESTO
SUPER CENE ?asrobne sveče Maja ILIRIJA	199.00	Sil
«nske nogavice top star POLZELA	119,00	SIT
Prašek PERS1L 5,4 kg	1.299,00	SIT
nžSPLENDOR 1/1	129,00	SIT
Or JOŠT	899,00	SIT
marmelada marelica 700 g KOLINSKA	249,00 SIT
Priporočamo se za nakup!
" soboto, 24. oktobra 1998, od 7. do 19. ure dežurna trgovina MARKET RAGOVSKA v Novem mestu.
ISSN 0416-2242
STAVKA V MOKRONOGU

iS i’,wwvty+/
O 7 s
Plače v bonih, regres v čevljih
• GLOBOČEC ŠE NI ONESNAŽEN - V torek, ob zaključku redakcije, so nam na novomeški Komunali povedali, da do tega dne v zajetju v Globočcu k sreči ni prišlo do onesnaženja, kljub temu Zavod za zdravstveno varstvo Ljubljana še naprej spremlja meritve. Komunalno podjetje Grosuplje in tudi na novomeški Komunali pa so še vedno pripravljeni, da ob morebitnem onesnaženju vključijo nadomestne vire vode.
Nikakršnega opravičila ni
Izlitje nafte iz skladišča v Ortneku je ena največjih letošnjih ekoloških nesreč pri nas. V kraški svet je potonilo več sto, morda celo tisoč litrov nafte. Gasilcem je, potem ko so bili o nesreči obveščeni šele naslednji dan dopoldan, uspelo poloviti okrog 200 do 3001 nafte. V podjetju S - Trade so namreč o nesreči molčali in jo s tem očitno hoteli prikriti, na onesnažen potok pa so prvi opozorili okoliški krajani. Tamkajšnje skladišče nafte je po vojni postavila jugoslovanska vojska, skladišče pa je dal za iste namene naprej v najem tudi novi lastnik - Ministrstvo za ekonomske odnose in razvoj. Na nevarnost ekološke nesreče zaradi neprimerne zaščite objekta je podjetje S - Trade že pred tremi leti opozarjalo Slovensko ekološko gibanje, zaradi naftnih madežev na potoku pa so inšpektorje že spomladi obvestili ribniški ribiči.
Opravičila za malomarno in neodgovorno ravnanja v podjetju kot tudi za zapoznelo ukrepanja pristojnih služb ni, saj je ogroženo zajetje pitne vode v Globočcu, iz katerega se oskrbuje z vodo več tisoč prebivalcev Suhe krajine. Toda razvejeni kraški podzemni svet je nepredvidljiv. V Avstriji so za sanacijo podobne nesreče potrebovali kar 15 let. Draga šola, ni kaj. Pa da bi se iz nje vsaj kaj naučili!
JOŽICA DORNIŽ
Paič
Vabi na brezplačni zimski pregled! Krška vas "S 0608/59-059 Novo mesto “S 068/321-423
CVETOČA JABLANA - Pavlinovi s Križev pri Novem mestu so bili zelo presenečeni, ko je na njihovem vrtu konec septembra zacvetela njihova mlada jablana. Veliko ljudi se je ob njej ustavilo, saj je bila vsa odeta v belo. Cvetočo vejo nam je pokazal Damjan, ki obiskuje I. letnik srednje gradbene šole v Novem mestu. Tudi narava se zmoti, kajne? (Foto: J. Dorniž)
NA GASILSKEM ŠESTEROBO-JU ZMAGA V MAH ARO VE C -Gasilsko društvo Mokro Polje in občinsko gasilsko poveljstvo občine Šentjernej sta ob mesecu požarne varnosti v nedeljo, 18. oktobra, pred gasilskim domom v Mokrem Polju pripravila 4. gasilske športne igre. Sodelovalo je 7 ekip, ki so se pomerile v šestih igrah. Najboljša je bila gasilska ekipa iz Maharovca, druge so bile Groblje, tretje pa Mokro Polje. (Foto: M. Hočevar)
224000
vaš četrtkov prijatelj
dolenjski list
Italian Shoes Studio, zgodba, ki je ne bi smelo biti - Od 14. oktobra spet stavka
MOKRONOG - Delavci zasebne družbe Italian Shoes Studio iz Mokronoga - sprva jih je bilo 130, v začetku tega leta še 60 in zdaj manj kot 50 - že od leta 1992 delajo v izrednih razmerah. Lastnik in direktor Štefan Marolt iz Ljub-
ljane ne more dati zagotovila, da bodo imeli delo in plače, zato so se delavci v ponedeljek na zboru odločili, da zaostrijo že 17. septembra postavljene stavkovne zahteve in da nadaljujejo stavko.
Že več let so pristajali na vsemogoče kompromise, samo da bi obdržali delovno mesto, toda zdaj jim je prekipelo. Podpirajo jih tudi v Zvezi svobodnih sindikatov Slovenije. “Ne moremo dovoljevati podjetjem, da ne izplačujejo plač
po zakonu, saj podjetja ne morejo rešiti najnižje plače v regiji, ampak le pravi program in urejeno vodenje podjetja,” je v torek na novinarski konferenci povedala sekretarka v sindikalni območni enoti za Dolenjsko Majda Marolt.
V sindikatu ugotavljajo, da ima delodajalec že 3 podjetja in lahko kadarkoli blokira kateregakoli od treh žiro računov. Delavci že 3 leta ne dobivajo regresov za letni (Nadaljevanje na 2. strani)
SPET PREVEČ VODE - Letošnja jesen, kot da hoče nadoknaditi za-I Ptujeno v dolgem sušnem poletju, res ne skopari s padavinami. Komaj
■	Sf»o si opomogli od nedavnih poplav, že so struge rek ponovno postale
■	Neozke, premočena zemlja pa ni mogla vpijati obilnih padavin. Zato it ,e tudi deževje v začetku tedna marsikomu precej zagodlo, saj je voda i | sPet sprožala plazove, zalivala kleti, dvorišča in njive ter poplavila neka-9 i ere odseke cest. Tudi Kostanjevica (na sliki) je dobila podobo dolenj-
■	skih Benetk, saj je voda spet ušla iz struge, deževje pa je precej razmočilo
■	Z ’eHko gradbišče na otoku, zaradi česar se odmika tudi načrtovano as-ri citiranje obeh ulic na otoku. (Foto: T. Gazvoda)
c V_______________________________________________________________

BORZNO POSREDNIŠKA HIŠA, d.o.o. PE NOVO MESTO
* Odkupujemo delnice Nacionalne finančne družbe &PH, Trdinova 1 (bivši hotel Kandlja), fr 068/342-410 &PH, Rimska cesta 11, Trebnje, ft 068/460-730
kdelava točkovnih snegolovov vse vrste kritine.
068/66-664,0609/636-169, 041/628-862.
n----------------------/
OBČINSKA
PRIZNANJA
.SEMIČ- Ob prazniku občine e[hič bosta prejela plaketo kot Mvišje občinsko priznanje Blaž Kočevar in Marjan Tomaževič. uPlome za letošnje leto pa No podelili Mariji Zupančič, ^hištvu kmečkih žensk Semič, ^'eksandru Mirosavljeviču ter plansko leto tekmovalni ekipi postovoljnega gasilskega dru-lva Štrekljevec.
<S0Ž>
Dolenjska borznoposredniška družba (plovni trg IO 3000 Novo mesto
,	sprejema
naročila za prodajo ali nakup vrednostnih papirjev
(TUDI DELNICE, PRIDOBLJENE S CERTIFIKATOM) i v prostorih na Glavnem trgu 10 v Novem mestu (pri frančiškanski cerkvi) in na izbranih enotah DOLENJSKE BANKE, d.d.
\ ^okličite naše borzne posrednike! Tel.: 068/372-710,371-82-21
Ogroženo vodno zajetje Globočec, iz katerega se oskrbuje cela Suha krajina
DREVO PRIJATELJSTVA - Člani mednarodnega društva Via Europae Sculpturarum, ki širom Evrope širi idejo kulturnega sodelovanja med narodi, so v nedeljo obiskali Kočevju. V spomin na prvo srečanje, do katerega je prišlo po zaslugi Jelke Kuraj, ki je doma iz Konca vasi pri Kočevju, živi pa že več let v Nemčiji, so na zelenici pri Šeškovem domu zasadili lipo kot simbol prijateljstva in bodočega sodelovanja. Kočevje bo namreč eno od verjetno samo dveh mest v vsej Sloveniji, kjer bodo okoli leta 2000 odprli “kultur-nivrt ”, narejen po vzoru vrtov, ki jih bodo postavljali po vsej Evropi na razdalji približno 200-250 kilometrov. Prvi tdkšen vrt bodo odprli septembra prihodnje leto v Lichtenbergu v Nemčiji in nato po vsej Evropi, saj so njihovo idejo podpore mladim umetnikom in njihovih srečevanj z umetniki iz vse Evrope do sedaj podprle že skoraj vse države.. (Foto: M. L.-S.)
EKOLOŠKA NESREČA V ORTNEKU
Izlita nafta ogrozila vodo
Berite danes
stran 3:
•	Ob plinu še obnova vodovoda
ctr-jxrj
•	V KS Stara Cerkev nočejo Romov
stran 6:
•Bela vrana v čevljarski industriji
stran 8:
•Mali ne berejo Uradnega lista
stran 9:
•Kolinska se vrača h krompirju
stran 10:
•	Tri desetletja artiških tamburašev
stran 11:
•Nejasno, kdo je ustrelil Rajka v glavo
stran 18:
•Bo moral obrtnik iz domače vasi?
Infos 98
Prihodnji teden največja informacijska prireditev pri nas
LJUBLJANA - Prihodnji teden bo od ponedeljaka do sobote, od 26. do 30. oktobra, v Cankarjevem domu potekala tradicionalna izobraževalno-sejemska prireditev Infos 98, ki velja za najpomembnejša prireditev s področja informatike pri nas. Ob sejmu, na katerem sodeluje 130 razstavljalcev, bodo potekali seminarji v štirih sklopih, namenjenih podjetniškemu menedžmentu, vodjem informacijskih centrov, sistemskim uporabnikom, ki skrbijo a varnost omrežij in sprejemajo usmeritve pri nabavi nove tehnologije, vodjem in uporabnikom elektronskega poslovanja ter vsem, ki so povezani s šolskim in izobraževalnim sistemom. Nekaj predavanj bo namenjenih tudi najširši javnosti. V okviru Inofosa bo tudi več okroglih miz, razglasili bodo prejemnike priznanja Najboljši na Inofosu, v Hermes Sotlabu pa bo mednarodna konferenca “Kjer vzhod sreča zahod”.
SEMIŠKA OBČINA PRAZNUJE
SEMIČ - Ob prazniku, ki ga semiška občina praznuje 28. oktobra, pripravljajo v občini številne prireditve. Tako je bilo včeraj predavanje o ekoloških problemih v Beli krajini. Jutri, 23. oktobra, bo ob 18. uri v semiški galeriji otvoritev razstave akademskega kiparja Jožefa Vrščaja ter uro pozneje v osnovni šoli predavanje o semiški kraški učni poti, po kateri se bo moč sprehoditi naslednji dan ob 13. uri, začetek pa bo v križišču Tri roke. V soboto, 24. oktobra, bo ob 19. uri v kulturnem domu osrednja prireditev ob občinskem prazniku, na kateri bodo podelili tudi občinska priznanja. V sredo, 28. oktobra, bo ob 16. uri spominska slovesnost na Gornjih Lazah, v petek, 30. oktobra, ob 17. uri otvoritev prenovljenega doma Lipa v Čr-mošnjicah, naslednji dan ob 16. uri pa komemoracija pri centralnem spomeniku v Semiču. Ob prazniku bo tudi več športnih srečanj. .	'
NOVO MESTO -13. oktobra ponoči je v skladiščih goriva nekdanje JLA, kijih ima v najemu podjetje S - Thade v Ortneku pri Ribnici, prišlo do izlitja okrog 1000 litrov nafte v potok TVžiščica. Reševalna akcija se je začela šele naslednji dan ob 11. uri dopoldan, potem koso na nesrečo opozorili okoliški prebivalci, ki jih je zbudil smrad po nafti.
Ker gre za kraško območje, bo predvsem pa je nepredvidljivo.
izpiranje nafte lahko še dolgo,
NAFTA V KRKO
NOVO MESTO - Zavijajoče sirene gasilskih vozil GRC Novo mesto in njihova intervencija 16. oktobra popoldne pri ribiškem domu ob Krki je bila po besedah soseda kar nekaj dni prepozna. Vonj po nafti so namreč krajani čutili že v ponedeljek, a nihče ni vedel, od kod prihaja. In vzrok? V ribiškem domu RD Novo mesto so imeli v kleti sod z nafto. Le-ta se je po besedah pred-stavnikov ribiške družine Novo mesto obrnil, ko je voda preplavila njihovo klet in nekaj nafte je pronicalo iz soda. Pri tem je imela nafta prosto pot, saj cev iz kleti vodi naravnost v Krko.
S. M.
Zaradi neodgovornega ravnanja zaposlenih v omenjenem podjetju pa tudi zaradi zapoznelega reševanja je ogroženo zajetje pitne vode Globočec pri Zagradcu, od koder se oskrbuje z vodo cela Suha krajina.
V sredo dopoldne so prvi ukrepali ribniški gasilci, ki so poskušali z zasilno leseno pregrado zajeziti
(Nadaljevanje na 2. strani)
KONEC IVANŠKIH KS?
IVANČNA GORICA -L anskim krajevnim skupnostim - kar engjst jih je - z zadnjim decembrom letos preneha pravna subjektiviteta. Po uradni dolžnosti jim bodo odpravili žiro račune. To pomeni njihovo uničenje, saj postanejo le še posvetovalna telesa občine. Koliko se je v samih krajevnih skupnostih naredilo, vsaj v nekaterih, pa najbolje vedo ljudje sami. Če do seje sveta ne bo prišlo, ki jo še pred lokalnimi volitvami zahtevajo ivanški svetniki, se pod vprašaj postavlja tudi smiselnost volitev v svete KS 22. novembra.
SREČANJE UROLOGOV NA OTOČCU
NOVO MESTO - Združenje urologov Slovenije in oddelek za urologijo splošne bolnišnice Maribor prirejata letno srečanje urologov iz Slovenije, Štajerske in Koroške, ki bo v soboto, 24. oktobra, na Otočcu.
A VREME
AT*
Po sončni in ob jutrih megleni sredini tedna se bo v naslednjih dneh vreme spet delno poslabšalo; možne so manjše padavine.
Izlita nafta.
Slovenija in Kosovo
S tokratno anketo Dolenjski list ugotavlja med ljudmi na območju med Metliko in Ivančno Gorico ter Kočevjem in Brežicami, s katerega poroča, razpoloženje ljudi v zvezi s kosovsko krizo. Kako naj se Slovenija obnaša ob razmerah na Kosovu? Naj se Slovenija pridruži z vojaki silam ob morebitnem posredovanju v Srbiji? Naj mednarodnim silam pri vojaških ali drugačnih operacijah dovoli uporabo svojih objektov? Naj se obnaša kot nečlanica Nata, kar zdaj dejansko je, in neprizadeto opazuje, ali se bo Sever-noatlanstka zveza ali mednarodna ekipa izurjenih diplomatov pekla prste in lomila zobe na balkanskem sodu smodnika? Vprašanje, kako naj se Slovenija obnaša ob razmerah na Kosovu, je verjetno eno od pogostih vprašanj tako v Sloveniji kot v tujini. Slovenija mora vprašanje gledati predvsem skozi prizmo prihodnosti, medtem ko ob tej priložnosti lahko gredo v pozabo nekatera zgodovinska dejstva. To, da naša država želi vstopiti v Nato, ima večjo težo od dejstva, da je zdaj samostojna Slovenija nekoč delovala kot sestavina jugoslovanske federacije in da je sedela za isto mizo s Srbi, ki naj bi jih dandanašnji pokončevali s predvidenimi Natovimi vojaškimi mirovnimi operacijami. In če Slovenija torej ve za Nato, ta pa jo
pripušča nekako vse bliže k sebi, je prav, da naša država sode'
sodeluje z Natom. Ali je prav na vrat na nos siliti v Nato, je drugo vprašanje, vendar za kdaj drugič. Vprašanje je vendarle tudi, ali si lahko Slovenija kaj škoduje, če v boju Kosova za suverenost ne stoji na srbski strani. Je v Srbih toliko terorizma, da bi slovensko privrženost Natu kaznovali z razdiralnimi akcijami zoper Slovence?
>

ALOJZ SIMEONOV, kmet z Zgornjih Vodah “Mislim, da bi Slovenija lahko dovolila NATU kvečjemu uporabo svojega zračnega prostora za napade na cilje na Kosovu in drugje v Jugoslaviji. Bolj se ne bi bilo dobro vmešavati, ker me skrbijo morebitne povračilne akcije oziroma maščevanje Srbov s terorističnimi akcijami v naši državi.”
MILENA VEBER, referentka prodaje v Tesnilih: “Čeprav Srbi Slobodana Miloševiča očitno podpirajo, sicer verjetno ne bi bil več predsednik Jugoslavije, se mi ne zdi prav, da bi nič krivo ljudstvo zaradi kosovske krize čutilo posledice morebitnega bombardiranja letal NATO. Običajno je, žal tako, da v vojnah in vojaških spopadih najkrajšo potegnejo prav nedolžni ljudje.”
MIRAN SIMONIČ, upokojenec iz Dragatuša: “Boljše bo, da damo Slovenci roke stran pri morebitnem vojaškem posredovanju v Srbiji. Včasih smo gospodarsko sodelovali s Srbi in bomo morda še, pa bi se nam sodelovanje pri napadu lahko maščevalo. A mislim, da bi moral svet Miloševiča spraviti k pameti, morda z gospodarskimi sankcijami.”
VIKTOR VELŠE, delavec v se-miški Iskri: “Slovenija naj naredi najprej red v svoji vojski, potem naj razmišlja o posredovanju drugod. Predvsem pa naj se ne vmešava v težave drugih, saj so za to močnejše in vplivnejše države. Zlasti pa bi bil velik nesmisel pošiljati na Kosovo ali v Srbijo slovenske vojake. S tem se gotovo ne bi strinjal noben fant niti njegovi bližnji.”
FRANC ZIDARIČ, upokojeni učitelj iz Globokega: “Če je Slovenija že leta 1988 podprla stavkajoče kosovske rudarje in imela zatem tisto znamenito zborovanje v Cankarjevem domu, je čisto razumljivo, da tudi danes ne moremo stati čisto ob strani. Že zaradi naših želja po vstopu v Nato moramo vsaj moralno podpreti nameravane akcije te organizacije in OZN”.
BOŠTJAN COLARIČ, fotograf Posavskega obzornika, doma v Krškem: “Slovenija naj sodeluje z mednarodnimi ustanovami pri reševanju kosovske krize. Če smo se mi osamosvojili, je treba tudi Kosovu pomagati. Jasno je, da je Srbija agresor. Slovenski vojaki naj ne gredo v morebitne mirovne sile, vojake naj da Nato. Ta naj tudi posreduje, če misli, saj je bilo dovolj dogovorov.”
ZLATKO MAJER, vrtnar iz Kočevja: “Če hočemo v Nato in v Evropo, ne moremo reči ne; prelet Natovih letal nad našim ozemljem moramo dovoliti! Pri tem nam ni treba gledati na to, kaj si morda nekateri drugi mislijo o nas. Smo namreč samostojna država in gledati moramo v pivi vrsti na svoje interese. Ne vem pa, kaj konkretno bo to Sloveniji prineslo!”
IGNAC ROG EU, strojnik iz Podturna: “Slovenija bi morala biti glede reševanja srbskega problema nevtralna, saj smo le toliko in toliko let živeli skupaj. Z vsakršnim v mešavanjem bi naredili več škode kot koristi. Naj problem rešita velesili, ki se ves čas vpletata v to žarišče, vendar ne z orožjem, s tem bi namreč najbolj prizadeli nemočne ljudi, ampak po diplomatski poti.”
(Nadaljevanje s I. strani)
Plače v bonih, regres v čevljih
onesnaženje, potem so poklicali na pomoč še ljubljansko gasilsko brigado, vendar je večina osne-snaženja šla že naprej. Ker je na osnovi geoloških raziskav ugotovljeno, da je potok Tržiščica, ki se izteka v vrtačo Tentera in se kasneje izliva v reko Krko, 'ptiVezan tudi z vodovodnim zajetjem G16r bočeč, seje v četrtek na komunalnem podjetju Grosuplje, ki upravlja z medobčinskim zajetjem vode, sestala delovna skupina, ki je pripravila zaščitne ukrepe ob primeru onesnaženja. Sestanka so se udeležili tudi predstavniki novomeške Komunale, ki upravlja z omenjenim vodovodom na območju novomeškega dela Suhe krajine.
Iz zajetja Globočec se črpa okrog 1000 m3 vode na dan. Na območju novomeškega dela Suhe krajine se iz tega zajetja oskrbuje 33 naselij oz. 3550 prebivalcev, ki porabijo na dan okrog 890 m3 vode. Na osnovi barvanja potoka je bilo ugotovljeno, da voda iz vrtače Tentera priteka v zajetje Globočec v 68 urah, že v 52,5 urah pa so zaznali obarvano vodo tudi v Tominčevem izviru pri Kotih, ki ga na Komunali vodijo kot bodoče perspektivno zajetje.
Novomeški župan Franci Koncilija je na tiskovni konferenci v petek povedal, da se je v četrtek popoldan sestal občinski štab civilne zaščite, kjer so pretehtali možne rešitve, kako bodo v primeru najhujšega lahko zagotovili čimveč rezervnih vodnih virov. Pohvalil je novomeško Komunalo, ki je takoj usposobila za obratovanje opuščeno črpališče ob Krki v Žužemberku, od koder bi lahko oskrbovali nižje ležeče kraje. Več težav bi bilo z oskrbo z vodo višje ležečih krajev, ki pa bi jih oskrbovali iz vodovodnega sistema v Stični in s pomočjo cistern. V primeru najhujšega bodo v oskrbo z vodo vključili tudi vrtino pri Križih in vrtino na Vinkovem Vrhu pri Dvoru.
J. DORNIŽ
(Nadaljevanje s L strani)
dopust, zadnjega pa so dobili izplačanega kar v obliki čevljev! Zaostajanje s plačami se vleče že tri leta, v vsem tem času pa delavci naj ne bi dobili niti ene plače po kolektivni pogodbi. Še več, od februarja 1996, ko je imelo podjetje blokiran žiro račun, je podjetje izplačevalo plače, ki niso dosegale niti predpisane minimalne plače, pa še del tega bornega plačila so redno izplačevali v bonih. Po ugotovitvah strokovne službe sindikata so bile bruto (!) plače od 44 do 48 tisočakov. Kaže tudi, daje delodajalec kar vse delavce uvrstil v prvi tarifni razred, od plače pa jim je obračunaval še odbitke. Kot trdijo delavci, jim ni izplačeval niti stroškov prevoza na delo, čeprav jih je na plačilni listi prikazoval.
Tokratno stavko so pričeli 24. septembra, predtem pa so imenovali stavkovni odbor, ki ga vodi Marjan Jančič. Zaradi pogodbe o delu za Peko in obljubljene plače za avgust so stavko 5. oktobra prekinili, vendar so zahtevali, da jim delodajalec do 13. oktobra izplača
letošnji regres. Ker tega niso dobili, se s 14. oktobrom stavka
nadaljuje, po novem pred zaklf' njenimi vrati proizvodnih prosto;
CVIBELJ VABI NA POČASTITEV
PADLIH
ŽUŽEMBERK - Osrednja slovesnost ob največji grobnici padlih partizanov NOB v Sloveniji bo ob spomeniku na Cviblju to soboto, 24. oktobra, ob 11. uri. Navzoči bodo diplomatski predstavniki 7 držav, sodelovali pa bodo domači pevski zbor, enota in orkester Slovenske vojske, učenci žužemberške šole ter lovski rogisti. Govoril bo podpredsednik SAZU akademik Ciril Zlobec, nekdanji borec Gubčeve brigade. - Na komemoracijo vabijo: Območni odbor ZB NOB Novo mesto, krajevno združenje borcev, odbor Skupnosti 7. korpusa in Mestna občina Novo mesto.
UJV.
Zaposleni zahtevajo izplačil plač po KP in stroškov prevoza v delo od 22. junija, ko se je za<® postopek prisilne poravnave. Vt trajajo pri zahtevi za izplačilo F gresa in zahtevajo 100-odstot® poplačilo njihovih terjatev v p® stopku prisilne poravnave. P°slj danjem predlogu je namreč p®“ videno 20-odst. poplačilo v rol®1 leta.
Direktor za oktober in nove®' ber ne vidi možnosti za delo i'1"| plače. Mnogi tudi dvomijo o usp2' hu prisilne poravnave, za povrh lastnik prostorov, podjetje Isj® Elektroliti, zahteva, naj Ital®1 Shoes Studio zaradi neplačevanj najemnine izprazni prosto® Delavci imajo zaradi tega ne*3 vrste odločbe, da so “za vsak p® mer na čakanju”, ta status sej111 izteče sredi decembra. V primd* stečaja si upniki ne morejo obe® poplačila, saj družba razpolag3'1 s stroji, ki so pod hipoteko.
B. DUŠIČ GORN1*
ZAOSTANEK DOLENJSKE VSE MANJŠI
Ne novi telefoni, nove storitve
Povpraševanje po novih telefonskih priključkih se zmanjšuje - V Telekomu ponujaj0 nove storitve, od ISDN do interneta ■ Konec klasičnih hišnih central
NOVO MESTO - Novomeška poslovna enota Telekoma pokriva Dolenjsko, Posavje in Belo krajino, 15 odst. površine Slovenije, kjer v 53.500 gospodinjstvih živi okoli 175.000 ljudi. Konec leta naj bi bilo na območju poslovne enote 60.000 telefonskih priključkov. Na začetku leta je v Sloveniji prišlo 35,8 telefona na 100 prebivalcev, v dolenjskih občinah jih je 34,5 na 100 prebivalcev (največ, 36,4/100, v občini Novo mesto), v posavsakih občinah 32,7 telefona na 100 prebivalcev (največ, 39,5/100, v občini Krško, na območju Globokega pa celo 40,8/100), v belokranjskih pa 31,2 telefona na 100 prebivalcev (v črnomaljski občini 30,1/100, v metliški pa 32,6/100).
cšk
MESTNO JEDRO V
OČEH SLIKARJEV
BREŽICE - V galeriji Posavskega muzeja bodo danes odprli razstavo brežiških likovnikov, ki so poleti slikali motive starega brežiškega mestnega jedra. Trideset slikarjev bo razstavilo okoli 60 del v olju, grafiki, risbi in akvarelu. Dela bodo razstavljena v okviru dnevov evropske kulturne dediščine. Razstavo, ki spada med prireditve ob brežiškem občinskem prazniku, pripravljata Društvo likovnikov in Zveza kulturnih društev Brežice. Pokrovitelj prireditve je občina Brežice, sponzor pa Posavski muzej. Ob razstavi bosta nastopila Simona Zorc Ramovš in Klemen Ramovš. Dela bodo na ogled do 22. novembra.
B. H.
“Povpraševanje po telefonskih priključkih se že nekaj časa zmanjšuje,” pravi Ivan Grili, vodja prodaje v novomeški Telekomovi enoti. Iz razvitega sveta je znano, da se povpraševanje po novih telefonskih priključkih skoraj ustavi, ko gostota preseže 40 priključkov na 100 prebivalcev. Poleg tega so se včasih pri širitvi telefonske mreže močno angažirale krajevne skupnosti, po novem zakonu pa to ni več dovoljeno in mora za storitve javne telefonije po predpisanih cenah skrbeti izključno Telekom.
Ob upadanju zanimanja za nove telefonske priključke se pri Telekomu usmerjajo v razvijanje ponudbe novih tržnih storitev, kot so ISDN priključki, povezava z internetom, tako imenovane storitve centrex ipd.
“ISDN priključek je primeren tako za individualno uporabo kot
za podjetja, saj hkrati omogoča dva telefonska pogovora; v primerjavi z navadnim priključkom je v tem primeru delo na internetu bistveno hitrejše, ob tem pa je še ena linija prosta za telefonski po-
govor,” pravi Grili. V novonr poslovni enoti je priključenih2 več kot 700 ISDN dostopov2 individualne uporabnike in 2f>" večja podjetja. Že v prihodnji letu naj bi bilo v večini krajev® območju poslovne enote moč« biti ISDN priključek. Pripravlja tudi ugoden ISDN paket, ki ® vseboval priključek, kakovost' ISDN aparat in ISDN moden1' delo na internetu. Naročniki3 njihovo internetsko storitev Sl22 imajo to ugodnost, da se lah' pod enakimi pogoji in za isto ce® na internet priključijo kjerkob sloveniji.
“Najnovejša storitev, ki jo ™ mo v Novem mestu začeli trži11 2. polovici novembra, v Kršk® pa v začetku prihodnjega leta,-imenuje centrex,” je pove21 Grili. Preprosto povedano: g®* hišno telefonsko centralo, ki pa11! bo več v podjetju, uradu, firm1' doma, marveč v Telekomu. “S te odpade skrb za vzdrževanje his'
centrale. Vse funkcije, ki jih m hišna centrala, bo v sistemu c3
0'i
Ivan Grili
trex opravljala javna Telekom1 centrala. Cena pogovorov v m® ■ ni telefoniji bo tako kot sedaj P hišni centrali brezplačna, vsi Zt® nji pogovori pa bodo potekali. » velja to za običajno telefonij0,
' A. BARU*
LIČKANJE KORUZE - Turistično društvo Dolenjske Toplice je v sodelovanju s krajani Suhorja pripravilo tradicionalno, tokrat že 4. ličkarijo. Pod Finkovim podom v Suhorju smo obiskovalci zličkali zajeten kup koruze na način, ki je zaradi uvajanja sodobne mehanizacije vse redkejši. Ob prijetnem delu smo poslušali domače harmonikarje in oktet Adoramus, domačini pa so nas pogostili z domačim pecivom, pečenim kostanjem, moštom in polento. (Foto: Marko Pršina)
HARMONIKARKE TEKMOVALE - Na L državnem prvenstvu harmoni-kark z diatonično harmoniko v soboto na gradu Rajhenburg nad Brestanico je Bernarda Podlesnik (na fotografiji desno) osvojila naslov državne prvakinje, Tanja Čretnik (levo) je prejela naziv najprivlačnejše harmoni-karke tekmovanja. Prireditev, ki se je je udeležilo 16 tekmovalk, so organizirali Turistična agencija BooM Krško, Zveza kulturnih društev Krško in Radio Sevnica. (Foto: M. Luzar)
Mariborsko pismo
V znamenju stoletnice
v
Leona Štuklja
Naš. veliki Novomeščan
MARIBOR-Minuli teden je v štajerski metropoli minil v znamenju proslavljanja 100-Iet-nice olimpionika in častnega občana Maribora Leona Štuk. lja.
Svečanosti ob stotem rojstnem dnevu Leona Štuklja so se začele v mestnem parku, kjer so mariborski rotarijanci ob pomoči številnih sponzorjev Štuklju v čast zasadili 100 dreves ob poti, po kateri se vsak dan sprehaja. Ob tej priložnosti je o živ-Ijenju in delu Leona Štuklja govoril predsednik Rotary kluba Maribor dr. Stanko Ojnik, nato pa je jubilant v prisotnosti številnih Mariborčanov še sam zasadil drevo ter vsa drevesa simbolično predal v varstvo mariborskemu županu dr. Alojzu Križmanu.
Ansambel opere in baleta Slovenskega narodnega gledališča v Mariboru pa je v dvorani
Tabor v čast Leonu Štuklju pf pravil gala koncert, na katere® se je zbralo več kot 5.000 ljud*-Po koncertu, na katerem so s°" delovali solisti iz desetih držaVl je zbranim spregovoril tudi j® bilant. V iskrivem nagovoru s3 je zahvalil za vse čestitke in hudomušno dejal, da si želi, d3 bi se uresničilo vse, kar so mu ob 100-letnici zaželeli drugi-
Proslava je bila tudi na vrl® mariborske Piramide, kamorse Štukelj kljub svojim častitljivi® letom še vsak dan povzpne. N vrhu Piramide je namreč jub1" lant zasadil cepič 400 let sta® trte z Lenta, ki mu ga je p°' klonila mestna občina^ Prosla® ob 100-letnici Leona Štukljas° Mariborčani zaključili z veliČ® stnim ognjemetom.
V Mariboru je v teh dne*1 izšla tudi knjiga “Pivih 100 let ■ V knjigi, ki jo je izdala revij® Mariborčan, je Leon ŠtukpO objavil svojo avtobiografij0’ poleg tega pa je v njej objavijo11 tudi intervju, ki ga je z naj st® rejšim olimpionikom nared1 novinar Franček Jauk.
Mariborčani pa ne bi bili pr® vi Štajerci, če ne bi 100-Ietni® Leona Štuklja obeležili tudi2 izbranim vinom. Tako je Vin®’ dal na trg 5.000 oštevilčeni11 steklenic, ki jih je napolnils chardonnayem letnika 199'■ Vinu so dali ime Leon.
TOMAŽ KŠEL4
I
;■
i>
t
is
i
i
t-
»
c
t
č
il
«•
it
t-
?
p
i'
'l‘
t
k: n-itf ri ar 1 i
lk
3
¥
0
X
št
v
Ji
t
;f
t>
)rr
tf
tv’
;e*
P
1 T'
4
!i’
i>
(i1
• t
il11
al'
c(
Sff
J
4
Novomeška kronika
v _______|^
ČAKANJE - Tudi dobrim spodrsne. V kontaktni oddaji priljubljenega Studia D poslušalci ugibajo o slovenskih krajih, za pravilen odgovor pa si lahko ■zberejo melodijo po svoji želji. Pasi je eden zadnjo soboto izbral Sifrerjevo Za prijatelje, takoj za Pjim pa si je drugi poslušalec, ki je tudi pravilno odgovoril na \prašanje, zaželel slišati pesem Čakam te, prav tako s Šifrerjeve-ga novega CD-ja. “To pa že ne!” gaje odpravila voditeljica, en Šifrer za drugim, to vendar ne gre! Pa seje poslušalec moral zadovoljiti z drugo pesmijo. Bo še kdaj uganjeval prek Studia D, če ni dobil želene pesmi?
EKOLOGI - Oni dan je občan Pripeljal odpadke na komunalno deponijo v Leskovcu. Ekološko osveščen, je sam opravil ločevanje odpadkov in steklo odložil v Poseben kontejner. Pa gaje “po-troštal” tam prisotni komunalec: ‘Dajte no, dajte, kaj se pa trudite, saj tako in tako vse zmečemo sku-Paj in zagrnemo.” Pri nas se očitno ločeno zbiranje odpadkov izplača le še Romom, ki iz še tako ^Premešanega kupa odpadkov ločijo, kar je še uporabnega, naj no hrane, oblačilo ali za na od-Pad. Dobi se celo kakšen uporaben del za njihove avtomobile.
IZVESKI - Novomeški Glavni •rg, največji mestni trg na Kranjskem in po Ketteju tudi najlepši, “i nujno potreboval odločno roko hupanja vrednega človeka s Pretanjenim posluhom za staro niestno jedro. Pa pustimo tokrat Pji miru promet, kije trg spremenil v eno samo skladišče raznobarvne pločevine. Ozrimo se na Pročelja častitljivih trških stavb, na katerih se košatijo izveski lokalov in firm, med katerimi ni niti enega samega, ki bi bil vsaj za silo sprejemljiv za podobo srednjeveškega trga. Kako se da take stvari urediti, bi si pristojni lahko Pgledali v Škofji Loki. Ampak to le že druga zgodba. Za to je uditno potrebnih nekaj sej, katerim sledi imenovanje komisije, laganje naporov, dolgotrajne Priprave in izdelava študij. V tem basu pa trgovci z novci obešajo nove m vse bolj nemogoče, v oči bodeče in v nebo vpijoče izveske.
Ena gospa je rekla, da bi mo-ffl/ novomeški župan, preden je samovoljno odjavil oba (!) izvo-Dolenjskega lista za novomeško občino, vsaj poravnati naročeno od začetka leta.
Suhokranjski drobiž
lista podjetnikov - v
!°rek so se že drugič zbrali podaniki in obrtniki iz treh krajnih skupnosti. Pripravili so že Predlog kandidatov, ki bi nasto-P'li na volilni listi podjetnikov in °brtnikov. Zelo zanimivo listo Sestavljajo naslednji podjetniki in °brtniki: Bine Jaklič, Jože Novinec, Ivan Kranjc, Stane Novinec, , rane Grum, Aleksander Jordan, •jmko Skube ml., Boštjan Bradač, tr®nc Šinkovec, Aleš Smrke, fomaž Struna, Jože Fabjan in Junez Šenica. Lista še ni dokončan, ker bodo v njej tudi obrtniki Hinj pa tudi iz Ajdovca in oko-uee. Podjetniki so bili prvi v novi nbčini, ki so obvestili vse člane in
.V
i Sestavili listo. Govori se, da v K flrankah pripravljajo liste v ozkih j 'r°gih, kar delno drži. Na sliki: j Podjetniški kandidati so že pod-I Pisali izjave o kandidaturi. POMOTA - Kako nekatere fltankc iščejo primerne kandidate, knže tudi naslednji primer. Dva *trankarska veljaka sta prišla do rjrštencga in delovnega krajana. r°d nos sta mu pomolila kandidat-?° listo, mu povedala nekaj spodobnih besed in odšla. Bodoči kantat je šele naslednji dan spoznal, t? katero stranko jc podpisal kan-a'daturo, in spoznal pomoto.
. degustacija - v Žužemberku
E bila pretekli teden v KZ Suha krapa degustacija pijač pa raznih mes-fjb izdelkov in peciv. Množica poku-Fvalcev je slastno okušala dobrote, pa je zagledala snemalca novome-Žc televizije Vlada Kostevca, se je jjvno in žejno ljudstvo hitro razšlo. Ni Rveč dobro, če je preveč novosti pa 'televizija...	S. M.
HMŠ 12 N AŠI H OBČI M Mii
Ob plinu še obnova vodovoda
Na Ragovski in na Grmu - Letos bo Komunala zgradila okrog 3 km plinovoda - 65-odst. pokritost mesta s plinom - Hkrati obnova vodovoda - Na leto obnovljenih le 5 km
NOVO MESTO - Na Ragovski in na Grmu v Gubčevi in delu Trdinove ulice v Novem mestu Komunala gradi plinovod, obenem pa poteka tudi obnova dotrajanega vodovodnega omrežja. V Novem mestu naj bi letos zgradili okrog 3 kilometre plinovoda in montirali okrog 30 novih priključkov, kar bo stalo 25 milijonov tolarjev.
Miro Krašovec, vodja sektorja Detelovi, Frančiškanskem trgu in
oskrbe s plinom na novomeški Komunali, je povedal, daje v Novem mestu že zgrajenega več kot 21 km plinskega omrežja, kar pomeni 65-odst. pokritost mesta s plinovodom. Glavne vode imajo že povsod napeljane, medtem ko je plinovod treba napeljati še v stranske ulice. Naslednje leto ga nameravajo graditi v centru mesta, na Dilančevi,
NOVA KNJIGA BOGDANA OSOLNIKA
NOVO MESTO - V četrtek, 29. oktobra bo knjižnica Mirana Jarca ob 18. uri v veliki čitalnici študijskega oddelka predstavila knjižno noviteto O koreninah slovenske državnosti - Trnova pot mojega rodu. Gosta večera bosta avtor nove knjige Bogdan Osolnik in zgodovinar dr. Janko Pleterski. Vljudno vabljeni na zanimivo kulturno srečanje!
DESUS O PRIPRAVAH NA VOLITVE
NOVO MESTO - Novomeški območni odbor Demokratične stranke upokojencev bo imel danes, 22. oktobra, ob 16. uri v sindikalni dvorani v Cvelbarjevi ulici v Novem mestu kandidacijski zbor, kjer se bodo pogovarjali o pripravah na lokalne volitve, o kandidiranju njihovih kandidatov za župane, predstavili pa bodo tudi kandidate in liste za člane občinskih svetov v občini Novo mesto. Dolenjske Toplice, Mirna Peč, Škocjan in Žužemberk.
SKD O PRIPRAVAH NA VOLITVE
NOVO MESTO - V nedeljo, 18. oktobra, zvečer so se na delovnem sestanku v okviru priprav na lokalne volitve v Novem mestu sestali predstavniki občinskih odborov SKD in volilnih štabov širše Dolenjske in Bele krajine. Sestanku so poleg podpredsednika SKD Alojza Zupančiča prisostvovali tudi glavna tajnica Hilda Tovšak, poslanec Benjamin Henigman ter županski kandidat mestne občine Novo mesto Alojz Turk, občine Žužemberk Jože Papež, občine Sodražica Jože Drobnič, občine Ivančna Gorica mag. Jože Mestnik in občine Metlika Jože Nemanič. Ugotovili so, da priprave na volitve v vseh 19 občinah na teh območjih dobro potekajo, da so za vse občinske svete pripravljene liste kandidatov in da bodo v najmanj 12 občinah nastopili s svojimi županskimi kandidati, v ostalih občinah pa skupaj z drugimi strankami ali pa bodo dali podporo neodvisnim kandidatom.
L. Z.
SREČANJE MIRNOPESKIH STAROSTNIKOV
MIRNA PEČ - Krajevni odbor RK organizira v nedeljo, 25. oktobra, ob 10. uri v prostorih tamkajšnje osnovne šole srečanje vseh krajanov, starih nad 70 let.
v Sokolski ulici.
Na Komunali imajo okrog 700 odjemalcev zemeljskega plina, lani pa so ga prodali čez 2 milijona kubikov, na leto pa se poraba poveča za okrog 30 odst. Plin je bil doslej za malenkost dražji od kurilnega olja, s L oktobrom pa bodo odjemalci plina iz javnega omrežja oproščeni 50 odst. takse za obremenjevanje zraka, poleg tega bo Komunala občinskemu svetu predlagala popust na ceno plina, za zdaj do novega leta, upajo pa, da tudi kasneje.
Obenem z gradnjo plinovoda poteka na Ragovski in delu Grma tudi obnova 40 do 45 let starega vodovoda. Na Ragovski bodo obnovili 550 m sekundarnega omrežja in 18 priključkov, na območju Trdinove in Gubčeve pa 620 m omrežja in 35 vodovodnih priključkov. Skupna investicijska vrednost je 35 milijonov tolarjev. Darko Kastelic, ki dela na pod-
WEBER IN MOZART
NOVO MESTO - Danes, 22. oktobra, bo ob 19.30 v veliki dvorani Kulturnega centra Janeza Trdine koncert orkestra Slovenske filharmonije in Slovenskega komornega zbora za glasbeni abonma in izven. Izvedli bodo Webrov Koncert za klarinet in orkester v Es-duru in Mozartov Requiem v d-molu.
JAVNA
PREDSTAVITVENA
VAJA
NOVO MESTO - Plesna pedagoginja Maritze Galaz je minuli torek, 20. oktobra, popoldne pripravila v Kulturnem centru Janeza Trdine predstavitveno vajo, na kateri je zainteresiranim plesalcem, staršem, pedagogom, učiteljem telesne vzgoje in vsem, ki jih zanima klasični in sodobni balet, pokazala svoj način dela.
KRUH - NASA VSAKDANJA HRANA
NOVO MESTO - Od ponedeljka pa do sobote, 24. oktobra, je v prostorih restavracije Tango na Otočcu na ogled razstava Kruh - naša vsakdanja hrana. Razstavo kruha s turističnih kmetij Dolenjske in Bele krajine sta Kmetijska svetovalna služba iz Novega mesta in Zavod za varstvo potrošnikov iz Ljubljane pripravila ob svetovnem dnevu hrane in hkrati ob obisku turistične skupine iz Avstrije, ki potuje po poteh dediščine Dolenjske in Bele krajine.
ročju razvoja vodooskrbe pri Komunali, je dejal, da obenem, ko zamenjujejo dotrajano omrežje, povečujejo tudi dimenzijo cevovodov, s katerimi lahko zagotavljajo normalno požarno varnost. Investitor je Komunala, dela pa izvaja podjetje Matkom.
* Novomeška Komunala ima v upravljanju 600 km vodovodnega omrežja in okrog 13.000 vodovodnih priključkov, od tega je 150 km omrežja že amortiziranega. “Če bi hoteli kontinuirano obnavljati vodovodna omrežja, bi jih na leto morali obnoviti 15 km, tako pa jih obnovimo le okrog 5 km, kolikor nam seveda dovoljuje cena storitev, saj drugih virov za obnovo ni, krediti pa so zelo dragi," je povedal Kastelic.
Sicer pa so letos obnovili tudi 300 m vodovodnega omrežja na Otočcu, v višinskih predelih škocjanske občine okrog 700 m, na Selih pri Šentjerneju 250 m, med Dolenjim Vrhpoljem in Šmarjem okrog 2 km, pa odsek v Črmošnjicah, v Stopičah okrog 150 m, trenutno pa poteka rekonstrukcija vodovoda v Gotni vasi v dolžini 80 m.
J. DORNIŽ
PROMENADNI KONCERT MESTNE GODBE
NOVO MESTO - Mestna 'godba bo pričela z rednimi mesečnimi promenadnimi koncerti v Novem mestu, in sicer bo prvi tak koncert že v četrtek, 22. oktobra, ob 18. uri na ploščadi Novega trga. Pokrovitelj promenadnega koncerta je Društvo Novo mesto. V primeru slabega vremena koncert odpade. Mestna godba Novo mesto vabi v svoje vrste nove člane. Pridružite se jim lahko vsak ponedeljek in četrtek ob 20. uri na vajah v Domu kulture.
ODPRLI PRENOVLJENO CESTO NA SELIH- Vsoboto je bila na Selih pri Šentjerneju slavnostna otvoritev na novo urejene ceste. Investicija je obsegala zamenjavo vodovoda, preplastitev načete ceste v dolžini 630 m ter ureditev in asfaltiranje ceste med Selmi in Dolenjo Staro vasjo v dolžini 830 m, položeno pa bilo tudi preko 700 m asfaltnih muld. Investicija je stala okrog 18 milijonov tolarjev, od tega so 4 milijone prispevali krajani, ostalo pa šentjernejska občina in KS Šentjernej. Slavnostne otvoritve sta se udeležila tudi šentjemejski župan Franc Hudoklin in predsednik sveta KS Šentjernej Miha Recelj. (Foto: M. Hočevar)
SREČANJE KRKINIH KRVODAJALCEV - Minuli petek je bilo v restavraciji Tango na Otočcu srečanje Krkinih krvodajalcev. Na območju novomeškega območnega združenja RK bodo letos podelili priznanja 580 krvodajalcem - jubilantom, ki so kri dali od 5- do 100-krat, od tega je jubilejna priznanja prejelo kar 150 Krkinih krvodajalcev. Med Krkinimi delavci sta največkrat, 80-krat, darovala kri Slavko Mrak z Velikega Lipovca in Silvester Novak iz Dolenje vasi. Priznanja so jim podelili predsednica OZ RK Novo mesto Anica Bukovec, sekretarka Barbara Ozimek in direktor novomeške bolnišnice dr. Tone Starc. Ob tej priložnosti so krvodajalcem, ki so največkrat darovali kri, podelili tudi 12 zahval Rdečega križa Slovenije ob 45-letnici prostovoljnega krvodajalstva. (Foto: J. Dorniž)
ŽALNA SLOVESNOST
NOVO MESTO - V Novem mestu bo v soboto, 31. oktobra, žalna slovesnost ob dnevu spomina na mrtve, in sicer ob 9. uri na pokopališču pri spomeniku v Šmihelu in ob 10. uri na pokopališču pri spomeniku v Ločni.
RAZSTAVA
ŽELEZNIŠKE MAKETE
NOVO MESTO - To soboto in nedeljo bo na železniški postaji Novo mesto v Kolodvorski ul. 1 v Bršljinu od 11. do 18. ure na ogled razstava železniške makete. Vabljeni vsi ljubitelji velike in male železnice. Vstopnine ni.
NA PREDSTAVITVI - Minuli četrtek je bila na Škocjanski občini predstavitev knjige Leta velikega dozorevanja, v kateri so zbrali vsa imena žrtev 2. svetovne vojne in povojnih pobojev. Na fotografiji od leve proti desni: Ladislav Hočevar, ki je zbiral gradivo, predsednica občinskega sveta Marija Halas, škocjanski župan Janez Povšič in urednik knjige mag. Stanislav Hočevar. (Foto: J. D.)
PRISPEVEK K SPRAVI
Vse žrtve vojne v eni knjigi
V Škocjanu so se jim poklonili s knjigo Leta velikega dozorevanja - V nedeljo odkritje spomenika zamolčanim žrtvam in simboličen pokop
ŠKOCJAN - Občina Škocjan je pred kratkim izdala knjigo z naslovom Leta velikega dozorevanja, kjer so popisane žrtve druge svetovne vojne na območju Škocjana in Bučke. Skupaj so evidentirali 409 žrtev, od tega 66 padlih partizanov, 74 je bilo civilnih žertev, 25 talcev, 61 internirancev in izgnancev, 2 sta padla v nemški vojski in 181 padlih in pobitih domobrancev. S to knjigo, ki je izšla v nakladi 1500 izvodov, se je občina poklonila vsem žrtvam te vojne, v nedeljo pa so v Škocjanu odkrili še spominsko obeležje zamolčanim žrtvam, opravili pa so tudi simboličen pokop s spravno mašo.
skuša z omenjeno knjigo pripomoči k spravi na tem območju.
J. DORNIŽ
AKCIJA ZBIRANJA “NAJ" MEŠČANA - Urednica Novega medija Jušna Šinkovec je na ponedeljkovi tiskovni konferenci predstavila akcijo zbiranja “naj" meščanke in “naj" meščana, ki letos poteka že drugič zapovrstjo. Lani so bralci za “naj" meščanko izbrali Lojzko Potrč, direktorico novomeškega doma starejših, za "naj” meščana pa dr. Toneta Starca, direktorja novomeške bolnišnice. Tudi letošnja akcija zbiranja že teče, uradna razglasitev pa naj bi bila 22. ali 29. januarja 1999. Na tej prireditvi bodo razglasili tudi avto leta, lani je ta naslov dobil VW polo. Lani so del izkupička od prireditve podarili Medobčinskemu društvu gluhih in naglušnih iz Novega mesta. Na fotografiji Jasna Šinkovec v sredini z lanskima “naj" meščanoma. (Foto: J. Dorniž)
Škocjanski občinski svet je spomladi leta 1995 sklenil, da se popišejo vse žrtve vojne in povojnih pobojev v občini, to nalogo pa so zaupali članu sveta Ladislavu Hočevarju. V treh letih je Hočevar zbral zelo veliko gradiva skupaj s preko 200 fotografijami, nekaterimi celo iz Amerike. Med zbranim gradivom je tudi dnevnik, ki gaje Stanislav Jerič pisal med vojno in je nekaj odlomkov objavljenih tudi v knjigi, pa razna pisma in tudi pesnitve. Zgodovinski oris Škocjana in Bučke je prispeval dr. Stane Granda.
“Najbrž smo ena redkih občin, ki je izdala tako knjigo. Ko smo svetniki ugotovili, koliko žrtev nima groba, smo se odločili, da
jim v Škocjanu in na Bučki postavimo spominsko obeležje,” je na predstavitvi knjige povedala predsednica občinskega sveta Marija Halas. Na žalost je bilo obeležje na Bučki kmalu po postavitvi oskrunjeno. V Škocjanu je na spominski plošči zapisano 188 imen in na Bučki 22.
Urednik knjige mag. Stanislav Hočevarje poudaril, daje to knjiga, ki išče resnico z ljubeznijo, ne pa z izključevanjem. “Je filozofija zgodovine, saj presega te dogodke, gre za ovrednotenje slehernega človeka, pobitih, preživelih in tistih, ki so zapustili domove, pa tudi krajev in predmetov,” je poudaril mag. Hočevar. Občina Škocjan je lahko ostalim za zgled, saj
OSKRUNJEN SPOMENIK - Plošča na steni župnijske cerkve na Bučki je že oskrunjena. (Foto: M. Vesel)
IZ NAŠIH OB Č I N
Anton Malnarič
v
Strekljevčani zopet najboljši
Gasilcem prvo mesto
ŠTREKUEVEC - Štreklje-vec z okoliškimi vasmi je znan
po tem, da živi za gasilstvo.
Imajo namreč 70 gospodinjstev, gasilsko društvo pa šteje 230 članov. Leta 1996 so za naslednja štiri leta postali tudi članski državni prvaki, dvakrat sodelovali na gasilski olimpia-di, letos pa so tudi prvaki slovenskega pokalnega tekmovanja.
Na pokalnem tekmovanju, ki ga je Gasilska zveza Slovenije letos pripravila prvič, se je pomerilo 98 ekip, a iz Bele krajine le dve moški članski ekipi s Štrekljevca ter ženska ekipa iz Stranske vasi. “Na sedmih tekmah, kjer je dobilo točke deset najboljših ekip, je naša prva ekipa, čeprav v svojem razredu najstarejša, zbrala kar 48 točk več kot zasledovalci. Druga naša ekipa je zasedla 10. mesto, vendar so fantje stari okrog 16 let in torej še mladinci,” je z zadovoljstvom povedal povejnik GD Strekljevec Anton Malnarič. Uspeh ni prišel kar sam, saj fantje trdo trenirajo po trikrat na teden. V vasi se ne bojijo niti za uspešen podmladek, saj je tudi njihova pionirska ekipa na državnem prvenstvu osvojila 3. mesto.
A Malnarič potarna, da imajo težave z denarjem. “Iz Bele krajine je naš edini sponzor se-miška Iskra, sicer pa imamo sponzorje, ki znajo ceniti gasilstvo, iz vse Slovenije. Od semi-ške občinske gasilske zveze ne dobimo za tekmovanja niti tolarja, sreča pa je, da smo nale-
teli na dobro razumevanje pri (otožil.
GZ Slovenije,” je potožil
M. B.-J.
TRIJE POGOJI ZA ŽUPANSKE KANDIDATE
PREDVOLILNI UTRIP
Predstavitev dveh županskih kandidatov LDS
Z zanosom v tretje desetletje
Metliška Kolpa proslavila jubilej tudi s prenovljenim razstavnim salonom - Certifikat kakovosti ISO 9001 za naslednja tri leta - Kolpini izdelki na vseh celinah
V Črnomlju se je predstavil Jožef Vrščaj, v Metliki Anton Kočevar
ČRNOMELJ, METLIKA -Pretekli teden se je na tiskovni konferenci predstavil kandidat za črnomaljskega župana akademski kipar in svobodni umetnik Jožef Vrščaj iz Črnomlja. Vrščaj je nestrankarski kandidat, ki ga podpirata LDS in DeSUS. V svojem programu se je kandidat oprl predvsem na štiri gesla: doma podjetno in srčno, spoštujmo preteklost - skrbimo za prihodnost, za belo in zeleno krajino ter Bela krajina, ime in dom. Sicer pa je dejal, da bodo imeli najbrž tudi drugi kandidati podobne volilne programe, saj vsi vedo, kaj črnomaljska občina potrebuje. Prepričan je, da bo, če bo izvoljen, kljub temu, da bo novinec uspel pri županovanju. V volilnem štabu LDS pa so zagotovili, da so vsi dvomi o tem, kako bo umetnik vodil občino, povsem neumestni in odveč.
V Metliki pa so v ponedeljek minister za notranje zadeve Mirko Bandelj, vodja lokalne pisarne LDS Borut Grmšek in člani izvršnega odbora LDS Metlika na tiskovni konferenci predstavili Antona Kočevarja, kandidata LDS za metliškega župana. Kočevar, ki je gradbeni tehnik iz Dragomlje vasi, pa je predstavil svoj program, posebej pa je poudaril, da bo znal preseči ozke strankarske interese in bo deloval povezovalno med ljudmi.
METLIKA - Metliško podjetje Kolpa to jesen praznuje 20-letnico svojega dela. Ob tej priložnosti so pretekli četrtek v Rosalnicah pri Metliki odprli prenovljeni razstavni salon. Predsednik uprave Kolpe Mirjan Kulovec pa je iz rok Stevana Radovanoviča, direktorja TUV-Bayer Sava prejel podaljšanje certifikata kakovosti ISO 9001, ki so ga sicer prejeli že pred tremi leti.
pohištva, razvili nov material za kuhinjska korita, izboljšali kerrock, povečali proizvodne prostore za
Kulovec je orisal 20-letno delo podjetja, ki je pričelo kot Novo-lesov tozd Tovarna kopalniške opreme. Začetki so bili skromni, a obrat seje hitro širil in leta 1984 so v Radatovičih na nerazvitem Žumberku odprli obrat za izdelavo kuhinjskih korit, za katere so dobili zlato plaketo Eureke. Leta 1985 so odprli sodoben oddelek za izdelavo poliestra, čez dve leti pa so se s kopalnimi kadmi odpravili v Evropo.
Leta 1990, ko so se že napovedovale temeljite spremembe v Jugoslaviji, so se delavci na referendumu odločili, da izstopijo iz No-volesa in krenejo na samostojno pot. Takrat seje podjetje tudi preimenovalo v Kolpo. Čeprav so jo
med slovensko vojno kar dobro odnesli, so izgubili trg, kamor so prodali okrog 70 odst. izdelkov. Precej zaslug, da so se rešili iz težav, ima kerrock, ki so ga razvili strokovnjaki v Kolpi in ga začeli izdelovati leta 1993.
Sicer pa so v zadnjih dveh letih po Kulovčevih besedah zelo povečali naložbe v podjetju in proizvodnjo, izdelali nove linije kopalnih, tuš in masažnih kadi, kopalniškega
v

• Lansko leto so dobili nove lastnike. 10 odst. podjetja je v lasti odškodninskega sklada, 34 odst. ima Nacionalna finančna družba, 56 odst. pa so si rezervirali delavci z notranjim odkupom.
SREČANJE ČLANOV SNS
SEMIČ - V sredo, 28. oktobra, bo ob 17. uri na Smuku nad Semičem tradicionalno srečanje članov SNS iz Bele krajine. Gost bo predsednik SNS Zmago Jelinčič.
CERTIFIKAT OB JUBILEJU -Stevan Radovanovič (desno) je izročil predsedniku uprave Kolpe Mirjanu Kulovcu certifikat kakovosti ISO 9001 za naslednja tri leta, metliški župan Branko Matkovič pa je ob jubileju poudaril, da je Kolpa eno redkih podjetij v občini, ki je povečevalo zaposlenost. (Foto: M. B.-J.)
več kot 2.000 kv. in še marsikaj. Danes njihove izdelke, kijih izvozijo kar 90 odst., uporabljajo na vseh celinah, Kolpa pa se uvršča med deset največjih proizvajalcev sanitarne opreme v Evropi.
M. BEZEK-JAKŠE
TEDEN
OD LETA 1858 DO DANES -V 140 letih dragatuškega osnovnega šolstva se je zgodilo toliko zanimivega, da je ravnateljica Stanislava Badjuk v svojem govoru na slovesnosti ob jubileju kar težko strnila najbolj zanimivo. Zato pa so v šoli izdali tudi zbornik, kogar pa zgodovina šole zanima bolj podrobno, si bo mora! vzeti kar precej časa, da bo prebral šest zvezkov šolske kronike. (Foto: M. B.-J.)
V
Sola večji branik kot vojašnica
V Dragatušu proslavili 140-letnico organiziranega osnovnega šolstva - Nova računalnica, bogatejša knjižnica - Zaradi izseljevanja mladih vse manj šoloobveznih otrok
ČRNOMELJ, METLIKA, SEMIČ - Le slepi in gluhi bi lahko prezrli, da se v Beli krajini že temeljito pripravljajo na lokalne volitve. Medtem ko so nekatere stranke že potrdile kandidate za župane, jih druge še iščejo. Pri izboru kandidatov za bodoče belokranjske župane pa je zelo pomembno, da možje in žene izpolnjujejo tri pogoje. Prvič: da imajo vinograde z zidanicami; v zidanicah je namreč sklenjenih največ pomembnih dogovorov. Drugič: da imajo radi pečenko; povsod v Beli krajini, kamor povabijo župane, jim ponudijo pečenega janjca ali prasca. In tretjič: da imajo rešeno stanovanjsko vprašanje; v nobeni od belokranjskih občin namreč nimajo predvidenih kadrovskih stanovanj za župane.
DRAGATUŠ - S spletom belokranjskih ljudskih pesmi, ki jih je zaigrala tamburaška skupina osnovne šole Dragatuš, se je v petek pričela slovesnost ob 140-letnici organiziranega šolstva v tem kraju. Vsekakor sojo proslavili bolj slovesno kot 100-letnico, ko so imeli ob lepem vremenu dragatuški učitelji zbornico pod cesarjevo lipo, v dežju, snegu in blatu pa so tekali od hiše do hiše, kjer so imeli učilnice.
Stanislava Badjuk, ravnateljica šole, v kateri je poučevalo 137 učiteljev - danes pa jih je z njo vred 12 - je govorila o bogati zgodovini dragatuškega šolstva. Kar nekaj pomembnih prelomnic je bilo v tem času. Tako so v šolskem letu 1950/51 dobili 8-letno šolo in upajo, da bo ob 150-letnici devetletka. Vendar pa imajo vse manj otrok. Pred sto leti jih je bilo v treh razredih in ponavljalni šoli 429, danes pa jih je le še okrog 160. V tem pogledu v Dragatušu morda celo zavidajo šolam s prostorskimi težavami, čeprav tudi sami vedo, da bodo kmalu potreb-
na vlaganja v kuhinjo in telovadnico. Sicer pa je ob jubileju založba Mladika podarila šolski knjižnici bogato zbirko knjig, podjetje Danfoss pa 40.000 DEM. Se s
Danfoss pa 40.000 pomočjo ministrstva za šolstvo in šport so tako uredili novo računal-nico, ki sta jo slovesno odprla črnomaljski župan Andrej Fabjan in direktor črnomaljskega Danfossa Leopold Panjan.
Državni sekretar v ministrstvu za šolstvo in šport Matjaž Vrčko je v govoru poudaril, da so šole na obmejnih in demografsko ogroženih območjih, kakršna je tudi dragatuška, velikega pomena. Po
njegovem so celo večji branik slovenstva kot vojašnice. “Zato poskušamo na takšnih področjih obdržati šole, četudi je v njih le nekaj otrok. Mnogi, tudi v Evropski uniji, nam očitajo, da smo zaradi tega potratni. Vendar bi z zapiranjem takšnih šol izpraznili cela področja in kraji bi začeli izumirati,” je menil Vrčko.
Ob jubileju so dragatuški šolniki izdali prvi zbornik, v katerem so zbrane tudi številne zanimivosti iz šolskih kronik, ki jih je že kar za šest zvezkov. V pestrem kulturnem programu na slovesnosti pa so nastopili folklorna skupina in tamburaši iz Dragatuša ter tamburaši, pevski zbor, pevke in recitatorji iz osnovne šole.
M. BEZEK-JAKŠE
VSEŽIVLJENJSKEGA
UČENJA
ČRNOMELJ - V okviru tedna vseživljenjskega učenja bodo udeleženci izobraževanja odraslih pri tukajšnjem Zavodu za izobraževanje in kulturo danes, 22. oktobra, ob 15. uri urejali črnomaljska izložbena okna, ob 19. uri pa bo v knjižnici ustanovitev bralnega kluba za odrasle. V soboto, 24. oktobra, bodo ob 19. uri v kulturnem domu z domačo gledališko predstavo Črnomaljska kronika-historična retrospektiva zaključili teden vseživljenjskega učenja.
DAN GASILCEV
ČRNOMELJ - Gasilska zveza Črnomelj bo pripravilo v nedeljo, 25. oktobra, na parkirišču pri Be-gradu dan gasilcev. Ob 9. uri bo prikaz gasilskih veščin in nove opreme, uro pozneje pa zbor operativnih enot prostovoljnih gasilskih društev v črnomaljski občini ter podelitev priznanj.
ČIŠČENJE GROBIŠČ
SEMIČ - V soboto, 24. oktobra, bosta semiška občinska odbora SNS in ZLSD pripravila čiščenje obeležij in gradbišč v semiškem delu Kočevskega Roga. Odhod bo ob 14. uri izpred hotela Smuk v Semiču.
V
Župnijski hlev tudi za kulturo
Semiški župnik Štampar se je lotil prenove nekdanjega župnijskega hleva, sedaj pa je zmanjkalo denarja - Veliko prostovoljenga dela - Bo pomagalo tudi ministrstvo za kulturo?
SEMIČ - Leta 1938 je semiški župnik Stanko Dostal, dr. biologije in vinogradništva, zgradil oh župnijski cerkvi enega najsodobnejših hlevov v tistem času. Uporabljali so ga do leta 1957, potem pa je neizkoriščen propadal, zato je sedanji župnik Janko Štampar dolgo razmišljal, kako bi bivši hlev koristno izrabili.
Župnik Štampar je zaprosil za celostni ureditveni načrt okolice semiške cerkve sv. Štefana. Najprej pa se je lotil obnavljanja nekdanjega hleva. “Zidovje spodnjih prostorov smo ohranili, dali pa smo novo betonsko ploščo ter tako pridobili prostor še v mansardi. Seveda smo postavili tudi novo ostrešje, saj je bilo staro že povsem dotrajano,” je pojasnil župnik. V spodnjem delu stavbe bo čajna kuhinja, sanitarije in velika dvora-
na, ki jo bodo uporabljali za učilnico, sestanke, hkrati pa bodo v njej tudi klubski prostori dveh društev Orel, kulturnega in športnega. V zgornji etaži pa bo okrog 150 kvadratnih metrov velika dvorana, v kateri bo prostor za kulturne prireditve in stalna razstava del, ki so nastala na semiških likovnih kolonijah. Doslej so porabili za naložbo 3 milijone tolarjev, veliko pa je bilo prostovoljnega dela krajanov, ki v to vsoto ni všteto. “Do sedaj
je ves denar prispeval župnijski urad Semič, vendar mu je denarja zmanjkalo. Zato pričakujem, da bo, ker bo stavba namenjena vsem občanom, kaj primaknilo ministrstvo za kulturo. Za dokončanje naložbe bi potrebovali še 5,8 milijona tolarjev. Če bo prišla pomoč z ministrstva, bomo dela, seveda tudi s prostovoljnim delom krajanov, lahko dokončali v prihodnjem letu, sicer pa se bodo še precej zavlekla. A tudi sicer moramo še marsikaj postoriti okrog cerkve, predvsem pa tlakovati dvorišče in urediti trg pred cerkvijo,” je povedal o načrtih župnik Janko Štampar.	m. B.-J.
NA SPOLZKI BRVI - Potem ko je pred kratkim predstavil svojo knjigo Na spolzki brvi v domačem Črnomlju, je pretekli teden mag. Janez Kramarič prišel predstavit in prodat zadnje izvode knjige še Metličanom. Avtor v njej opisuje zgodbo iz svoje bogate sodniške prakse. Pravzaprav so se mu utrnile tri zgodbe, opisovanje usode nezakonske Marjetke, ki je zašla na spolzko pot, a se je srečno ujela, pa je prva od njih. Knjigo Janeza Kramariča (na sredini) je predstavil urednik Dolenjske založbe Franc Šali (na desni), z avtorjem pa se je pogovarjal Matjaž Rus. Literani večer so popestriti Andreja Kopinič s prebiranjem odlomkov iz knjige in učenci metliške podružnice glasbene šole Črnomelj. (Foto: M. B. -J.)
Sprehod po Metliki] C
MATJAŽ RUS-TJAŽI, vsestranski metliški ustvarjalec, je pripravil v črnomaljskem mladinskem klubu večer metliške film; ske ustvarjalnosti. Tamkajšnji čudeči se publiki je serviral filmčke, ki jih je vrtel lani na grajskem dvorišču v okviru mednarodnih poletnih kulturnih prireditev Pridi zvečer na grad. Tjaži je hotel sosedom pokazati in dokazati, ds so tudi v sedmi umetnosti daleč
pred njimi.
JANEZ VRANIČAR-LUIGl
humorist in oče pred kratki® rojenega Izidorja, je v radijski oddaji Voluhar ekspres jasno izjavil, da ne bo kandidiral za metliškega župana, “predvsem zato ne, ker ne bi rad, da bi pod njegovim županovanjem Metlika postala Pariz”. “Naj ostane Tira; na!” je pripomnil ob tem metliški zlobnež in namignil, da že ve, koga bo vsled tega volil.
TONČEK ČERNIČ, sobo-slikarski mojster in predsednik metliške skupnosti, je s svojo ekipo prebarval stopnišča in hodnike v bloku v Kidričevem naselju 3. Zdaj v strahu čaka na sporočilo, če se slučajno ni zmotil v stavbi, kar se mu je že zgodilo, in sicer v Črnomlju. V pričakovanju novice se tolaži z dejstvom, da je pri Črnomaljcih pač vse mogoče. Pa tudi pri njemu...
zač
O MEDSEBOJNIH ODNOSIH
METLIKA - Pretekli teden je bil v Metliki delovni sestanek Združenja mentorjev Vesele šole Pila. Med drugim so imeli tud' pedagoško delavnico s prof. Marijo Gabrijelčič o odnosih med učenci, učitelji in starši.
Črnomaljski drobir
'ie
TELOVADNICA - V Dragatušu so ob praznovanju 140-let-nice tamkajšnjega šolstva potarnali, da bi morali obnoviti telovadnico, s katero imajo težave že od vsega začetka. Streho, ki je puščala, jim je sicer uspelo popraviti, še vedno pa se s pogrezanjem tal pogreza tudi telovadnica. Državnemu sekretarju na šolskem ministrstvu Matjažu Vrčku pa se telovadnica ni zdela v tako slabem stanju, da bi jo morali i® vrat na nos obnoviti. Imel je srečo, da se ob nastopu folkloristov in njihovem udarjanju ob tla telovadnica ni pogreznila. Hkrati pa tudi smolo, kajti če bi se samo nagnila kot stolp v Piši, ju Dragatušči gotovo ne bi pustil' popraviti in ministrstvu bi ostal denar.
POZABLJIVOST - Akademski kipar Dirk Heij, ki že dolga leta živi v Dragatušu, je ob visokem jubileju šoli podaril 1* svojih grafik. A ob naštevanju iu zahvaljevanju tistim, ki so kakor koli pomagali pri proslavljanju, ^ so ga pozabili omeniti. Enako s6 mu je zgodilo tudi ob junijski otvoritvi Župančičeve poti v Dragatušu, ko je podaril tri grafike-Pregovor pravi, da nihče ni prerok v lastni deželi, a Dirk očitno ni
i prerok niti v drugi deželi. STRIŽENJE - Da pa tisto '
O 1 l\ I/-CliJ E — L/ d pd IIM” t L
prerokih v lastni deželi drži, se je S' pokazalo tudi ob nedavnem prve® ft-striženju vnuka Borisa Raztrese- li na, gospodarja znane domači)6 ho Raztresen iz Jankovičev. Po starih običajih je prišel v črnomaljsko občino strič Metličan Branke Matkovič, ki mu je pomagala ^ Semičanka Sonja Vidmar. Je pa ^ bilo za Matkoviča striženje dobre predvsem zaradi ene stvari: prišel J* je do spoznanja, da če na skorajš" y njih lokalnih volitvah ne bo zn® h va izvoljen za župana in si be moral iskati službo, zagotovo n* bo postal frizer. Ne bi bilo niti za sol.
"k:
lai
K
Semiške tropine
\
GARAŽA - Semiški župnik Janko Štampar bi si v okviru ure' janja župnijske cerkve z okoliee, rad sezidal tudi garažo za svoj a/' j j
A Prt mn rtri	P
S
tomobil. A so mu pri sporne®' ekli, da to ni mog®

škem varstvu rekli,..........,
če, ker nekdaj župniki niso imel' avtomobilov in torej tudi gara*» ne. Pa so mu vrli semiški fara® R svetovali, naj zgradi hlev. Z voz® Je vi na konjsko vprego pa se)6 JI nekdaj duhovščina vozila. Ali I® potem postavil v hlev mesenega ali jeklenega konjička, pa je *e postranskega pomena.
PRIZNANJE - Uspešni Sirek' Ijevski gasilci naj bi občinsk0 j ^ priznanje, imenovano diploma-prejeli v roke ob letošnjem obči® skem prazniku, čeprav so jim gj odobrili že lani. A jih ni o te® nihče obvestil injim ga tu® izročil ni. Vendar Strekljevčai' napovedujejo, da po lansko pri® nanje letos nc bodo šli. Za to im® jo tehten razlog: prepričani so, d* _ se priznanja za nazaj podeljuj6 J posmrtno, oni pa vedno znoua S dokazujejo, kako zelo živi so.
Is

Drobne iz Kočevja
ŽUPAN GRE POVSOD - De-legacija kočevskih občinskih Svetikov je na čelu s predsednikom ^ta Alojzom Koširjem in župa-i>ni Jankom Vebrom v nedeljo opoldan v prostorih hotela Va-'Min čakala in čakala ter slednjič todi dočakala člane mednarodne-89 društva Via Europae Sculptu-'arum. Ker se je s predstavniki fuštva o njihovem obisku v Ko-"vju dogovarjal tedanji referent !a kulturo Martin Marinč, ki pa ^daj ni več zaposlen v občinski JPtavi, o tem, koga pravzaprav takajo - čakali pa so dolgo in P°trpežljivo - nihče od navzočih lllvedel dosti več, kot je pisalo na P0 faksu poslanem sporočilu, da Jdhajajo. Očitki županu Vebru, Jani dosegljiv in da ne gre, četu-hi lahko šel, povsod, kakor ga P°vabijo, zato ne zdržijo! Če le riore, gre župan namreč tudi, če |P'oh ne ve, kam gre ali za kaj
NE DUHA NE SLUHA - O ,0vi samopostrežni trgovini, ki #aj bi jo zgradil M - KG Kočevje Sa mestu bivše upravne stavbe, za Naj ni še ne duha ne sluha, če-Pjav bi po optimističnih napove-a'h direktorja Janeza Žlindre z N^tka letošnjega leta ta menda N morala stati. Zakaj je še ni in ,'spoh bo, je po mnenju nekate-'h bo|jc ne poizvedovati, vendar ?Gato, kot je prepričan direktor, Crbi bili v Kočevju vsi srečni, da J ° njihovem podjetju ne bi nič Jjsalo, Srečni so namreč, če zara-J1 M - KG na Kočevskem ni ’°benih dodatnih vonjav!
V SOBOTO ^ ČIŠČENJE KOLPE
.Osilnica - športno-ekoio-društvo “Outsider” iz Ošilile vabi domačine in ljubitelje jte narave iz drugih krajev na ločevalno akcijo, ki bo to so-' “to, 24. oktobra. Zbiranje jrisležencev bo ob 10. uri pri jPjak kanu centru v Starih "Palnih pri Osilnici.
Rib
niški zobotrebci
ANKETA - Novinarjem ni pri-Ppo in lahko delati ankete, pa psibo v Ribnici, Kočevju ali jkfkoli drugod. Pa vendar je, po 'dtšnjah sodeč, v Ribnici to še [Nv posebaj težko. V tradicio-amem ribniškem okolju je namlelo veliko ljudi, ki jih razen ' novega dela ne zanima nič j!tugega, še posebno pa ne poli-Razen tistih, ki se nočejo ali acelo ne smejo “izpostavljati”, sami trdijo, pa je po drugi jNni v Ribnici spet veliko takš-jA ki so sicer pripravljeni povedk svoje mnenje, za njim “trdo L.jijo in se nikogar ne bojijo”, ne 1 Pa radi, da se objavi njihovo Je in tako razkrije, kakšno a.enje imajo. Poleg tega so pri 'hki večini ljudi v Ribnici skoraj ,.C(mo problem teme anketnih /rašanj, ki zadevajo aktualne !°&>dke v domovini ali tujini. ,?rii za nesrečo v Ortneku prejš-? teden seje zvedelo šele z nekako zamudo, in če bi le mogli, .1° najraje vsi skupaj kar zabičali!
Krpanova kobila
'Včasih smo kritizirali, da ** teče proti Beogradu in tja ?"osa slovenski denar. Zdaj pa j**!o več v španoviji z Beogra-narod pa je vedno bolj reven I se sprašuje, kam zdaj teče
S.«
C
Laški sel
Jočejo golaža - v obči-
.2 L.** ponekod javno, drugod pa še ik go dogovarjajo o kandidatih za e■ julije volitve. Slišati pa jc tudi, ;0j ^bodo morali pri teh volitvah v-; bdidati globlje seči v žep, češ da i*' j do morali dati za odojka, ker c’! ni dovolj dober.
;l' /-EPŠA KOT PLEČNIKOVA? h U* nekaterih govoricah gradijo pobu tako mrliško vežico, da po ir	n' bilo podobne. Tudi
^ so liti tem koncu dotiili zc j;i k.Ccej'zato n> čudno, da je zani-|(j^e za bližnje volitve tu šib-
k- .^formacijski center
(0 glavni informacijski center za a, Ijriločjc občine Velike Lašče ni n- t občini, ampak v bifeju Krnela *he zadruge.
i« ^OBE IN MEDVEDJE - Go-Jl l.*o na območju občine letos 1,1 (j11 dobro obrodile, žal pa tudi jrivedje in eden je za šolo celo '? Ljika pobiral, ker mu je koruze ., j dovolj. Za medveda, ki je trčil va Vl° Er' Pijavi Gorici, pravijo, J* poginil nekje pri Logatcu.
MMU IZ NAŠIH OBČIM
mš
PETICIJA NAD 1000 KRAJANOV
V KS Stara Cerkev nočejo Romov
Krajani nasprotujejo načrtovani postavitvi romskega naselja pri Mrtvicah
KOČEVJE - Prejšnji torek seje v kočevski občini zaključila razgrnitev sprememb prostorskih planov občine do leta 2000. Po pričakovanju je bila ena najbolj vročih tem predlagana določitev nove lokacije za romsko naselje. V KS Stara Cerkev, kamor naj bi po predlogu občinske strokovne službe preselili Rome iz treh najbolj spornih romskih naselij v kočevski občini, temu namreč odločno nasprotujejo.
Poleg šestih lokacij, kjer Romi bivajo v legalno zgrajenih objektih in imajo vodo in elektriko, je v kočevski občini še 7 nelegalnih
romskih naselij v neposredni bližini mesta. Po mnenju občinske komisije za romsko problematiko bi bilo večino naselij, ki še niso legalna, možno legalizirati in urediti za bivanje Romov, nesprejemljivi za občino in njena razvojna prizadevanja pa sta obe romski naselji na Trati in naselje ob pokopališču v Mestnem logu, kjer Romi živijo brez vode in elektrike v barakah in prikolicah. Ker se Romi zaradi medsebojnih razprtij upirajo preselitvi na samo eno ali dve skupni lokaciji, občina pa bi lahko izboljšala bivalne pogoje v obstoječih romskih naseljih le Romom, ki že sedaj tam živijo, je občinska strokovna služba za Rome s Trate in Mestnega loga pripravila predlog novega naselja.
Kot je povedala sedaj že bivša delavka kočevske občinske uprave
POČITNIŠKI DAN V OSILNICI
OSILNICA - Počitniški dan, ki so ga poimenovali kar v dan veselja, je organizirala župnija Osilnica minulo soboto, 17. oktobra, vodili pa sta ga sestri “De Notre Dame” iz Ljubljane, ki sta mladim predavali tudi o svojem redu. Župnik Jože Brilej je povedal, da se je dneva veselja udeležilo okoli 40 šolarjev iz območja Osilnice in Kužlja v Kostelu in daje prireditev lepo uspela.
ŠKODE ZARADI NEURJA
SODRAŽICA, LOŠKI POTOK - Septembrsko in oktobrsko neurje je na območju občine Loški Potok in Sodražica najbolj prizadelo gozdne ceste. Po besedah Draga Karla Čahuka, vodje gospodarske enote Sodražica, so deroči hudourniki v Loškem Potoku najbolj prizadeli cesto pod Travljansko goro. Za obnovo pre-pustov in pozidavo nosilnih stebrov morajo zagotoviti najmanj deset milijonov tolarjev, vsa škoda na cestah znaša 20 milijonov tolarjev. V Sodražici so potoki na več krajih odnesli gozdno cesto pri Žimaricah, tam je škode za okrog 13 milijonov tolarjev. Zaradi slabega vremena obnova ni mogoča do spomladi, zato bo ponekod otežkočeno, drugod pa posvem ustavljeno spravilo lesa v dolino.
Jih še skrivajo
Dobrepolje uvozilo predsednico -Velike Lašče le ena volilna enota
Pristojne za volitve po nekaterih občinah smo vprašali, kaj se pri njih dogaja pred bližnjimi volitvami.
DOBREPOLJE: Marija Kram-žar, tajnica volilne komisije: “Občinska volilna komisija uradno ni dobila še nobene kandidature. Stranke očitno čakajo, da bodo oddale liste v zadnjem hipu, se pravi 28. oktobra. Predsednica naše volilne komisije je Mojca Burgar iz občine Grosuplje, ker mora biti predsednik po poklicu pravnik, v naši občini pa nimamo nobenega pravnika.”
VELIKE LAŠČE: Jerica Lov-šin-Tomšič, tajnica volilne komisije: “Predsednica volilne komisije je Irma Kirn, njena namestnica pa Majda Novak. Kljub nekaterim drugačnim predlogom bo še vedno vsa občina ena volilna enota. O kandidatih boste lahko zvedeli vse 29. oktobra.”
OSILNICA: Antun Volf, predsednik volilnega odbora: “Stranke nam še niso predložile svojih kandidatnih list, zato uradno o kandidatih za župana in občinske svetniki ne vemo še nič.”
J. P.
Simona Peršak Cvar ob sprejemu sklepa o razgrnitvi planskih načrtov, je najprimernejši za novo naselje gozdiček med Mrtvicami in Novimi Ložinami v KS Stara Cerkev. V njem bi na približno 1,5 hektarja veliki površini postavili 8
JOŽE KOSMRLJ KANDIDAT ZLSD
SODRAŽICA - ZLSD v Ribnici ne bo imela svojega kandidata za novega župana, zato bodo njeni člani v Loškem Potoku podprli Janeza Novaka, zdajšnjega župana. V Sodražici pa bo na listi ZLSD za župana kandidiral Jože Košmrlj, ravnatelj tamkajšnje osnovne šole.
JOŽE DROBNIČ KANDIDAT ZA ŽUPANA
SODRAŽICA - V tamkajšnjem župnijskem domu (!), ki je kaj malo primeren prostor za predvolilno kampanjo, so se v nedeljo zbrali člani SKD ter gostje iz sosednjih občin. Razmere v državi in predvsem prizadevanja za združitev treh desnih strank (SKD, SLS in SDS) jim je predstavil predsednik stranke Lojze Peterle. Dejal je, da so njihove pobude večkrat naletele na gluha ušesa zlasti pri SLS. Ob tej priložnosti so izvolili novi sedemčlanski iniciativni odbor, predstavili osem izmed devetih kandidatov za občinske svetnike ter kandidata za župana, 44-letne-ga inženirja organizacije dela, direktorja družbe v Donitu Pletilnica, Jožeta Drobniča.
M. G.
Prvi na Listi
Jožko Ahec-Murn
TURJAK - “Lista napredka in neodvisnih občanov občine Velike Lašče, ki smojo ustanovili letos na Turjaku, bo delovala za zbliževanje vseh ljudi v občini in njihovih interesov,” pravi Franc Pečnik, predsednik Liste. Povedal je še, da so do srede minulega tedna vnesli na svojo listo že 9 kandidatov in
Jožko Ahec-Murn
da bodo še tri, se pravi skupaj 12, kolikor je mest v občinskem svetu laške občine. Prvi na listi bo Jožko Ahec-Murn, gostilničar iz Turjaka, med kandidati pa bodo tudi ženske in mladina. Kandidate so izbirali ne glede na strankarsko pripadnost, saj jih je vodilo le načelo, da izbirajo tiste, ki so sposobni popeljati občino naprej. Niso pa (še) predvideli kandidata za župana.
Jožko Ahec: “Naša lista bo delala predvsem na gospodarski ravni in ne na politični, ki poraja le razdore med ljudmi. Slovenija je premajhna in tudi Slovencev je premalo, da bi se politično preigravali in si nagajali."
J. P.
do 10 objektov, naselje pa bi zakrival okoli 30-metrski pas gozda, tako da z bližnje magistralne ceste ne bi bilo vidno. Po mnenju strokovne službe pa ta prednost nove lokacije za KS ni dovolj močan argument, da gre za najboljšo rešitev.
Nasprotno! Bližina magistralne ceste je namreč glavni argument, s katerim predlogu oporekajo. V pripombah na razgrnitev planskih načrtov so zapisali, da razvoj turizma z romskim naseljem tik ob magistralni cesti ne bo mogoč. V kratkem času je peticijo proti načrtovani postavitvi romskega naselja v Mrtvicah podpisalo preko 1000 od skupno 2800 krajanov. Od strokovne službe zahtevajo, naj poišče drugo lokacijo, ki naj bo zunaj njihove krajevne skupnosti.
M. LESKOVŠEK-SVETE
VELIKE IZGUBE VODE
LOŠKI POTOK - Po podatkih KS Loški Potok bo Hydrovod te dni zamenjal nekaj sto metrov cevi na koncu vasi Retje, kjer so ugotovili, da so izgube vode skoraj popolne. Obenem bodo v tem delu vasi namestili vsaj en hidrant. To pa seveda ni edini problem Hydrovoda. Velike izgube nastajajo že pred vasjo Retje, enako jena Hribu, v Srednji vasi in morda še kje, saj je napeljava stara že več kot 40 let.
sr
Car kandidatk za županjo
Izvršni odbor Zelenih Kočevja je v nedeljo potrdil predlog kandidature za županjo občine Kočevje. Za kandidatko za županjo na letošnjih volitvah predlagajo Ljubo Turk - Sega, lastnico drevesnice Pinus na Marofu, ki je po poklicu dipl. inž. agronomije, trenutno pa zaposlena kot predavateljica na Centru za šolske in obšolske dejavnosti v Fari. Kandidatka ni članica Zelenih Kočevja, zato bo na volitvah sodelovala kot neodvisna kandidatka.
Povsem drugače pa je z drugo, za zdaj še neuradno kandidatko za bodočo kočevsko županjo. Alenka Gabrič je namreč članica SDSS in je po strankarski liniji trenutno tudi občinska svetnica. Kot takšna ima kljub še vedno občasno vidni tremi za govorniškim odrom na sejah sveta nekaj več tovrstnih izkušenj kot Turkova, za katero pravijo, da je še ne tako dolgo nazaj skoraj omedlela, ko je morala javno spregovoriti nekaj besed. Vendar pa imata po mnenju nekaterih obe kandidatki prednost pred svojimi moškimi tekmeci za županski stolček. Obe sta namreč ne le prijazni in prijetni sogovornici, marveč tudi razmeroma mladi in prijetni za oko! Trema kot izraz pomanjkanja izkušenj pa je zato v primerjavi z izkušenostjo moških kandidatov za župana le še njun čar več - takšen in drugačen!
M. LESKOVŠEK-SVETE
Janko Veber, dipl. inž. gradb.
Mag. Janez Černač, dipl. inž. gozd.
Kandidata Veber in Černač
Predloga ZLSD in LDS za novega kočevskega župana
KOČEVJE - Že od konca junija uradno znanemu kandidatu LDS za župana mag. Janezu Černaču se je prejšnji teden pridužil tudi kandidat za župana najmočnejše kočevske stranke ZLSD. Med tremi kandidati, Meto Kamšek, Jožetom Lindičem in Jankom Vebrom, so se v stranki, kot je povedal prejšnjo sredo na tiskovni konferenci predsednik Jože Novak, po tehtnem premisleku odločili, da ponovno kandidirajo Vebra.
Javnomnenjske ankete so jim pokazale, da ima Veber možnost, da bo ponovno izvoljen, sam pa pričakuje, kot je povedal, drugi krog volitev. Za Vebra so se odločili zaradi njegovih izkušenj, ki si jih je pridobil kot župan, poznavanja problemov v občini kot tudi dejstva, da so bile za časa njegovega županovanja začete številne pomembne investicije, ki naj bi jih zato Veber tudi dokončal. Najpomembnejše pa je bilo, kot je povedala Meta Kamšek, daje Veber tudi poslanec državnega zbora in ima zato večje možnosti za pridobivanje državnega denarja.
Če bo Veber ponovno izvoljen, bo še naprej župan neprofesionalno, bo pa zato kočevska občina dobila podžupana. To bo, kot je povedal Veber, nekdo iz gospodarstva, saj namerava v naslednjem obdobju svojega županovanja posebno pozornost posvetiti prav gospodarstvu oziroma reševanju brezposlenosti v občini.
Kočevski odbor LDS je svojega kandidata za župana uradno predstavil že koncem junija, vendar pa zaradi dopustov mag. Janeza Černača še nismo predstavili. Priložnost za to nam je pobudnik za razpis referenduma za zavarovanje gozdov proti vračanju fevdalnim
Pihalni orkester Kočevje poslej na samostojni poti
Ustanovna skupščina
KOČEVJE - V petek je bila ustanovna skupščina Pihalnega orkestra Kočevje, ki se je tako ločil od Delavske godbe Kočevje in bo v prihodnje ubral samostojno pot. Do ločitve je prišlo predvsem zaradi neurejenih denarnih razmer, saj po besedah novega predsednika Marjana Fajfarja godbeniki že drugo leto od Delavske godbe niso prejeli prav nobenga denarja. Zaradi tega so zabredli v dolgove, ki bremenijo nadaljnje strokovno delo.
Pihalni orkester Kočevje naj bi lažje zadihal tudi s premestitvijo v nove prostore glasbene šole na Reško cesto, najbrž v začetku prihodnjega leta. Ker se je v zadnjih dveh letih zvišalo število učencev v Glasbeni šoli, bo Pihalni orkester dobil le pritlične prostore za vaje, v 1. nadstropju pa bodo souporabljali skupne prostore z novim orkestrom glasbene šole. Občina še išče prostor za mažo-retke in druge glasbene sekcije Delavske godbe. Ogrevajo se za nekdanji samski dom pri Unionu, vendar njegova dejavnost še ni opredeljena. Kot končna rešitev za vse pa se ponuja stavba osnovne šole na Reški cesti, ki bo prazna šele potem, ko bodo zgradili novo osnovno šolo v Mestnem logu. Na skupščini so sprejeli sklep, da bodo nase prenesli vse inštrumente, uniforme in notno gradivo. V prihodnje bodo pripravili več komercialnih nastopov, saj od občinskega denarja in pomoči sponzorjev ne bodo mogli slediti kakovosti, ki jo imajo sedaj. Izbrali so tudi nov nadzorni svet in upravni odbor, ki šteje 9 članov, njegov predsednik pa je Maijan Fajfar. Dirigent bo tudi v prihodnje Matevež Novak, namestnik Sašo Balovski, predvodnik pa Marko Stepič.
M. G.
veleposestnikom in tujcem ponovno ponudil v teh dneh s pripombami, ki jih je posredoval ob javni razgrnitvi osnutkov občinskih prostorskih dokumentov. Njegovi predlogi namreč v veliki meri odražajo tisto, za kar bi si prizadeval kot župan.
Černačeva temeljna ugotovitev je, da je Kočevska zaradi naravnih danosti in svojstvene zgodovine “izjemna dežela, kakršne ni v naši državi in tudi ne v širšem prostoru”. To se do sedaj ni dovolj upoštevalo in so se, kot je zapisal, “tudi pri prostorskem načrtovanju upoštevali splošni in togi normativi, ki veljajo za povsem drugačne in povprečne razmere v vseh drugih območjih Slovenije”, čeprav je na Kočevskem “dovolj prostora za prostorsko najbolj razkošno planiranje in urbanistične nadstan-darde”. Ker bi bil v sedanjih razmerah demografske ogroženosti in sanjarneju nekaterih, kot pravi, o ponovni poselitvi kočevskega podeželja, velik uspeh že, če bi uspelo ustaviti odseljevanje strokovnjakov, predlaga, da bi se jih skušalo zadržati tudi z urbanističnimi nadstandardi in prostorskim razkošjem.
M. L.-S.
PREKRILI
STRITARJEVO KAŠČO
VELIKE LAŠČE - Minuli teden je bilo dokončano prekrivanje Stritarjeve kašče v Podsmreki. S slamo jo je prekril mojster Avgust Kramberger z Vira pri Domžalah, ker so vsi dolenjski mojstri, ki so znali pokrivati strehe s slamo, že (iz)umrli. Na Trubarjevi domačiji na Rašici so obnovili mlinsko kolo.
GASILCI NA IZLET
LOŠKI POTOK - PGD Hrib vabi vse člane in nečlane, ki so kakor koli sodelovali ob proslavljanju 100-let-nice društva, na izlet po Beli krajini. Izlet bo v soboto, 24. oktobra.
KOMEMORACIJA BO NA HRIBU
LOŠKI POTOK - Krajevna organizacija ZZB Loški Potok obvešča, da bo komemoracija v spomin padlim v NOB pri osrednjem spomeniku na Hribu 1. novembra ob 10.30.
JUTRI OTVORITEV PRIZIDKA
VELIKE LAŠČE - Jutri, 23. oktobra, ob 17. uri bodo v Velikih Laščah slavnostno odprli nadzidek pri osnovni šoli Primoža Trubarja.
Gasilci so se izkazali ob poplavi
Po nepopolnih podatkih je bilo ob zadnjih poplavah za 4 milijone tolarjev škode
DOBREPOLJE - Iz poročila o poplavah v občini Dobrepolje, kije bilo 12. oktobra sporočeno Ministrstvu za obrambo Slovenije, na kratko povzemam, da so od 6. do 8. oktobra v občini Dobrepolje poplavljale vode, ki so pridrle iz kraških jam (Podpeške, Kompoljske in Potiskavške jame, jame Puhovke in vode potoka Rašice.
PONI KVE - Potok Rašica se je 6. oktobra razlil iz struge, da je bilo na daljšem cestnem odseku od 10 do 80 cm vode, na Stopar-jevent mostu pa je bila voda meter visoko. Iz vode smo rešili tri avtomobile s potniki. Z zaporo smo preprečili, da bi voda zalila spodnje prostore hiše št. 79 v Ponikvah.
VIDEM - Zaradi izredne koli-
čine vode smo bili prisiljeni odstraniti živo mejo in tako se voda ni razlila proti Vidmu. Pri tem so nam pomagali tudi vaščani.
KOMPOLJE - Voda je poplavila regionalno cesto v vasi. Gasilci in najbolj ogroženi vaščani so bili budni in pripravljeni reševati živino in pridelke. Zaradi poplave ni bila prevozna regionalna cesta.
Poplavljenih je bilo 5 kleti in drugih gospodarskih objektov.
STRUGE - Narasle vode so prekinile promet proti Ljubljani v smeri Kompolj in ogrožale naselja Podtabor, Paka, Pri Cerkvi-Struge in Kolenča vas. Gasilci in domačini so reševali živino in poljske pridelke iz kleti pri dveh hišah v Podtaboru.
Po nepopolnih ocenah je bilo zaradi poplave za okoli 4 milijone tolarjev škode. Zadnja tako velika poplava je bila na tem območju pred več kot 20 leti.	j p
DOLENJSKI LIST
5
ttHfe* IZ M ASIH OBČI M
KULTURNI DOM ŠENTRUPERT SPET ODPRT- Preteklo soboto sta predsednik sveta KS Šentrupert Franc Bartolj (na levi) in predsednik Kulturnega društva Šentrupert Peter Kurent (na desni) odprla obnovljen dom kulture. Ključ doma je Bartolj izročil gospodarju Izidorju Kovaljevu (na sredini), ki se je z družino zelo izkazal pri obnovi doma. Zahvalili so se dolgoletnim ljubiteljskim kulturnim delavcem. Šentruperčanom so čestitali za ta dosežek tudi trebanjski župan Lojze Metelko, poslanec Lojze Peterle in predsednik trebanjskega občinskega sveta dr. med. Marjan Pavlin. (Foto: P. Perc)
IZGNANCI OZ. BEGUNCI Z ZGORNJIH VODAL - Predsednica krajevne organizacije Društva izgnancev Krmelj Milka Senčar je na sobotnem srečanju izgnancev oz. beguncev z Zgornjih Vodal, ki ga je pripravil Franc Simeonov, a žal, zaradi bolezni sam ni mogel priti s Ptuja, kjer se je udo-mil, lepo orisala trnovo pot izgnanstva v teh dolenjskih krajih. Prof. Ivica Žnidaršič pa je podrobno razložila, kaj so v Društvu izgnancev Slovenije že postorili, da so že oz. šele bodo uveljavili svoje pravice. (Foto: P. Perc)
Popravljanje napak iz preteklosti
Urejanje središčnega dela Ivančne Gorice - Slabo stanje rezultat nenačrtne gradnje zadnjih petdeset let - Upoštevanih malo pripomb - Ureditev prometa - Kam avtobusno postajo?
IVANČNA GORICA - Večina Ivančanov ne skriva razočaranja nad slabo urejenostjo občinskega središča, zato je zadovoljna, da seje občina lotila izdelave ureditvenega načrta. Do takšnega slabega stanja urbanega prostora je prišlo zaradi nenačrtne gradnje zadnjih petdeset let.
Osnutek ureditvenega načrta meni, da je to mesto sporno iz več
NOV VEČNAMENSKI DOM HITRO NAPREDUJE - Zagradec postaja vse bolj urejen. Pred kratkim so odprli nov oddelek otroškega varstva Sonček, napredujejo dela pri gradnji nove mrliške vežice in širitvi pokopališča, sam center pa dobiva lepšo podobo tudi z novo zgrajenim večnamenskim družbenim domom, ki bi ga krajani radi pred zimo še zasteklili ter v spodnjih prostorih, kjer bo shranjena gasilska oprema, uredili ogrevanje, za prihodnje leto načrtujejo, da bo dom, v katerem bodo svoj prostor poleg gasilskega društva dobili še kulturno, turistično in športno društvo ter KS, dokončan. Seveda tako hiter napredek ne bi bil mogoč brez pridnega dela in prispevkov prebivalcev, ki res živijo s krajem. Vsa dela so pravili sami brezplačno. Naj poudarimo, da so nekateri posamezniki našteli kar 400 do 600 udarniških ur! Za investicijo so od ivanške občine prejeli 2 milijona tolarjev, od Gasilske zveze Ivančna Gorica pa 1,100 milijona tolarjev. (Foto: L. Murn)
13 - SC Ivančna Gorica - Center, ki ga je izdelal Studio 3, Atelje za arhitekturo iz Ajdovščine, je bil mesec dni na javni razgrnitvi, predloge stališč do pripomb in predlogov posameznikov, Regijskega društva ekološkega gibanja Ivančna Gorica ter pripomb z javne razprave pa so ivanški svetniki sprejeli na zadnji seji. Od okrog tridesetih pripomb je bilo pozitivno rešenih le nekaj. Med bistvene spremembe sodi ureditev prometa, k čemur sodijo predvsem urejena parkirišča; tovorni promet naj bi se iz centra v celoti preusmeril na obvoznico (po načrtih prihodnje leto), zgradili bodo novo tržnico, odstranili bodo nekatere stare nepotrebne objekte, zapolnili prazne prostore, “Skratka, Ivančna Gorica mora dobiti bolj urbano podobo,” meni Renata Resnik z Referata za varsto okolja in urejanje prostra na ivanški občini.
Kar dosti pripomb je bilo glede lokacije avtobusne postaje, ki naj bi ostala zraven železniške postaje v središču. Bivši vodja poslanske skupine SDS Igor Bončina
GASILNIKI NISO ZA OKRAS
SEVNICA - Sevniški policisti in gasilci so ob mesecu požarne varnosti prejšnji petek pri mirnskem mostu zaustavili 32 vozil, za katere je predpisan gasilni aparat. Le trije vozniki tega niso imeli, 6 aparatov je bilo nepregledanih in le 17 voznikov je bilo usposobljenih za rokovanje z gasilnikom. Zvečine so jo vozniki odnesli z opozorilom, dvema, ki sta se razburjala zaradi akcije, pa so policisti izrekli mandatno kazen.
HVALEVREDNA AKCIJA JANEZA BLASA
SEVNICA - Ministrstvo za šolstvo in šport je v oktobru, mesecu rekreacije, skupaj z Zavodom za šport v okviru akcije Dobimo se pod koši razpisalo sofinanciranje košarkarskih košev za zunanje površine. Janez Blas iz Naselja heroja Maroka je dal sevniški krajevni skupnosti, športni zvezi in občini pobudo, naj vendarle izkoristijo zelo ugodno priložnost, da bi postavili oz. obnovili koše vsaj na igrišču med bloki nasproti zdravstvenega doma, kjer je največ mladeži prepuščene lastni iznajdljivosti. Blas je na vseh naslovih slišal predvsem jadikovanje, kako za kaj takega ni denarja, da se je treba tega lotiti “programsko” itd. Zato je sam začel zbirati prispevke od krajanov.
Bela vrana v čevljarski industriji
Sevniška Kopitarna redno izplačuje plače delavcem, vlaga v posodobitev proizvodnje in še računa na manjši dobiček - Pričakujejo korist od sanacije Peka in Planike
SEVNICA - “Kopitarna ima jasno vizijo in trdne temelje. Še naprej ostajamo kakovosten proizvajalec obutve za prosti čas in delovne obutve, kopit za proizvodnjo čevljev in napenjačev za nego obutve,” poudarja direktor Kopitarne Sevnica, d.d., enega najstarejših podjetjj pri nas.
Letos bo 260 zaposlenih ust- £ AjsFM;,	U■■'F '
'.Miiii- pl, 1 id-mri	I 1 mili
ionov m.ul prometa, loivi pi il >i i/	... ~"w' MjU
no 54.0011 mark na delavca. Delež 19EnH%p	' (MK
i/vo/a v celotnem prihodku po- IftpN?’'
meni 60 odstotkov. Računajo, da	JlA?
dobiček. Kopitarna posluje likvid-	"^r 7«
no in že skoraj dve leti ni imela	fi V______Z I
blokiranega žiro računa.	—i Jbb
Letos so precej investirali v \ se in programi Skii|.......bseg	... ^
je velik zalogaj za majhen kolek-tiv. Plače in druge prejemke izpla-čujejo delavcem redno, kar ob razmerah v naši čevljarski mdust- EKA riji pomeni prej i/jemo kot pa Mrak pravilo!
Druga skupščina delniške druž-
be je letos julija v celoti potrdila Marjan Kurnik, direktor Kopitarne, poslovanje in poslovno politiko d.d.
Kopitarne. “Še posebej nas veseli, da je slovenska vlada sprejela program pomoči čevljarski industriji, da bi ohranili 7000 delovnih mest. V ta namen bo v petih letih namenila okrog 14 milijard tolar-
• Ob nedavni predstavitvi Kopi-tarnine kolekcije obutve za pomlad - poletje 1999 na Otočcu seje celotna ekipa prodaje in oblikovalcev zelo potrudila in vtkala v 80 novih modelov vsa spoznanja in modne smernice, ki se kažejo za naslednje leto. Svojim poslovnim partnerjem so dokazali, daje njihova obutev tudi plod spremljanja modnih smernic.
jev. Ta program ima za nas večkraten pomen; pričakujemo namreč uspešno sanacijo Peka in Planike, naših velikih kupcev, in seveda tudi neposredno pomoč našemu podjetju,” pravi direktor Kopitarne Marjan Kurnik. P. P.
razlogov in da bi se dale poiskati boljše rešitve, na primer južno od železniške proge, v soseščini železnižke postaje med regionalno cesto Ivančna Gorica - Krka ali zahodno od železniške postaje. Strokovnjaki pa pravijo, da prestavitev avtobusne postaje ni spre-jemljiva in navajajo prednosti združenja železniškega in avtobusnega prometa.
Glede posegov na privatna zemljišča za potrebe ureditve javnega prostora odgovorni projektant Viljem Fabčič Ivančanom pravi, da se morajo zavedati, daje ureditev centra naselja nujna in
Igor Bončina
JESENSKI TURNIR V PIKADOJU
ZAGRADEC - Od 10. do 30. oktobra v bifeju Pri Matjažu poteka tradicionalni jesenski turnir v pikadoju. Zaključek z zabavo in podelitvijo nagrad bo v soboto, 31. oktobra, ob 20. uri. Prva nagrada je 300 nemških mark.
Otrokom boljše predstave, za odrasle komedije
Vsakim po 5 predstav
SEVNICA - Z eno najlepših lutkovnih predstav izpod peresa Frana Milčinskega - Žogica Marogica se bo v ponedeljek, 26. oktobra, ob 17.30 v kulturni dvorani PGD pričel letošnji otroški abonma. Gostovalo bo Lutkovno gledališče Maribor.
Otroški abonma je letos bolj zanimiv in kakovosten kot lani, gledališki abonma za sezono 1998/99, ki gaje Zveza kulturnih društev Sevnica pripravila za odrasle, je lahkoten in zanimiv za ljubitelje komedij. V gledališkem abonmaju bo sezono pričelo Gledališče Tone jrufar Jesenice s Krojačem za dame Georgea Fcydeauja. Kulturni hram Moste bo v novembru gostoval s kabarejem Bogomirja Vcrasa, žur z Martinom Krpanom. Primorsko dramsko gledališče Nova Gorica bo na sevni-škem odru postavilo kar dve komediji, in sicer decembra delo Petra Barncsa Ni tako slabo, kot zgleda, in v februarju 1999 še s komedijo Jetnik druge avenije. Njena premiera bo šele v januarju! Tudi komedija Dan norosti (Joe Orton) v produkciji Agencije Urška Alič bo pripeljala v Sevnico v začetku prihodnjega leta znane igralce, med njimi Boruta Veselka in Jerneja Kuntnerja.
V otroškem abonmaju bo v novembru Lutkovno gledališče Kranj gostovalo z lutkovno predstavo bratov Grimm Janko in Metka, v decembru pa Gledališče Fru Fru iz Ljubljane s predstavo Ele Peroci Moj dežnik je lahko balon. Lutkovno gledališče Jesenice bo uprizorilo Mačjega kralja (Jana Miličin-ski). Otroški abonma bodo februarja zaključili z Grimmovo najlepšo pravljico Sneguljčica.Cena abonmajske vstopnice je 1.800 tolarjev, za odrasle pa 6.500 tolarjev.
P. P.
da je za izpeljavo načrta nujno poseči tudi po zemljiščih, za katere bo potrebno pridobiti lastništvo za javne potrebe. Površina zemljišč, ki so javnoo dobro, ne zadošča za ureditev naselja, zato je nujno sodelovanje privatnih lastnikov. “Z ureditvijo tega območja bodo pridobili vsi ljudje, še največ pa tisti, ki v tem prostoru bivajo,” meni Fabčič.
L. MURN
JOŽE MESTNIK KANDIDIRA
IVANČNA GORICA - Občinski odbor SKD Ivančna Gorica je za svojega kandidata za ivanškega župana imenoval mag. računalništva in informatike Jožeta Mestnika iz Stične, svetovalca direktorja Agencije za plačilni promet Slovenije.
UREDITEV
POKOPALIŠČA
VIŠNJA GORA - V prazničnem letu, ko Višnja Gora praznuje 520. obletnico pridobitve mestnih pravic, se mesto lahko pohvali z marsikakšno pridobitvijo. Nezanemarljivo je tudi delo KS, kije pred kratkim asfaltirala pot na pokopališču, da bo sedaj prijetnejša, predvsem pa v bližajočem se zimskem času primernejša za pluženje snega. Uredili bodo tudi robnike ter na novo postavili svetilko. V prihodnjem mesecu bodo še obelili prostore mrliške vežice. Višenjsko pokopališče bo torej lepo urejeno.
DAN ODPRTIH VRAT PGD TREBNJE
TREBNJE - Prostovoljno gasilsko društvo Trebnje vabi v petek, 23. oktobra, od 9. do 18. ure na Dan odprtih vrat na ogled gasilskega doma, voznega parka, reševanja z višine in mnogih drugih zanimivosti.
ŽENSKE O VOLILNI P RA VICI -Odbor za tradicionalna srečanja žensk v Dobrniču pri republiški borčevski organizaciji je pripravil v spominski sobi 1. kongresa Slovenske protifašistične ženske zveze v Dobrniču ob 55. obletnici uveljavitve volilne pravice žensk zanimivo razstavo dokumentarnega gradiva (na posnetku) o volitvah 1943 in 1945. (Foto: P. P.)
MRLIŠKA VEŽICA V DOBRNIČU - Tri suliokrajinske krajevne skupnosti Dobrnič, Knežja vas in Svetinje so se družno lotile gradnje mrliške vežice, največje breme, okrog 23 milijonov vredne naložbe, pa so prevzeli Dobrničani. Izdatno je pomagala tudi trebanjska občina, po besedah predsednika sveta KS Dobrnič Silvestra Prparja pa mu je župan Lojze Metelko obljubil dodatno pomoč. Če bo vse po sreči, naj bi bila otvoritev vežice (na posnetku) že konec tega meseca. (Foto: P. P)
Kfjavljeve iskrice
DO KDAJ? - Prvi in zadnji predsednik ivanškega občinskeg* sveta mag. Jurij Gorišek, z novi’ mi volitvami bo namreč to vlog" menda prevzel sam župan, je n* zadnji seji izrekel dobrodošla* novi mladi sekretarki Tei Mazal
Lepo in prav, ta poteza pa seve
uv/pu lil pici v, ici puivcu p« “
da ne bi bila nič posebnega, če ne bi tega storil že kar nekajkrat' svojem mandatu, saj jih je zarn® njal že menda štiri. "Želimo, da bi zdržala kaj dlje časa kot ostale,” ji je zaželel, Ana Praznik P3 je modro pristavila: “Vsaj ® konca tega mandata.” Da ji de® ne bo ravno enostavno, je sp«2' nala prav kmalu kot poročevalka« ko jo je eden izmed svetnik«'! nekulturno prekinil, da ji tega® treba brati, saj vse piše na ust* Težak začetek - dober konec?
KAJ DELAJO ŽUPANU Eden izmed kandidatov za nove ga ivanškega župana Janko 8«’ šelj (LDS) je povedal smešnico«; katero si je verjetno hotel p®' dobiti nekaj točk. “Kranjski z® pan Gros zadnje čase kopij' jame, da bi volilci mislili, kaj ne* se vse dela pod njegovim vo® stvom, naš je pa tako varčen, d* niti tega ne počne. Samo obija«! 1 j a. ” Kritiziranje, še poseM neupravičeno, ni ravno najbolj8* pot priti na njegovo mesto, glej? kopanja jarkov v Ivančni Go®? pa čisto ne drži, saj arheologi 0» rog bencinske črpalke vztraja® napredujejo.
Trebanjske iveri
PETROL POMAGA KOI?' KURENCI - Med Trebanjci ® okoličani je povzročila obilo n? godovanja poteza slovenske na*1 ne družbe Petrol, ki jim je tak rekoč čez noč zaprla edini bej! cinski servis v mestu. Tisti, ki vestila po lokalnih radijskih p«!. ajah niso slišali, da naj bi začel' prenovo servisa 12. oktobra, *■ joe posebej jezni na Petrol. Sos* pa številni Trebanjci hudova tudi na trebanjskega župana Me.
.,.,1...: ..: —____x:i A
c volivci, z-urvaj ni p i epi ueii, -M
petrolovci vsaj toliko počakalML bodo odprli nov bencinski sef®! OMV Istra Benz v trebanj8* obrtni coni?
KANDIDATI - Med Treba«! ci kroži govorica, da naj bi za z® panjo kandidirala Majda Ivan«'’ začasna županja iz obdobja “Z® ganja” bivšega župana in se«! njega poslanca Cirila Pungart" ka. Ivanova je to zanikala, na posredno vprašanje, ali bo k«« didiral za župana, ni jasno odg* voril niti sedanji predseduj občinskega sveta dr. Marjan P®' lin. Čeprav bi bil verjetno k® močan adut SKD v konkurent1’ kandidatom SLS Lojzetom M® telkom, ki se še nekaj premišljT a gre zanesljivo le za taktizira#
VPIS NA UNIVERZO ZA 3. ŽIVLJENJSKO OBDOBJE
TREBNJE - Center za izot# ževanjc in kulturo Trebnje vat". petek, 23. oktobra, na sveča vpis na Univerzo za 3. življenj8* obdobje. Že vpisanim bodo P* delili izkaznice, tisti, ki bis, • iw *
odločili vpisati v Univerzo, -j
,1(0
prineso s sabo fotografijo in 1 tolarjev za članarino.
Sevniški paberkjj
PARKIRANJE-Predsevn^ ly osnovno šolo Sava Kladnik«^. kj
morali upočasniti vožnjo po - , mimo šole in napraviti red P parkiranju, so zahtevali učen«1 šole ob srečanju z županom > tom Peternelom. Županje p°K nil, da verjetno ni pričakovati« bi spoh kdaj to cesto zaprli. dar pripravlja študijo drugačne pU metne ureditve v mestu podj«j. Kanja. Predsednik občinska, odbora za preventivo in v/goj" cestnem prometu Zvone Tm® . je povedal, da so prav učitelj1 sti, ki najpogosteje napačno p*, kiraio. Mentor nrometneea kr"
kirajo. Mentor prometnega k
ka na tej šoli Janez Virtič je
ofi L
jat, da jc že večkrat javno op®1
ril na ta problem kolege na
šok
I II I 1 € t It* |I1 IMMCIll noicgv *■*-	«
a brez uspeha. Nikomur ni jaSjj kako bi tc učitelje vsaj naučili prometne kulture, d« bili za zgled mlajšim rodovoflU v, DONKIHOTSTVO - Bon tr se bližajo volitve, raje obči#, možje kaj obljubijo, pravijo IjU j. je, ki niso več tako naivni. Za|# j bolje, da politiki svoje pravil1^ ^ pripovedujejo le še otrok®'J Očitno ne verjame več politik'« niti prvi sevniški bojevnik P1?« j1! kadilstvu in vneti šahist J® ji ki
Blas, ki je sam začel zbirati
t®
narne prispevke za namesfU košev na igrišču sredi urban"«. Naselja heroja Maroka. Ko j«"1. ^
nekoliko “zatežil”, so mu le-'1 j. nili v enaki meri s floskulam1;,^ je potrebno mrežo košarkar"11 igrišč programsko urediti.
ki
Krške novice
. SENOVO IN ŽUPAN - Krajevna skupnost Senovo sklicuje danes javno tiskovno konferenco °tem, koliko denarja iz Krškega občinskega proračuna dobi KS Senovo. Denarja je malo, pravi-i° Senovčani. Zato danes na napovedanem dogodku težko čakajo krškega župana, ki ima v rokah skarje in platno tudi pri občinskem proračunu. Ker se župan in Senovčani nimajo posebej radi, Vse tako kaže, pa bo županu namenjeni stol danes na Senovem Prazen. Če ne bo, bo to ena naj-Večjih predvolilnih neverjetnosti.
UČENJE - Center za perma-tentno izobraževanje v Krškem, P° novem Ljudska univerza Kr-*ko, je v ponedeljek pripravil slavnostno otvoritev tedna vseživljenjskega učenja v Posavju, vzdušje je bilo slovesno, za kar so Poskrbeli nastopajoči v otvoritvenem sporedu in prireditelji. 'Se skupaj bi bilo lahko še bolj ""enitno, ko bi dogodku priso-sivovalo številnejše občinstvo. Obiskovalcev je bilo nenavadno malo, kot da se ljudstvo boji pčenja, še posebno, če je to vseživljenjsko. Uk Kranjcu in Štajer-Cu s Krškega polja in okolice °bitno ni v kratek čas, tako kot "am je za črko daljše razvedrilo.
RADIO - V Krškem ustanavljajo radio. Kot so vse bolj prepričani, medijska hiša nastaja ob botrstvu vrha krških krščanskih demokratov, občine in špansko Navdahnjenih avtomobilskih tr-Sovcev. Ž ustanavljanjem se očit-1,0 mudi, posebej zato, ker utegnejo letošnje volitve koga spravi-’1 ob sedanjo službo in bi mu direktorstvo na radiu prišlo prav.
Novo v Brežicah
bili so in ostajajo prvi
' Radia Brežice, ki te dni prazne 35 let delovanja, se je vrsto ^1 držal laskavi naziv - prvi glas fosavja. To je bilo v času, ko so bili brežiški radijci v tem delu Slo-venije edini, ki so imeli lastne v3love. Vendar so tudi z ustanovijo sevniškega radia Brežičani je vedno ostali na vrhu regije, •"ostali so člani prvega dueta fosavja. Kdor je prvi, je torej prvi ... m brežiški radijci so odločeni, da f bodo vodilno mesto zadržali za 'Se čase. Zato sploh niso pretiralo zaskrbljeni zaradi napovedali j Va pojava dveh novih radijskih Postaj v njihovi neposredni bližini- Tudi v tem primeru bodo prvi. "ostali bodo člani prvega kvarte-Jn Posavja, čeprav ni nujno, da bodo v njem peli prvi glas.
Na pragu sprememb? -
,oio v času, ko različni možje in *ene razmišljajo, ali ne bi bilo Ve mogoče dobro, ko bi kandirali za imenitno mesto župa-bm V brežiški občini so doslej to
V	o namero javno oznanili trije,
V	ena gospa je med njimi. V *( Preostalih nekaj dneh, kolikor jih
In ostalo na razpolago, pa se bo b°tovo pojavil še kdo, čeprav je 'ežko verjeti, da bi bil spisek kan--i mdatov tako dolg kot pred štiri-■ t?1' leti. Mnogo občanov čaka, y - ko se bo odločil sedanji župan n državni poslanec, vendar ta Vo molči. Slišati je, da ob more-0,lni kandidaturi ne bo iskal podere svoje stranke, v kateri se dnje čase dogajajo za nekatere dne stvari. Vodja LDS menda
i*
Preveč zadovoljen z delom in
našanjem svojih najtesnejših r ^delavcev, ki se tudi sej občin-Pj pega sveta v glavnem ne udele-;lljejo več. Smo torej na pragu elikih sprememb?
Darovanje krvi
IN PRIZNANJA
BREŽICE - Območno Pluženje Rdečega križa Bre-)l\ j ce ho organiziralo krvoda-£ «lski akciji 26. in 27. oktobra ’ \ Bomu učencev v Brežicah j/,7. do 13. ure. Organizator f ičakuje kar največjo ude-'ezbo, s čimer bi darovalci še /krat simbolično počastili /-letnico organiziranega
K
't;i
if
-el-
it-
f li,
rovanja krvi v Sloveniji. V
• J *	vc,,,Ja IVIVI v vJivrvv^niji
r ?!rtek, 29. oktobra, ob 16. ‘,IL f,r* bodo v restavraciji breži-
•dH!
d'
. Blagovnice podelili prizmi Sja Rdečega križa dolgo-'* *lnim krvodajalcem in akti-J?tom omenjene organiza-
lul* Jel it
'Je. Darovanje krvi in po-
^ -.ev priznanj so vključili 'di h1' dogodke v sklopu praz-'•J Branja brežiškega praznika sK ® oktobra.
MM IZ NAŠIH OBČI M
MM
Nova celostna podoba Ljudske univerze Krško
S ponedeljkove predstavitve
KRŠKO - Med 19. in 23. oktobrom, torej v tednu vseživljenjskega učenja, je letos že tretjič zapovrstjo tudi v Krškem živahneje kot običajno, saj je namen tega tedna, kot pravijo v Posavskem centru za permanentno izobraževanje, opozoriti in seznaniti javnost z možnostmi učenja in izobraževanja.
“Informacijski revoluciji bo sledila revolucija v učenju. To pa se odraža v vedno novih možnostih učenja ter v novih metodah in oblikah izobraževanja. Ni mogoče dati in dobiti znanja, izobrazbe, spretnosti, navad, poklica in kvalifikacije enkrat za vse življenje. Svet je danes ena sama velika učilnica, v kateri so občasno učenci in velikokrat učitelji. Strategija, ki obeta, da bodo takšne cilje lahko uresničili, je prav strategija vseživljenjskega učenja,” je med drugim v ponedeljek na slavnostnem odprtju tedna dejala Monika Nov-šak, direktorica Posavskega centra za permanentno izobraževanje Krško oziroma, kot se po novem imenuje ta ustanova, Ljudske univerze Krško. Občina je namreč sprejela odlok o javnem zavodu za izobraževanje odraslih, s tem pa je organiziranost usklajena tudi z zakonom o šolstvu. Ponedeljkova prireditev je bila tako priložnost za predstavitev nove celostne podobe Ljudske univerze Krško, ki jo je izdelal Bojan Žičkar iz Studia Grafit.
T. G.
SESTANEK S ŠTIPENDISTI
SEVNICA, KRŠKO - Direktor Republiškega zavoda za zaposlovanje - Območna enota Sevnica Toni Koren ter vodja oddelka za poklicno svet6: vanje in štipendiranje Andrej Mihelin vabita v soboto, 24. oktobra, na sestanek z dijaki -štipendisti, ne le nove štipendiste, za katere je udeležba obvezna, vabijo tudi druge štipendiste in njihove starše. V Sevnici bosta namreč na sestanku v dvorani Gasilskega doma, ob 8. uri sodelovala tudi sevniški župan Jože Peternel in njegov škocjanski kolega Janez Povšič, v Krškem pa bo na sestanku v dvorani Kulturnega doma, ob 10. uri zbranim spregovoril tudi krški župan Danilo Siter.
V Kostanjevici bo promet še oviran
Obnova skoraj po načrtih, zataknilo se je le pri trafo postaji, kar pa ostalih del ne ovira - Še pred zimo asfalt na obeh ulicah na otoku - Denarja za letos dovolj
KOSTANJEVICA NA KRKI - Obnova kostanjeviškega otoka je v polnem teku. Dela potekajo po načrtih, nekoliko seje zataknilo le pri elektrifikaciji, ker še ni gradbenega dovoljenja za trafo postajo, ki bo po novem stala nekoliko stran od prvotno mišljene lokacije.
Meta Lipovž
S PREHRANO DO ZDRAVJA
KRŠKO - Danes ob 18. uri bo v Valvasorjevi knjižnici v Krškem dipl. naturopat-iridiolog Franc Božjak predaval Kako s pravilno prehrano do zdravja in vitalnosti.
KULTURNI VEČER V PODBOČJU
PODBOČJE - V petek, 23. oktobra, ob 19. uri bo v kulturnem domu v Podbočju koncert, na katerem bosta nastopili Monika Ogorevc (sopran) in Aleksandra Barič (me-zosopran) z gosti: Elo Verstovšek (klavir), Juretom Lopatičem (kontrabas) in Nino Mandžurko (citre). Vstopnine ni.
Po besedah odgovorne vodje posameznih del pri izgradnji gradbene ureditve otoka Kostanjevica Mete Lipovž, naj bi predvidoma v petek, 23. oktobra, asfaltirali Oražnovo ulico, kasneje pa še Ulico talcev. Za tak vrstni red so se odločili, ker bodo tako manjši stroški, saj ne bo potrebno navažati peska za izravnavo ceste s kanalizacijskimi jaški, ki bi ga bilo potrebno pred asfaltiranjem odstraniti. Položili bodo le eno plast, finalno pa spomladi drugo leto. Med 10. in 13. novembrom bodo asfaltno prevleko položili tudi po Ulici talcev, tako da bo promet spet stekel po obeh ulicah enosmerno, tako kot pred obnovo. Na dan polaganja asfalta bosta oba mostova zaprta.
Promet bo zelo oviran od 1. do 13. novembra, ko bosta izmenično zaprta oba mostova čez Krko, saj bodo delavci Ko-staka čez Krko napeljevali elektriko, vodovod in kanalizacijo,
DOM STAREJŠIH O SVOJEM UTRIPE - Direktorica Doma starejših Krško Jožica Mikulanc (na fotografiji v ospredju ob mikrofonu) je na srečanju s svojci domskih stanovalcev večkrat poudarila, da je bivanje v tovrstnih ustanovah le ena od možnih življenjskih postaj, kjer so stanovalci lahko dejavni in ustvarjalni. “Spoštujmo starejše, kajti oni so bili to, kar smo mi, in mi bomo to, kar so oni, "je dejala. (Foto: L. M.)
ZA KRAJEVNI PRAZNIK CESTA BREŠKO
ŠENTJANŽ - V nedeljo, 25. oktobra, ob 10. uri bodo Šentjanci v tamkajšnji dvorani s kulturnim programom obeležili krajevni praznik krajevne skupnosti Šentjanž in se spomnili junaškega boja narodnega heroja Milana Majcna in Jančija Mevžlja, ki sta se v letu 1941 uprla Nemcem pri izseljevanju domačinov. V nedeljo bodo odprli tudi posodobljeno cesto Breško.
OTVORITEV NOVE BREŽIŠKE ŠOLE
BREŽICE - V soboto, 24. oktobra, bodo v Brežicah slovesno odprli novo Poklicno trgovsko in srednjo ekonomsko šolo Brežice. Otvoritev težko pričakovane ustanove bo ob 13. uri.
RADIO BREŽICE PRAZNUJE - Ob 35-letnici Radia Brežice se bo zvrstilo več dogodkov. Uvodoma so v ponedeljek pripravili konferenco za novinarje; v njenem neuradnem delu so upihnili svečke na praznični torti. Objektiv je ob tem ujel le del navzoče radijske ekipe. Na fotografiji (z leve): Natja Jenko Sunčič, direktor Radia Brežice Peter Špiler, Irena Ulčar Cvelbar in Lidija Kostevc. (Foto: L. M.)
Radio pozna odgovor, kako naprej
Radio Brežice praznuje 35-letnico delovanja - V prihodnost z novo programsko shemo - Neizprosen boj za poslušalce in oglaševalce - Radio naj bi postal bolj slišen
BREŽICE - Pričakujemo, da se bodo na našem območju pojavile še nove, komercialne radijske postaje. Perspektivo vidimo v nekomercialnih radijskih postajah in Radio Brežice bomo tudi v bodoče razvijali kot nekomercialno.
V tem smislu je dejal Peter Špiler, direktor Radia Brežice, na ponedeljkovi konferenci za novinarje. Na tej so predstavniki brežiškega radia sicer podrobneje predstavili praznovanje 35. obletnice ustanovitve omenjene radijske hiše, novo blagovno znamko, radijski program in ekipo, ki ga snuje. Obeleževanje obletnice je ali naj bi bila, kot poudarjajo brežiški radijski delavci, nekako prelomnica, saj morajo po njej z novo programsko podobo odgovoriti na vprašanja sedanjosti in zlasti prihodnosti. Temeljno vprašanje je, kako preživeti v vse hujši konkurenci lokalnih neko-
mercialnih in zlasti komercialnih radijskih postaj.
Radio Brežice med načrti, s katerimi bi bil v boju za poslušalce in oglaševalce kos konkurenci, omenja večjo pokrivanje območja s signalom; zdaj s signalom brežiškega radia ni ustrezno pokrita celotna brežiška občina. Radio ima v načrtu postavitev novega oddajnika na Spičku, za katerega namerava pridobiti novo frekvenco. Sedanjo frekvenco 88,9 MHz naj bi preselil na oddajniške naprave na Rajcu.
Po besedah Irene Ulčar Cvelbar, programske urednice, naj bi radio postal parijaznejši poslušal-
cem. V ta namen naj bi opustili med drugim dolgotrajne govorne oddaje, drugače pa naj bi radio zadihal tudi z več novimi, mlajšimi sodelavci, ki so jih že ali jih še bodo pridobili.
• V soboto, 24. oktobra, ob 19.30 bo v dvorani Prosvetnega doma v Brežicah osrednja prireditev ob 35-letnici.
Po besedah direktorja Špilerja programska politika nastaja, ne da bi vanjo odločilno posegali lastniki Radia Brežice. Ti so med drugimi Kmečka družba, Slovenski odškodninski sklad, občina Brežice in Skala Brežice.
L. M.
zaradi tega bo po otoku prepovedan promet za ves tovorni
• Celotna investicija je vredna 244 milijonov tolarjev, do sedaj sojih porabili približno 115, načrtujejo pa, da bi jih do konca leta 140, kar je manj od letos zagotovljenih 160 milijonov. Denarje namenjen tudi za trafo postajo, a ker so to namenska sredstva, prenos v naslednje leto verjetno ne bo možen.
promet, skušali pa bodo zagotoviti delni in časovno omejeni prehod izključno za lokalni promet. Delavci bodo čez zimo na hišah do konca vzidali omarice za elektriko. Sicer pa se bo kmalu po vsem otoku pitna voda pretakala po novih ceveh, tudi kanalizacija je večinoma pripravljena za priključitev.
Prihodnje leto bodo delavci tlakovali pločnike, naredili mul-de, uredili bodo dva trga, namestili svetilke, uredili tehtnico in podobno, vsa dela pa naj bi bila končana do 1. novembra prihodnje leto. Drugo leto bo promet tekel brez zapor cest.
T. GAZVODA
“Krčani ne čutijo s Krškim”
Zanimanje za gledališče pove še kaj drugega o prebivalcih mesta ob Savi - Krško postaja mrtvo mesto?
utripa Adolf Moškon, direktor Kulturnega doma Krško.
Že omenjeni rumeni abonma s tremi lutkovnimi in tremi igranimi predstavami ni našel pravih odjemalcev, kot rečeno. Zlasti očitno manjka občinstva iz krške občine, medtem ko so po abonmaju vprašale osnovne šole z drugih območij.
Ob tem ko ni zanimanja za popoldanske predstave rumenega abonmaja v Krškem, je videti, da bi bili starši pripravljeni peljati otroke na ogled podobnih predstav v Ljubljano. Zakaj torej ne tudi v Krško? “Verjetno gre za splošno usmeritev Krškega in Krčanov. V Krškem je problem, ker ni pravih Krčanov, ampak prevladujejo priseljenci. Krčani ne čutijo s Krškim, zato jim ni žal, da Krško že vrsto let propada. Krškemu ni žal, da mu ugašajo podjetja, da tukajšnje ustanove izgubljajo sedež. Tako stanje se pozna na političnem, gospodarskem in kulturnem področju in tudi pri zanimanju za film. V kino smo vložili 8 milijonov tolarjev, da bi ljudje vendarle lahko v tem objektu spodobno spremljali filmske predstave. Kot zavod še vztrajamo s predvajanjem filmskih predstav, zasebnik bi ob tako slabem obisku kino že zaprl,” pravi Moškon. Ta se skupaj z nekaterimi drugimi Krčani tudi sprašuje, ali Krško ne bo že čez desetletje kulturno in še kako drugače mrtvo mesto.
M. LUZAR
KRŠKO - “Medtem ko je naš sončkov abonma za otroke naletel na slabši odziv občinstva, sem zelo zadovoljen z zanimanjem publike za naš modri abonma večernega programa. Tega je Kulturni dom Krško pripravil že 8. sezono zapored. Morda smo skozi vsa ta leta z našimi obiskovalci dobili tudi zaupanje našega sponzorja, zavarovalnice Triglav. Tudi njegovo zaupanje se je utrdilo do te mere, da se je odločil prevzeti generalno sponzorstvo obeh abonmajev. To je zelo veliko priznanje zavarovalnice Kulturnemu domu Krško. Ker tudi odzivi občinstva potrjujejo pravilnost našega načina dela, bomo nadaljevali z rednimi abonmajskimi predstavami tudi v prihodnje.” Tako kaže na eno od strani krškega kulturnega
“Ni nam vseeno, kako se počutijo stanovalci”
Srečanje s svojci
KRŠKO - Dom starejših občanov Krško je odprl vrata decembra lani. Ustanova se je do vselitve v sedanje prostore stiskala v stari stavbi, ki je bila neustrezna za starejše ljudi, zlasti tiste s težavami v gibanju in drugače bolne. Takih z zdravstvenimi težavami pa je v domovih starejših veliko; v krškem domu je izmed 180 stanovalcev kar 120 takih, ki imajo hujše ali lažje težave pri gibanju.
Krški dom starejših je pripravil v soboto srečanje s svojci svojih stanovalcev. Precej številne udeležence je prva pozdravila direktorica doma Jožica Mikulanc, ki je s pravšnjo mero pozornosti in vedrine predstavila domsko dejavnost in osebje. Pri tem je poudarila, da je “lepo delati v kolektivu, ko vidiš, da vsi delajo z dušo, da čutijo pripadnost tej hiši, da nam ni vseeno, kako se počutijo naši stanovalci”. Po besedah direktorice v domu dela tudi nekaj vojaških obveznikov, saj je vključen v civilno služenje vojske.
Kot so še izvedeli med drugim udeleženci srečanja, je potekalo letos v domu tekmovanje v urejenosti balkonov. Pri tem so ocenjevalci prisodili 1. mesto balkonu Terezije Radej in Julijane Bogolin, 2. balkonu Marije Grilc in 3. mesto balkonu Elizabete Stritar in Terezije Bezjak.
Na srečanju je v kulturnem programu nastopil domski pevski zbor. Stanovalci doma so pripravili tudi prodajno razstavo izdelkov tistih, ki se vključujejo v domu v delovno terapijo.
L. M.
DAROVANJE KRVI NA SENOVEM IN V KRŠKEM
KRŠKO - Območno združenje Rdečega križa Krško bo organiziralo redno letno darovanje krvi. V ponedeljek, 9. novembra, bo odvzem krvi na Senovem v osnovni šoli od 7. do 13. ure, v torek, 10. novembra, v Krškem pa v osnovni šoli dr. M. Rostoharja od 7. do 13. ure.
Po poteh brežiške čete
Že 22. prireditev
BREŽICE - Športna zveza Brežice bo v sodelovanju s Planinskim društvom Brežice in brežiško občinsko organizacijo zveze borcev organizirala 24. oktobra v Pečicah v sklopu prireditev ob brežiškem občinskem prazniku vsakoletno športno-rekrea-tivno prireditev pohod Po poteh brežiške čete, ki je letos že 22. zapored. Slavnostna otvoritev s kulturnim programom bo pred spomenikom v Pečicah ob 9. uri. V programu bodo sodelovali pihalni orkester Loče, KUD Oton Župančič iz Artič in učenci OŠ Artiče. V okviru prireditve bo tudi rekreativno kolesarjenje iz Brežic v Pečice in nazaj. Kolesarji bodo startali ob 7.45 pred brežiško gimnazijo.
Omenjeni pohod, za katerega bodo pot markirali, bo trajal 3 do 4 ure. Udeleženci pohoda bodo prejeli posebno izkaznico.
Pohodnike bo do Pečic vozili avtobusi. Ti bodo odpeljali ob 7.45 uri izpred gimnazije Brežice, ob enakem času izpred brežiške železniške postaje ter ob 7.30 izpred železniške postaje v Dobovi.
Mali ne berejo Uradnega lista
Ministrstvo se vprašuje, zakaj ni pričakovanega odziva na razpise ■ Mnogi prej propadejo, kot zadostijo razpisnim pogojem - Razpisi naj bodo regionalni - Občinska meja naj ne bo merilo
Nori trgovec, knjiga, ki opozarja
V predgovoru knjige Nori trgovec, ki jo je letos izdala založba Skriptorij KA iz Radovljice, piše, da gre za obvezno domače branje vsakega borznega posrednika. Zgodba govori o 28-letnem uslužbencu singapurske podružnice britanske investicijske banke Barings, ki je brez pooblastil posloval z vrednostnimi papirji in tako spravil na boben to prestižno, čez 230 let staro banko.
Zgodbo o tem, kako je en sam človek tri leta kot uslužbenec ponavljal nepravilnosti, pa ga ves čas ni nihče odkril, je zapisal Nick Lee-son sam. Nori trgovec je knjiga o borznem posredniku, ki gaje v trgovanju zaneslo predaleč, kar je bilo lažje, ker ni trgoval z lastnim denarjem. Na skriti račun v Singapuru je banka Barings nakazala skoraj 600 milijonov dolarjev, kar tri četrtine od tega za pokritje izgub Leeso-novih borznoposredniških podvigov. Čeprav je britanska banka imela vzpostavljeno hierarhijo in vse možne kontrolne mehanizme, je v singapurski podružnici naredila napako. Protagonist zgodbe je bil namreč vodja boznih posrednikov in je odločal o sklepanju poslov ter hkrati vodil še obdelavo poslov. Tako njegovega dela ni nihče nadzoroval. Nick Leeson je pristal v singapurskem zaporu, kjer je bil obsojen na 6 let in pol zapora.
Nori trgovec je zgodba enega od množice borznih posrednikov, ki so šli predaleč, in lahko služi kot svarilo vsem drugim. Tudi sicer je knjiga namenjena posrednikom ali tistim, ki se na trgovanje z vrednostnimi papirji vsaj delno spoznajo. Nepoznavalci bodo poslovanje norega trgovca težko razumeli kljub priročnemu slovarčku na koncu knjige.
B. D. G.
KATALOG IZDELKOV AGROŽIVILSTVA
Po načrtih Projectteama iz Ljubljane naj bi konec letošnjega novembra izšel katalog, ki bo predstavljal ponudbo domače agroživilske industrije. Podjetje že leto dni raziskuje tuje trge in možne pristope do morebitnih kupcev. Gre za dolgoročni projekt, ki so ga podprli Združenje za agroživilstvo pri GZS pa tudi kmetijsko ministrstvo in urad za gospodarsko promocijo, ki deluje v okviru ministrstva za ekonomske odnose. Med soinvestitorji projekta je tudi 11 velikih podjetij in združenj.
KRŠKO - Zadnje čase je objavljenih vse več razpisov za pridobitev ugodnih posojil ali morda celo nepovratnih sredstev, s katerimi želi država pospešiti razvoj malega gospodarstva. Vprašanje pa je, koliko so ti razpisi res uporabni za obrtnike in male podjetnike. Tudi v ministrstvu za malo gospodarstvo namreč ugotavljajo, da je odziv na razpise mnogo manjši, kot so pričakovali glede na težave pri razvoju malega gospodarstva. Ali to pomeni, da težave niso tako velike, kot jih prikazujejo podjetniki, ali morda podjetniki ne verjamejo, da lahko uspejo na takem razpisu, ali pa so zgolj neobveščeni?
Obrtniki in mali podjetniki obi- la direktorica Podjetniškega cen-
čajno ne prelistavajo vsakodnevno Uradnega lista, kjer so objavljeni razpisi, zato mnoge priložnosti zamudijo. Prav tu lahko veliko pomagajo zbornice ali pa podjetniški centri in centri za pospeševanje malega gospodarstva. Marija Krušič, ki je pred kratkim posta-
tra Krško, je v mesecu dni na terenu ugotovila, da so v malem gospodarstvu zelo slabo informirani. “Informacij niti ne iščejo, celo ne vedo, kaj naj iščejo, niti ne znajo vprašati. Z osuplostjo sem ugotovila, da nekateri podjetniki, sicer zatopljeni v svoje delo, sploh
Marija Krušič
Franc Černelič
Lisjak m kurjem dvorišču
Prav zanimivo bi bilo sešteti vse kvadratne metre prodajnih površin na Dolenjskem, v Beli krajini in v Posavju, ki so jih v zadnjih dveh letih zgradile, ki jih trenutno gradijo ali pa jih do leta 2000 načrtujejo domače in tuje trgovske družbe. Če bi bili podatki zbrani, bi verjetno prišli do osupljive številke.
Večji trgovci menijo, da je njihova prihodnost v megaprodaj-nih centrih v vsakem večjem kraju, kjer lahko ponujajo vse na enem mestu in si zaradi obsega prodaje lahko privoščijo nižje cene. Na enako računajo trgovci iz drugih koncev Slovenje in tudi tujci, zato se v trgovini na veliko gradi, mnoga skladišča ali propadle proizvodne hale pa so se že ali pa se bodo v kratkem spremenile v trgovino.
Samo Mercator Dolenjska namerava do leta 2000 v gradnjo večjih centrov vložiti 45 milijonov mark. Pri tem z naložbami hiti, da bi si na “svojem ” tržišču pridobil prednost pred tujimi trgovci. Toda na trgu se bode hkra-
ti srečali tudi še z domačimi trgovci: novomeško Dolenjko, brežiškim Posavjem pa tudi z Živili iz Kranja ali Jestvino Koper. Vsi našteti v tekmi za kupce posodabljajo, prenavljajo, širijo ali gradijo, zato je samo še vprašanje časa, kdaj bodo omagali prvi. Naložbe so namreč velike, zato izčrpavajo tudi najboljše trgovce, to pa v času, ko se v Slovenijo širijo mednarodne trgovske verige, nikakor ne more biti dobro za domačo trgovino in posledično tudi živilskopredelovalno industrijo ali celo kmetijstvo.
Čas, ko domači trgovci še lahko stopijo skupaj, se že izteka. Če ukrepanja ne bo, bodo na otvoritvah sicer naznanjali nove zmage vsak s svojo “veliko ” trgovino, v resnici pa bodo tekmo že isti čas izgubljali. Pravi recept za učinkovito povezovanje je nedvomno kapital, če pa k temu dodamo še regionalno noto v smislu združevanja regiji, bi domači trgovci poleg ostalega lahko izkoristili tudi lokalpatriotska čustva kupcev.
B. DUŠIČ GORNIK
KAKO KAZE NA BORZI?
Na delu spet akviziterji
Najtežji trenutki za borzne posrednike in investitorje na borzi so nedvomno takrat, ko zaradi številnih negotovosti ni mogoče predvideti gibanj niti za en dan naprej in ko zaradi premajhnega prometa sploh ni mogoče govoriti o trgovanju. Na žalost ga ni pripomočka, ki bi nam pomagal pri odločitvah v trenutku, ko nam že popuščajo živci, da ne bi prezgodaj nekaj kupili, saj bo jutri morda cenejše, ali prodali, pa bo potem to dražje.
Pretekli dnevi so bili tako v glavnem namenjeni opazovanju gibanja tujih borznih indeksov. Rast slovenskega borznega indeksa v preteklem tednu lahko pripišemo zgolj dejstvu, da sta se obe borzni hiši, ki delata za tujce, v tem tednu odpovedali večjim prodajam. Večina prometa je bila narejena s svežnji, zato je že peščica redno sklenjenih postov dvignila tečaje. Več optimizma je bilo na borzi v petek, saj je močnejšo rast tečajev povzročila nepričakovana vest o četrtkovem znižanju obrestnih mer ameriške osrednje banke, ki že z drugim takim dejanjem v slabih treh tednih želi ohraniti dostopnost denarja. Prvotno splošno zadovoljstvo ob tej potezi je kmalu zameg-
lila skrb, da banka z njo razkriva, kako zelo resen je zanjo položaj, povzročen s svetovno finančno krizo.
V borznem mrtvilu sta še najbolj presenetili delnici Luke Koper in Mercatorja. Prvi je tečaj porastel po objavi podatkov o povečanju celotnega prihodka v prvih devetih mesecih kar za četrtino v primerjavi z enakim lanskim obdobjem. Mercatorjeva delnica je samo v tem tednu po-rastla od 6.200 na 6.940 tolarjev, k čemur so pripomogle govorice o bistveno boljših poslovnih rezultatih, kot smo jih bili vajeni doslej. Delnice pooblaščenih investicijskih družb ostajajo na enaki ravni in za zdaj ne dajejo možnosti večjih dobičkov. Na terenu so menda znova aktivni številni akviziterji, ki ponujajo “borzne storitve”, zato ponovno odsvetujem podpisovanje kakršnihkoli obrazcev in pooblastil, ki vam jih nepooblaščene osebe prinesejo na dom, saj se boste tako izognili kasnejšemu razočaranju.
MARJETKA ČIČ Dolenjska borznoposredniška družba Novo mesto Tel. (068) 371-8221, 371-8228
POSPEŠEVALNI
CENTER
KRŠKO - Včeraj so tukaj odprli Regijski pospeševalni center Posavje, zavod v ustanavljanju, katerega v. d. direktorice je Mateja Jazbec. Center so ustanovile tri posavske občine, da bi vzpostavil jamstveni sklad za malo gospodarstvo, sklad dela, tehnološko-razvojni sklad in med drugim tudi delal v programu Phare, s katerim želijo v regiji aktivirati lokalne zaposlitvene pobude.
ne vedo, kako so registrirani,” je povedala. Zaradi tega so se v centru odločili, da bodo poskrbeli za informiranost v občini Krško z internim glasilom, v katerem bodo podjetnike seznanjali z razpisi, novostmi na področju izobraževanja in zaposlovanja, poslovnih priložnostih in še čem.
“Podjetniški center je letos sodeloval na 15 razpisih, na nekaterih sploh ni dobil odgovora, ali pa ni bilo odgovora na pritožbo, kar nas zelo moti. Ugotavljamo tudi, da so nekateri razpisi neuporabni (namenjeni točno določenim krogom, npr. za žičnice, prenočišča), za večino razpisov pa je zelo težko zadostiti predpisanim pogojem. Potrebno je veliko priprav in pisanja, pa človek sploh ne ve, ali bo dobil tistih 250 tisočakov ali ne!” je dejala. Pri tem je še navedla, da se ji ne zdi prav, če prijave izločajo zgolj iz formalnih razlogov. Na enem izmed razpisov je bila kadidatura zavrnjena samo zato, ker na kuverti ni bilo zapisano “Razpis - ne odpiraj!”
Tudi Franc Černelič, načelnik oddelka za gospodarstvo v krški občini, meni, da v Ljubljani birokratsko, zgolj zaradi manjših pomanjkljivosti, izločajo kandidate. Po njegovem bi takim morali dati možnost, da dopolnijo vloge. Slovenija bi se morala odločiti za regionalne razpise, ki bi bili lahko konkretnejši od splošnih razpisov na državni ravni. Na lokalni ravni bi bilo manj birokratskega obravnavanja, drugačen bi bil tudi odnos do kandidatov in prilivi bolj tekoči. “Preden kandidat zbere vso potrebno dokumentacijo in potem še dobi denar, podjetje že lahko propade! Razpisi bi morali biti tudi večkrat letno, da bi se kandidati lahko sproti pojavljali. Tako pa tisti, ki pride prej s programom, dobi sredstva, medtem ko morda drugi, ki pride pozneje, a morda z daleč pomembnejšim in boljšim projektom, odpade.” Černelič je prepričan, da je sedanji zakon za razvoj šibkejših območij prava katastrofa za občine, ki so ostale velike in se upoštevajo kot celota. Meni, da bi morala država upoštevati geografsko območje, ne pa politično delitev po mejah občin. “Tako se bo pri razpisih dogajalo kakor zdaj pri pozebi: človek dobi denar za odpravo posledic pozebe, njegov sosed pa nič, ker je na drugi strani občinske meje. Občina naj bo samo posrednik, ne pa tudi merilo za dodeljevanje sredstev!” pravi Černelič.
B. DUŠIČ GORNIK
RAZVOJ JE GLOBALNA ZADEVA - Podjetniški center Novo mesto in podjetje Vitalis sta v začetku preteklega tedna pripravila okroglo mizo o globalnih razvojnih trendih. Predavanje in razpravo je vodila Agnes Gannon, mednarodno uveljavljena svetovalka za regionalnalni gospodarski in družbeni razvoj. Gannonova, ki je specialistka za turizem in podjetništvo, je tudi redna profesorica na univerzi v Dublinu, svetovalka EU v Bruslju ter svetovalka irske, avstralske in novozelandske vlade. V krogu ljudi, ki jim ni vseeno za razvoj Novega mesta (med drugim so bili to tudi člani Društva Novo mesto), je predavateljica opozorila na nenavadno hitre spremembe, ki nas čakajo. Nakazala je, kakšne bodo smeri razvoja, kaj jih bo vodilo in poudarila, da bo razvoj globalen. Ker ima že kar nekaj izkušenj tudi s Slovenijo, je med drugim povedala, da smo Slovenci dobri v inovacijah in tudi pri sodobnem oblikovanju izdelkov, vendar pa imamo tudi veliko slabost: imamo slabo mnenje o sebi in nimamo samospoštovanja.
Malo gospodarstvo kandidira
Nestrankarska lista malih podjetnikov in obrtnikov ■ Kandidatov ne bo na kostanjih - Denar v dobrodelne namene
večji uspeh. “Naši kandidati n6 bodo viseli na kostanjih,” pravi i? dodaja, da bodo sredstva, ki jim pr*' padajo za stroške volitev, namenu1 v dobrodelne namene!
B. D. G
NOVO MESTO - Obrtna zborni-
ca Novo mesto in Združenje podjet-
nikov Dolenjske in Bele krajine sta
predlagala obrtnikom in podjetnikom, da se tokrat aktivno vključijo
v lokalne volitve in kandidirajo na nestrankarski listi obrtnikov in zasebnih podjetnikov. Preteklost je namreč pokazala, da o gospodarsko pomembnih vprašanjih odloča predvsem politika, zato podjetnikom ne kaže drugega, kot da se aktivno vključijo vanjo in poskušajo uresničiti svoje interese.
Upravna odbora obeh združenj sta predlagala, naj obrtniki in samostojni podjetniki v vsaki občini kandidirajo toliko članov, kolikor mest je v občinskem svetu. Lista, ki bo v občinskih svetih zastopala interese malega gospodarstva, bo sprejela tudi svoj program, administrativno podporo pri pripravah na volitve pa ji bosta nudili zbornica in združenje.
“Pomembno je, da kandidira podjetnik, kije pomemben za neko območje in v katerega imajo volilci zaupanje,” pravi o tem Janko Goleš, direktor GZS, Območne zbornice Novo mesto. Pri tem poudarja, da so na prejšnjih volitvah v zadnjih dneh kandidirali in dobili eno mesto v svetu mestne občine, zdaj, z boljšo pripravo, zato računajo na
PODJETNIŠKA CONA SE POLNI
KOČEVJE - Po poldrugem sušnem letu, ko zaradi priprave dokumentacije in drugih 'porodnih krčev” ni bilo nobenih investicij, se je vendarle odprlo: v kratkem času so zgradili pet stavb za poslovno, proizvodno, storitveno in trgovsko dejavnost, dva objekta sta v gradnji. V njih bo trgovina za električno in sobo-pleskarsko opremo ter okrepčevalnica in pizzerija. “Komunalno opremljeno zemljiše s prispevkom stane nekaj več kot 8000 tolarjev za kvadratni meter, samo zemljišče pa je brezplačno. Tudi zaradi tega je investiranje v podjetniško cono zelo vabljiva naložba,” je povedal direktor Gramiza Brane Obrč.
Iz Krškega na Slovaško in nazaj
Krška podjetja bi rada stopila na slovaški trg - Srečanje na veleposlaništvu in zdaj še v Krškem - Naslednji korak bodo neposredna srečanja med podjetji
KRŠKO - Nedavnemu obisku predstavnikov krške občine in nekaj podjetij, ki se zanimajo za sodelovanje s Slovaško v slovaškem veleposlaništvu v Ljubljani, je sledil drugi krog navezave stikov. Pretekli četrtek seje kar nekaj podjetij iz krške občine sestalo s predstavniki Slovaškega podjetniškega centra Ljubljana in s slovaškim poslancem Arpadom Matejko. Po uradnem pogovoru so srečanje nadaljevali z družabnim delom, v katerem sta se udeležencem med drugimi pridružila še slovaški veleposlanik in odpravnik poslov Emanuel Rehah.
Z razgovorom v Krškem so že- podjetniškega centra so jim po-leli od formalnih in političnih sti- nudili tudi vprašalnik, na osnovi kov preiti v konkretno podjetni- katerega bi izvedeli za ponudbo in
ško sodelovanje, zato so krški podjetniki predstavili svoj proizvodni program in povedali, kakšni so njihovi cilji na slovaškem tržišču. Predstavniki Slovaškega
RADI BI STOPILI NA SLOVAŠKI TRG - Okrog 20 podjetij iz krške občine je že izrazilo pripravljenost za vstop na slovaški trg, ob posredovanju krškega župana Danila Siterja in načelnika oddelka za gospodarske dejavnosti Franca Černeliča pa je že prišlo do prvih stikov z veleposlaništvom, odpravnikom poslov in Slovaškim podjetniškim centrom v Ljubljani. (Foto: B. D. G.)
nato lažje poiskali ustrezne poslovne partnerje na Slovaškem.
Izdelki nekaterih od 18 krških podjetij, ki so doslej pokazala zanimanje za poslovanje s Slovaško, so že bili ali pa so že na tamkajšnjem trgu, spet drugi pa bi si radi pot tja šele utrli. V četrtek so se Slovakom predstavili: Ivjc Krško z opremo za nanos barv in lakov ter lakirniško opremo; obrtnik in podjetnik Ivan Molan s spojnimi elementi za pnevmatike; podjetje VIG s kovinsko galanterijo in vitli za motorne žage; Evrosad s proizvodnjo sadja, sadnih sadik, oskrbo z repromaterialom za kmetijstvo in projektiranjem novih nasadov; Steklarstvo Resnik z obdelavo ravnega stekla in inženiringom za zaključna dela v gradbeništvu; SOP IKON iz Kostanjevice s filtrsko opremo in inženiringom; Trsničarstvo Jarko-vič s proizvodnjo trsnih cepljenk in sadnih sadik; Stane Zorko s podjetjema za zahtevna vzdrževalna in montažna dela na področju elektroenergetskih in industrijskih sistemov ter za kontrolo in zagotavljanje kakovosti in podjetji Kanja Projektiva in Kanja Ce-
stna oprema z načrtovanjem pr°' meta in ceste ter cestno oprem?.
Omenjena in še nekaj drug)? krških podjetij si želijo različnih oblik sodelovanja s slovaških? partnerji: nekateri bi prodajah' drugi ustanovili tam podjetje, trd' ji uvažali repromateriale. Nekate' ri so pripravljeni prodati celote11 know how, precej pa se opira n3 znanje in ponuja inženiring. Vrsj1-sodelovanja so seveda še odprte1,1 stvar bodočega razvoja začete!!3 sodelovanja. Kot so povedali* * * * v četrtek, bo Slovaški podjetni^1 center pregledal prejete ponudb? in v naslednjem koraku priprav1' neposredna srečanja med zaim6' resiranimi podjetji.
B. D.
NIKOLA GRUBIŠA 0 POSLOVNEM USPEHI'
NOVO MESTO - Podjetni^ svetovalec Nikola Grubiša je p<e tekli teden vodil delavnico Posle* ni upeh, ki jo je organiziral Podjd niški center Novo mesto. V ccnh3 ocenjujejo, da je vsakdo izmed * podjetnikov, ki so se delavnih udeležili, v peturnem predavanj3 našel idejo ali vzpodbudo na bode1* delo. Grubiša je namreč o požari;1 na pomen marketinga in na največ)1: napake, ki jih delajo podjetja P’ prodaji in marketingu. Govoril)* tudi o tem, kako jih odpraviti1 kako pridobiti ali zadržati kupca A' poslovnega partnerja. Navedel J* nekaj najcenejših oblik učinkov11 reklame in nekaj usodnih nap3_ podjetnikov pri promociji njiho^ ga podjetja.
NOVO UPANJE ZA PRIDELOVALCE
Kolinska se vrača h krompirju
Na Mirni bodo do konca leta pričeli s poskusno proizvodnjo krompirjevega čipsa
otroško hrano na osnovi žita, kot so pšenica, ajda, riž, soja, pa tudi mlečno otroško hrano, ki se jo da preprosto pripraviti z vodo. Lahko se pohvalimo, da na ruskem trgu z omenjeno otroško hrano dosegamo 25- odstotni tržni de-
SUHOKRAJINCI PRIDELAJO TUDI REKORDNE PRIDELKE -Navkljub skopi zemlji pa Suhokra-jinci marsikdaj pridelajo na dobro pognojeni zemlji s hlevskim gnojem tudi 8 kg težko kolerabo ali krmilno peso, kolikor tehtata tidve, ki ju drži v rokah trgovec Alojz Rogelj z Rdečega Kala, pridelal pa ju jo Prane Udovič iz Smavra. (P. P.)
%Zlom slovenskega vinskega trga seje že zgodil. Vinogradniki ocenjujemo ceno 60 tolarjev za liter lanskega vina in 23 tolarjev za kilogram letošnjega grozdja kot sramotno. (Rožman)
Z NOVOMEŠKE TRŽNICE
V ponedeljek so branjevke na tržnici ponujale: radič in endivijo po 300 tolarjev kilogram, repo po 150, redkev, kolerabo in rdeči korenček po 200 do 250, česen po 450 do 500, bučke in kumare po 200, stročji fižol po 400, fižol v zrnju po 300 do 500, papriko po 200, krompir po 50 do 60, merico špinače po 200, orehe po 1000 do 1200, kostanj po 200, kislo zelje po 200, zavitek mlincev po 300, kilogram prosa ali ajdove kaše po 500, jabolka po 60 do 110, hruške po 100 do 140 in med po 800 do 900 tolarjev kozarec.
se misca
BREŽICE - Na sobotnem sejmu so imeli naprodaj 72 do 3 •nesece starih prašičev, 24, starih 3 do 5 mesecev, in 27 starejših. Prvih so prodali 32 po 340 do 370, drugih 8 po 290 do 310, tretjih pa 16 po 220 tolarjev kilogram.
MIRNA - Kolinska, d.d., bo do konca tega leta v svoji poslovni enoti na Mirni, kjer je zaposlenih 45 delavcev z Mirne in iz bližnje okolice, zaključila svojo največjo letošnjo investicijo. Gre za več kot 2 milijona mark vredno naložbo v proizvodnjo krompirjevega čipsa. Načrtujejo, da bodo prve količine tega izdelka prišle na tržišče še pred koncem leta.
Med poskusno proizvodnjo čipsa naj bi v bivšem skladišču predelali po nizozemski tehnologiji okrog 300 ton krompirja sorte agria, ki so ga kupili na Krškem polju. Tako se po slabem desetletju krompir spet vrača v mirnsko tovarno, kjer so leta 1989 zaradi majhnega povpraševanja po krompirjevem pireju in nestalne kakovosti ukinili predelavo krompirja.
Na Mirni so se povsem preusmerili v proizvodnjo otroške hrane.
Kolinska je posodobila proizvodnjo, razširila in ojačala pa je tudi vse spremljajoče, za uspešno trženje še kako pomembne službe, kot sta predvsem marketing in izvozni sektor.
“V zadnjih dveh letih pridobivamo nazaj pozicije, ki smo jih nekoč že imeli. Tržni delež prodaje otroške hrane v Sloveniji in na trgih bivše Jugoslavije ponovno raste. Le kateri slovenski otrok ne pozna našega čokolešnika, čoka, griska ali rižka, saj so tako enostavni za pripravo, da si jih lahko pripravi tudi otrok sam, kadar mame ni doma!
Zelo opazen je uspeh pri prodaji otroške hrane na ruskem trgu. Na tem trgu prodajamo
PRITISK MADŽARSKE KORUZE
LJUBLJANA - Slovenija se ne utaplja le v presežkih vina, ampak tudi koruze, zato poljedelce zelo zanima, kako bo z intervencijskim odkupom, zlasti še, ker Madžarska ponuja koruzo v zrnju po samo 9 tolarjev kilogram. Kmetijsko ministrstvo je zato predlagalo uvedbo prelevmana v višini 3 tolarjev za kilogram, k intervencijski odkupni ceni 14 tolarjev za kilogram pa je primaknilo 3 tolarje subvencije. Po mnenju pridelovalcev je to še vedno manj od pridelovalnih stroškov, ki znašajo na dobrih vzorčnih kmetijah 21 tolarjev za kilogram, na slabših pa še mnogo več.
AGROMELIORACIJA GRE H KONCU - Idejni vodja in vodja del je bil Janko Debeljak, inženir agronomije, ki je hkrati tudi občinski svetnik in vodja enote Kmetijskega zavoda v Ribnici. Projekt je predvideval čiščenje 180 ha od skupnih 450 v k. o. Ret je, ki so v veliki večini že opuščeni in poraščeni z gozdom in nekoristnim grmovjem. Za izvedbo projekta je država prispevala 16 milijonov tolarjev. Seveda pa je kar nekaj neprijetnosti povzročila velika razdrobljenost parcel in delno nezainteresiranost posameznikov. Na vprašanje, ali bodo s temi deli nadaljevali, inž. Debeljak pravi: “Sedaj smo pridobili 180 ha, na katerih je možno preživeti 180 glav govedi, kar je veliko več kot pa na vseh omenjenih 450 ha, ki bodo prej ali slej prepuščeni gozdnemu zaraščanju. Seveda bomo tudi v bodoče poskušali s temi deli tudi v nekaterih drugih predelih občine. Je pa vse odvisno od volje občine. ” Na sliki: agromelioracijski stroj, ki je bil prvič uporabljen v Suhi krajini in ki močno olajša ravnanje in rahljanje neuporabnih zemljišč.
kmetijski nasveti
Žrebička kastrirati ali ne?
Bolje je imeti srečnega kastrata kot nesrečnega žrebca, odgovarja na “večno” vprašanje, ali je bolje žrebca kastrirati, sterilizirati ali pustiti nedotaknjenega, v Reviji za konje veterinar dr. Trapečar. Odkar se reja konj pri nas spet počasi povečuje, se s tem vprašanjem srečuje tudi vse več rejcev, zato bo veterinarjev razmislek marsikomu koristil.
Glavni namen kastracije, pri kateri veterinar v celoti odstrani žrebcu spolne organe, je zatreti spolni nagon. Kastrati so v primerjavi z žrebci precej lažje obvladljivi in vodljivi ter jih je zato lažje vključiti v čredo. Pri nas velja tudi določilo zakona o ukrepih v živinoreji, po katerem je potrebno vse na novo vzrejne žrebce pokazati komisiji za licenciranje, ki potem odloči, ah je žrebca nujno potrebno kastrirati. Kmetijski inšpektor lahko odredi obvezno kastracijo “zakotnih” nelicenciranih žrebcev, da ne bi motili rejskih prizadevanj, enako pa lahko odloči tudi veterinarski inšpektor iz zdravstvenih razlogov.
Neželeni spolni nagon mladega žrebca je mogoče delno zatreti tudi s sterilizacijo, pri kateri veterinar le prekine semenovode, kar pomeni, da žival ni več sposobna za razplod, ne izgubi pa spolnega nagona. Od tod tudi domislica o nesrečnem žrebcu. Sterilizacija je manj priporočljiva od kastracije, saj so sterilizirani žrebci še vedno težje obvladljivi in moteči v čredi.
Pomembno je tudi vprašanje, kdaj naj bi žrebca kastrirali, saj na izbiro vpliva več stvari. Nekatere pasme prej spolno dozorijo, čas posega pa vpliva tudi na oblikovanje postave in značaja konja. Kasneje kastrirana žival bo bolj podobna žrebcu, imela bo značilen ukrivljen vrat in bo bolj poskočna. Z medicinskega vidika pa velja pravilo, da se z odlaganjem kastracije povečuje nevarnost zapleta pri posegu samemu, ki ga tako in tako sme opraviti le izkušen strokovnjak. Velja priporočilo, naj bi kastracijo izvedli pri enoletnih žrebičkih, če je le mogoče pred začetkom pašne sezone, ko na pašnikih še ne mrgoli muh, komarjev in drugih Žuželk, ki povečujejo nevarnost okužbe.
Inž. M. L.
VINOGRADNIKI NA IZLETU -Pred kratkim si je manjša skupina dništva vinogradnikov Novo mesto-Trška Gora na izletu po severovzhodni Sloveniji med drugim ogledala pridelavo bučnega olja. Edini so si bili, da trte ne bi zamenjali za buče. Cviček je le cviček! (Foto: Leon Šuštaršič)
AGRO d.o.o.
NOVO MESTO
yjel. 068/325-750, 322-560 y
*
5 -13-odst. POPUST
od 22.10.98 do 21.11.98
pri nakupu:
•	VRTNIH KOSILNIC
•	MOTORNIH ŽAG - STIHL, HUS0VARNA
•	ŠKROPILNIC
•	ČRPALK ZA PRETOK VINA
•	PRALNIH APARATOV KARCHER
lež, kar je lep uspeh, če vemo, da se na tržišču srečujemo z vsemi velikimi multinacionalkami,” je povedala inž. Marinka Škufca, direktorica poslovne enote Kolinske na Mirni
Naj spomnimo, da je ljubljanska Kolinska na Mirni zgradila v letu 1972 obrat za predelavo krompirja v pire. Zaradi sezonskega značaja predelave in zapolnitve proizvodnje skozi celo leto so z lastnim znanjem razvili še dodaten program priprave otroške hrane na osnovi žita. S svojimi proizvodi obeh programov je pokrivala mirnska tovarna pomemben tržni delež na slovenskem in na bivšem jugoslovanskem trgu. V prvi polovici osemdesetih let je Kolinska pričela izvažati otroško hrano tudi na tuje trge, zlasti na ruskega. Zato v Kolinski, kjer so leta 1996 prejeli tudi certifikat ISO 9001, kar jih zavezuje h kakovostni proizvodnji po mednarodnih standardih, upajo, da se bodo razmere na ruskem trgu kmalu normalizirale.
P. PERC
DANA BO ODKUPILA DO 1500 TON JABOLK
MIRNA - Po besedah direktorja mirnske Dane Jožefa Pravneta bodo letos odkupili 1000 do 1500 ton industrijskih jabolk. Plačujejo jih enkrat tedensko (ob četrtkih) po 9 tolarjev kilogram, pridelovalci pa si večinoma zagotovijo še 3 tolarje državne subvencije za kilogram jabolk. V Dano vozijo jabolka večinoma Dolenjci in Posavci.
MEDILAB
LJUBLJANA - Potem ko se je na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani v torek zaključil sejem Narava -zdravje, se bo teden pozneje, 27. oktobra, začel bienalni sejem Medilab.
DANES PREDAVANJE V DOLENJI STRAŽI
DOLENJA STRAŽA - Danes, 22. oktobra, bo ob 19. uri v prostorih gasilskega doma v Dolenji Straži dipl. inž. živil, tehnologije Katarina Merlin, svetovalka kmetijskega zavoda, predavala o alkoholnem vrenju vinskega mošta in prvem pretoku vina.
N
HRIBČEK BOM KUPIL...
Ureja: dr, Julij Nemanič
Nega mladega vina
Mlado vino je takoj po končanem alkoholnem vrenju zelo občutljivo. Ne smemo pozabiti, da po naravnem zaporedju razvoja in nastajanja vina sledi alkoholnemu vrenju jabolčno-mlečno vrenje ali naravni biološki razkis vina. V rokah umnih kletarev je to čudovita možnost za razkis prekislega vina, ki po njem postane harmonično, uravnoteženo. Če čistoča v zidanici ni zadostna, se lahko biološki razkis spreobrne v proces kvarjenja vina.
Vinogradniki, ki so računali z biološkim razkisom (BR), so minimalno žveplali mošt pred alkoholnim vrenjem. Bakterije, ki opravijo to spremembo vina, zmorejo delati pri skupnem SO, do 30 mg/l in prostem SO, do TO mg/l. Zato je zaman čakati, da se bo BR sprožil sam od sebe, če smo žveplali mošt pred razsluzenjem ali drozgo rdečega grozdja pred začetkom alkoholnega vrenja z 1 del 5-odst. žveplaste kisline na hektoliter.
Letos bo mnogim vinom koristil padec kislosti. Analize kažejo, da je pH vina še kar visok, giblje so od 3,0 do 3,4 in še več. Bakterije, kijih moti živeti v prekislem vinu, kislino razgradijo. Pri pH 3,1 in več začnejo z razkisom, če je temperatura vina vsaj 18° C. Ozračje se sicer ohlaja, toda v posodah, ki so nad 500 1 in je vrenje potekalo normalno, je ob zaključku alkoholnega vrenja vino dovolj toplo za bakterijsko aktivnost. Odločiti se moramo, ali bomo pospeševali biološki razkis ali ga bomo preprečevali. Preprečimo ga lahko z žveplanjem, toda ne priporoča se vino za-žveplati takoj po končanem
alkoholnem vrenju. Počakati je potrebno vsaj en teden do 10 dni. Če je pH vina nad 3,1 je potrebno takoj po alkoholnem vrenju vino ohladiti vsaj na 15° C, da zavremo bakterije.
Biološkega razkisa v vinskih cisternah ne kaže posploševati. Cisterne so iz neporoznega materiala, vino v njih ne diha, zato se začnejo kmalu kvariti droži. Leseni sod je posoda, v kateri lahko uspešno izvedemo naravni razkis vina.
Tako kot ne zaupamo kvasovkam, ne zaupamo niti bakterijam, ki so v vinu na orodju ter posodi v zidanici, da so sposobne razkisati vino, ne da bi ga pokvarile. Tako kot kvasovke lahko kupimo tudi bakterije. Dodati jih moramo toliko, da jih bo v enem litru vina 10 milijonov. Ne svetuje se pospeševati biološko razkisanje vina, če je ostalo nepovretega sladkorja več kot 2 g/l. Pri polsuhem vinu se spreobrne proces razkisanja v kvarjenje in vino dobi mlečni cik.
Prednosti biološko razkisa-nega vina so: nižja kislost, manjša potreba vina po žveplu, boljša stabilnost vina v steklenici itd.
Biološkemu razkisu se daje prednost pred kemičnim. Predvsem pri rdečih vinih lahko dosežemo z uspelim BR bistveno višjo kakovost vina. Visoka kislina in taninske snovi so med seboj v soodvisnosti, stopnjuje se kisli in taninsti (grenki) okus. Dobro rdeče vino potrebuje tanine, sicer nima značilnosti, ki se pričakujejo od vina te kategorije. Skratka, čimveč je v rdečem vinu taninskih snovi, manj mora biti kislo. Zato je tudi logično, da cviček ne sme imeti veliko taninskih snovi, ker je znan po sveži kislini.
dr. JULIJ NEMANIČ
V
Cas sajenja okrasnih grmovnic
Na kaj je potrebno biti še posebej pozoren ob nakupu in sajenju na vrtu
Ko načrtujemo ureditev vrta okoli hiše, je potrebno tehtno premisliti, katere grmovnice bomo zasadili in seveda kako ter na kakšne razdalje. Pozorni moramo biti na kvaliteto sadik, predvsem njihovo zdravje, naših tal in klime za uspevanje grmovnice, čas cvetenja idr.
V vrtnarskih trgovinah prodajajo sadike grmovnic v štirih različnih oblikah in vsaka ima svoje
prednosti in slabosti:
•	grmi v vsebnikih ali cvetličnih loncih: so nekoliko dražji, so pa najboljši, ker jih lahko posadimo v vsakem času razen v suši in mrazu,
•	grmi s koreninsko grudo: so prav tako sveže, zelene sadike z nekaj koreninske grude, kije ovita z vrečevino ali mrežo.
Poleg teh dveh oblik sadik pa so tudi ponavadi cenejše, in sicer:
•	grmi z golimi korenikami, ki jih imajo ponavadi v drevesnici zložene v vlažni šoti. Te sadike so zanimive, ker so cenejše, in če so kvalitetne se lahko ravno tako dobro ukoreninijo, le da jih moramo posaditi čimprej, to je v nekaj dneh po nakupu, sadimo jih v oktobru, novembru ali marcu, ko ni mraza,
•	predpakirani grmi so tudi ponavadi cenejša oblika sadik. Te sadike so ponavadi z golimi koreninami, obdane z malo šote, zapakirane v polivinilastih vrečkah z vpadljivimi slikami in izčrpnimi oznakami. Prodajajo jih v različnih trgovinah po dokaj ugodnih cenah, vendar ne moremo točno ugotoviti, kaj bomo kupili.
Pri obeh oblikah sadik, tako grmih z golimi korenikami, kot predpakiranih grmih, moramo biti pozorni na slaba znamenja sadik: izsušenost sadik, odpiranje listnih brstov in tanke bele koreninice. Obe obliki sadik sadimo septembra in oktobra oz. marca in aprila, če ta čas zamudimo ali če je jeseni zemlja mokra in zmrzuje.
S sadiko ravnamo previdno, če je izsušena jo namočimo za dve uri. Pred sajenjem obrežemo suhe poganjke in korenine ter korenine
skrajšamo na okoli 25 cm. Ob sajenju prekopljemo in obogatimo tla v okolici z organskimi gnojili, najbolje s kompostom, lahko pa tudi s preperelim hlevskim gnojem. Zelo pomembna je tudi primerna sadilna razdalja, kajti saditi
moramo na večje razdalje, da odrasli grmi čez nekaj let ne bodo preblizu skupaj. Da pa v prvih letih zapolnimo večje prazne prostore, lahko vmes posadimo okrasne enoletnice ali cenene domače grmičke, kot so medvej-ka, forsitija ipd.
Inž. CVETKA LAVRIČ svetovalka za kmečko družino in razvoj dopolnilnih dejavnosti
helena mrzlikar gospodinjski kotiček
Jabolčni kis na tri načine
Na naših kmetijah v večini primerov pripravljajo jabolčni kis še na stari način iz jabolčnih tropin, ki ostanejo po stiskanju jabolk. Dve tretjini kadi napolnimo s tropinami, in ko se po nekaj dneh ogrejejo, jih prelijemo z vodo. Po nekaj tednih, ko zaznamo kiselkast vonj, tropine stisnemo v stiskalnici. Mlad, še ne dovolj skisan kis nalijemo v primerno posodo (sod, pletenko ali plastično posodo) in prekrijemo z redko tkanino, da omogočimo dostop zraka za nadaljnje kisanje. V prostoru mora biti temperatura najmanj 20° C, saj je od nje odvisno, ali bo kis po približno štirih tednih dovolj kisel.
Jabolčni kis lahko pripravimo tudi iz sladkega jabolčnika. V 20-litrsko posodo nalijemo 15 litrov okusnega jabolčnika in pustimo, da prevre. Nato dolijemo liter zrelega jabolčnega kisa in 4 litre vode. Posodo prekrijemo s tkanino in postavimo v prostor s temperaturo do 25° C, kar pripomore, da alkohol prevre v ocetno kislino. Nastali kis večkrat poskusimo, in ko ustreza našemu okusu, ga takoj pretočimo v čiste steklenice in dobro zapremo. Če zamu-
dimo pravočasno pretakanje, se kisu po nekaj tednih spremeni aroma in zniža stopnja kislosti.
Dober jabolčni kis pa lahko dobimo tudi z drugorazrednih jabolk tako, da jih narežemo na krhlje in z njimi napolnimo nerjavečo posodo. Jabolčno maso delno stisnemo in pustimo v toplem prostoru, da se ogreje. Po dveh dneh prilijemo toliko mlačne vode, da prekrije jabolka. V ugodnih razmerah bo po nekaj tednih nastal usrezno kisel jabolčni kis. Na ta način pripravljamo manjše količine kisa, ki ga zaradi blagega okusa pijemo samega ali, razredčenega z vodo, v zdravilne namene. Če v kis namočimo različna zelišča, dobimo zeliščni kis za pripravo specialitet. Z jabolčnim kisom si lahko pomagamo, če nas muči nahod, kašelj, hripavost, zvečana telesna teža ali pokvarjen želodec. Pri slednjem popijemo kozarec mineralne vode, ki smo ji dodali 2 žlici kisa. Napitek bo preprečil razvoj gnilobnih bakterij v črevesju. Tudi škodljivi holesterol (LDL) lahko delno znižamo, če na tešče popijemo mešanico navadne vode in kisa.
Z razglednicami skozi stoletje
C7	if
\/ I lrtlAnirl/ntv) mnimn c n	i<it'><tl nrl n ■ /i r» in /if uri \Taiiaaa nof a D ataI-a ininntim
V Dolenjskem muzeju so odprli razstavo razglednic z motivi Novega mesta - Razstavo je pospremil izid monografije Novo mesto na razglednicah 1897 - 1950
Oktobrska Rast
Izšla peta letošnja številka revije Rast
Nova številka Rasti, revije za literaturo, kulturo in družbena vprašanja, ponuja pestro in zanimivo branje. Gost oktobrske številke je stiski opat dr. Anton Nad-rah, kije spregovoril o sebi in sti-škem samostanu, ki letos praznuje dva velika jubileja, likovni gost pa je akademska slikarka Martina Fajt, o katere delu piše Jožef Matijevič, barvne in črno-bele reprodukcije njenih stvaritev pa se vrstijo skozi vso revijo.
Literarni razdelek uvaja pesnik Tone Pavček, kije posebej za Rast ob svojem življenjskem jubileju, sedemdesetletnici, izbral sedem svojih pesmi, za vsako desetletje življenja po eno, in jim pripisal spremno besedo. Pesmi objavljajo še Sonja Votolen, Rudi Robič in Vlado Garantini, prozo Stane Peček in Irma Plajnšek, iz tujega slovstva pa je Jolka Milič prevedla pesmi Renza Cigoija, Damijan Šinigoj pa odlomek iz romana Priča pisatelja Zilhada Ključanina. V razdelku, namenjen kulturi, Filip Robar Dorin objavlja spominsko dokumentaren zapis o delovanju novomeške skupine Pro et contra, Zorka Škrabi piše o stoletnici Mestnega arhiva Ljubljana in 25-letnici njegove Enote za Dolenjsko in Belo krajino, Meta Matijevič je raziskala zgodovino godbe meščanske garde v Novem mestu, Mihael Kuzmič razgrinja življenje in delo Jurija Dalmatina, Janez Kramarič pa priobčuje zanimiv zgodovinski drobec o Juriju Črnomaljskem in njegovi vlogi v tridesetletni vojni. Mitja Simič nadaljuje z zapisi o parkih, tokrat predstavlja grajski park Gradac.
V razdelku Družbena vprašanja Jan Makarovič polemično razmišlja o Zoisovih štipendijah, Nada Pečavar piše o prostovoljnem delu v osnovni šoli, v rubriki Rastoča knjiga Janez Gabrijelčič poroča z letošnjega Foruma odličnosti in mojstrstva na Otočcu, Jože Preskar pa analizira informacijsko tehnologijo v državni upravi. Polemično je razmišljanje Tomaža Levičarja o zasebni stanovanjski gradnji v rubriki Odmevi in odzivi, njegovemu prispevku pa sledi zapis Bojane Rogelj Škafar o stoletnici rojstva dr. Stanka Vurnika, Darje Hočevar ob 45-letnici krvodajalstva v Sloveniji, Karoline Vegelj Stopar o seminarjih za pianiste in Klavdije Kotar o delu novomeškega Literarnega kluba Dragotina Ketteja. Gradivo za dolenjski biografski leksikon je Karel Bačer dopolnil z gesli od Vinka Šumrade do Antona Tomšiča, Lidija Murn pa je v Kroniki strnila kulturno dogajanje v juliju in avgustu.
MiM
NOVO MESTO - V že davnem oktobru leta 1897, se pravi pred sto enim letom, je iz Novega mesta v Celovec pošta odpremila razglednico z motivom dolenjske metropole. To je zdaj najstarejša znana tovrstna razglednica. Kasneje je bilo Novo mesto s svojimi znamenitostmi in zanimivostmi še velikokrat predstavljeno na poštnih razglednicah, saj so postale zelo priljubljen način sporočanja. Zanimiv izbor iz množice razglednic z motivi Novega mesta in bližnje okolice, ki so romale po poštnih poteh v letih od 1897 do 1950, ponuja minuli petek, 16. oktobra, odprta razstava v Dolenjskem muzeju.
Razstavo v mali dvorani Dolenjskega muzeja je odprl novomeški župan Franci Koncilija, o nje' ni zasnovi, pomenu in monografiji, kije ob tej priložnosti izšla, pa sta govorila direktor Dolenjskega muzeja Zdenko Picelj in avtorica razstavd, kustodinja Majda Pungerčar. Za glasbeno popestritev otvoritve sta poskrbela harmoni-
Avtorica razstave zgodovinarka Majda Pungerčar ob slovesni uniformi voznika poštne kočije, predpisane leta 1838.
RAZSTAVA V GALERIJI KRALJ
NOVO MESTO - V Galeriji Kralj odpirajo danes, 22. oktobra, ob 19.30 razstavo del, ki jih je ustvarilo 17 likovnih ustvarjalcev na letošnji mednarodni slikarski koloniji Novomeška likovna srečanja - Mirna Peč 98. Otvoritev razstave bo popestril znani slovenski glasbenik Vlado Kreslin.
kar Branko Rožman in violinistka Petra Božič.
Razglednice so zaradi svoje zasnove, združitve slike in sporočila, zanimiv vir za proučevanje preteklosti, razvoja poštnih pošiljk, znamk in kulture občevanja
LIKOVNA JESEN V DOMNU
KRONOVO - V penzionu Domen ta teden od 19. do 25. oktobra poteka pestra likovna jesen. V ponedeljek so odprli razstavo del akademske slikarke Ane Hladnik Guštin, v soboto bo otroška likovna delavnica, v nedeljo ob sedmih zvečer pa bodo odprli razstavo likovnih stvaritev, nastalih na tridnevni slikarski koloniji, ki se je začela danes.
MESTNO JEDRO NA SLIKAH
BREŽICE - V Galeriji Posavskega muzeja bodo danes, 22. oktobra, ob sedmih zvečer odprli slikarsko razstavo Staro mestno jedro -Brežice 98, ki so jo pripravili člani Društva likovnikov Brežice v počastitev občinskega praznika in v okviru dnevov evropske kulturne dediščine. V kulturnem programu bosta nastopila Klemen Ramovš in Simona Zorc Ramovš.
ATLANTIDA
NOVO MESTO - V veliki čitalnici Knjižnice Mirana Jarca bo danes 22. oktobra, ob šestih zvečer predstavitev knjige Atlantida, ki jo je pri založbi Vale-Novak izdala Mihaela Ponebšek. Predstavitve se bo udeležila avtorica.
Zagradec kulturno živ
Delujejo folklorna, dramska, recitatorska skupina, od lani tudi pevski zbor - Gradnja družbenega centra
ZAGRADEC - Skupno delo povezuje ljudi in v KS Zagradec, kjer zadnja leta pridno urejajo kraj in skrbijo za napredek, je to pripeljalo do ponovne oživitve kulturnega društva. “Delovalo je že pred vojno, potem pa zamrlo, zato smo resnično veseli, da smo se pred dvema letoma spet kulturno prebudili,” je povedal predsednik KD Zagradec Stane Kralj.
Predvsem za mlade je zanimiva folklorna skupina z osmimi plesnimi pari in dvema harmonikarjema, ki jo vodi Helena Zale-telj, delo mentorice pa je prevzela Nataša Čuček. Že tretje leto zapored dramska skupina vsako zimo pripravi igro. Stalna igralska zasedba predvsem študentov pod vodstvom Katje Šuštar že razmišlja o letošnji predstavi.
Lani so se odločili za komedijo Počitniški dom Jurček, s katero so
RAZSTAVA FOTOGRAFIJ V KOSTANJEVICI - Društvo ljubiteljev fotografije Krško, ki deluje šele slabo leto in združuje amatarske fotografe iz celega Posavja, je ob pomoči Galerije Božidar Jakac ob krajevnem prazniku Kostanjevice pripravilo skupinsko razstavo “Kostanjevica v objektivu Na razstavi se s svojimi deli predstavljajo Branko Benčin, Metka Galič, Tanja Gazvoda, Milada Janc, Nastja Klanšek, Nataša Kršak, Jože Lekše, Jože Lesjak, Jožica Mikek - Veber, Blaž Mirt, Nataša Pečnik in Bernardka Sla-konja. Na otvoritvi, ki je bila v petek, 16. oktobra, sta se v kulturnem programu predstavila domačina Simona Kržičnik in Branko Jordan, program pa je povezovala Lea Colarič. Razstava je na ogled do konca meseca. Na sliki: člani društva.
Stane Kralj, predsednik KD Zagradec
spravili v smeh ne le gledalce v domačem kraju. V Zagradcu premorejo tudi recitatorje, ki vedno pripravljajo proslave, še posebej pa so ponosni na leto dni stari mešani pevski zbor. “Neverjetno, kako so si ljudje želeli prepevati, tako ljudske kot cerkvene in druge pesmi! Zdaj nas je 29, vsak teden pa imamo vaje pod vodstvom prizadevnega prof. Aleša Makovca. Ne manjka skoraj nihče,” je povedal Kralj, kije nasploh zelo dejaven še v vseh ostalih društvih v Zagradcu. Letos si pevci želijo nastopiti na občinskih revijah ter na Taboru v Šentvidu.
Zagraški kulturniki imajo svoj prostor v starem kulturnem domu, komaj pa že čakajo nov večnamenski družbeni dom z dvorano, ki bo zelo verjetno dokončan prihodnje leto. In zagnanost bo še večja.
L. MURN
PRENOVLJENA
GORJUPOVA
GALERIJA
KOSTANJEVICA - Osnovna šola Jožeta Gorjupa in Galerija Božidarja Jakca vabita v petek, 23. oktobra, ob petih popoldne na slavnostno otvoritev prenovljene Gorjupove galerije v šoli. Stalno zbirko bo odprl predsednik SAZU Ciril Zlobec.
pa tudi znanja, spretnosti in domišljije izdajateljev, fotografov in tiskarjev. Dolenjski muzej zato načrtno že več let zbira razglednice, ki se nanašajo na Dolenjsko, v izbor za razstavo pa je avtorica poleg razglednic iz muzejskega fonda vključila tudi krajevne in nekaj društvenih razglednic iz drugih zasebnih in javnih zbirk, vseh skupaj je na razstavi 342. Arh. Jovo Grobovšek je postavitev zasnoval tako, da si obiskovalec lahko ogleda razglednice z obeh strani, hkratna projekcija diapozitivov pa kaže današnjo podobo najbolj pogostih razglednič-nih motivov. »,
M. MARKELJ
PO DOLINI KRKE
NOVO MESTO - KUD Krka vabi danes, 22. oktobra, ob sedmih zvečer v Galerijo Krka na otvoritev fotografske razstave Lepote doline Krke. Razstavili bodo fotografije Draga Vuice iz Straže pri Novem mestu. Avtorja bo predstavil Bojan Božič, direktor Galerije Božidar Jakac iz Kostanjevice, za glasbeno spremljavo multivizije pa bo poskrbel Lado Jakša.
NOVOMEŠKA ZVEZA - Predstavitve knjige Južni povratnik se je udeležila tudi sestra glavnega junaka novega romana ga. Valerija (druga z desne), ki, poročena z Ivanom Usenikom (na levi), že 45 let živi v Novem mestu. Na sliki sta še založnik Tone Peršak (na desni) in pisatelj Ivan Cimerman.
Izseljenska zgodba o uspehu
V Knjižnici Mirana Jarca predstavili knjigo Južni povratnik pisatelja in novinarja Ivana Cimermana
NOVO MESTO - Na slovenski knjižni trg je nedolgo tega prišla zanimiva knjižna novost, življenjepisni roman Južni povratnik, v katerem je Ivan Cimerman, znan kot novinar in pisatelj, z nekaterimi literarnimi prijemi opisal življenjsko pot slovenskega
Umetnost ji polni bivanje
Slikarka Jožica Škof se je srečala z Abrahamom
NOVO MESTO - V znani novomeški kulturniški družini Škof je bilo minulo soboto zares pestro in lahko bi rekli, da sije kultura tam našla svoj dom. V hišni galeriji so odprli razstavo novejših slik Jožice Škof, na hišnem vrtu pa je za številne goste potekal kulturni program, v katerem so nastopili: vokalno-inštrumentalna skupina Zarja in Sonce pod vodstvom Irene Rešeta, Kamniški koledniki in pesnik Smiljan Trobiš. Niti dogajanja sta imela v rokah Jerica Pezdič in Rudi Škof, priložnostni govornik pa je bil novomeški župan Franci Koncilija. Glasba, poezija, slike in pozdravne besede, vse to je bilo ta dan posvečeno osebnemu jubileju gospodinje; Jožica Škof se je namreč srečala z Abrahamom, petdesetletnico pa je počastila s tistim, kar ji je ob družini najbolj pri srcu - s kulturnim dogajanjem.
Jožica Škof se je rodila v Prečni v družini Šulc, šolala se je v rojstni vasi, Novem mestu in Mariboru, zaposlena pa je v
Jožica Škof
sektorju logistike in nabave v Krki. Poročena je z Rudijem Škofom, zagretim ljubiteljskim kulturnim animatorjem, in je mati dveh otrok. Z likovnim ustvarjanjem se ukvarja že dlje časa, zadnja leta vse bolj intenzivneje, saj se je v tem času izšolala na znani Sovretovi slikarski šoli. Za seboj ima lepo število razstav in udeležbo na več slikarskih kolonijah. Pogost motiv njenih slik so tihožitje, krajina in cvetje.
MiM
izseljenca Vladimirja Ovce, ki se je od anonimnega vaškega fantiča iz Mlinščice pri Domžalah s trdno voljo, vztrajnostjo in prislovično slovensko pridnostjo kot ekonomski emigrant povzpel med velike in uspešne podjetnike v Braziliji, ob nji pa izpisal tudi zgodbo o Sloveniji dveh političnih sistemov in o eksotični Braziliji-Knjiga je izšla pri zasebni založbi Vedana.
Novost sta minuli četrtek, 15-oktobra, v veliki čitalnici Knjižnice Mirana Jarca predstavila avtor Ivan Cimerman in založnik Tone Peršak, predstavitev pa je povezovala bibliotekarka Jadranka Matič Zupančič. Obisk je bil novomeško slab, kar pa predstavitve ni osiromašilo, saj so sodelujoči podali izčrpno podobo nove knjige in se v pogovoru z redkimi obiskovalci zadržali še malo dlje kot običajno. Tako avtor kot urednik sta kot posebnost novega romana poudarila njegovo rašomon-sko zgradbo, ki pred bralca razgrinja življenjsko zgodbo skozi optiko petih pripovedovalcev, pri čemer pa napetost in zanimivost pripovedi ne usiha.
MiM
VEČER KLAVIRSKE GLASBE
TREBNJE - V avli Centra za izobraževanje in kulturo je tukajšnja glasbena šola v nedeljo, 18. oktobra, zvečer pripravila večer klavirske glasbe, na katerem sta nastopila Katalin in Zoltan Peter. Zaigrala sta dela W. A. Mozarta, S. Rachmani-nova, M. Moszkovvskega. C. De-bussyja in F. Poulenca.
IH desetletja artiških tamburašev
Tamburaški orkester v Artičah počastil tridesetletnico neprekinjenega delovanja z dvema koncertoma - Začetki že pred vojno - Dvakrat srebrna plaketa v Osijeku
ARTIČE - Igranje na tamburice ima na Slovenskem dolgo in bogato tradicijo, saj je po podatkih ZKD Slovenije pri nas registriranih 84 tamburaških orkestrov. Vsi morda ne delujejo, a je številka le zgovorna. V brežiški občini in v vsem Posavju premorejo le en tovrstni orkester, je pa ta zato toliko bolj dejaven in se lahko pohvali z lepo tradicijo in uspehi.
Gre za tamburaško skupino^ ki deluje v okviru KUD Otona Zupančiča v Artičah. Letos praznuje trideset let neprekinjenega delovanja. Jubilej so tamburaši počastili kar z dvema koncertoma, v petek, 23. oktobra, v Artičah, in dan kasneje v Viteški dvorani v Brežicah. Kot gostje so na koncertih sodelovali artiški folkloristi in pevci mešanega zbora iz Artič oziroma mešani pevski zbor KUD Brežice, solistki Elizabeta Križanič in Marjeta Podgoršek Horžan ter violinistka Barbara Smolej. Na koncertu v Brežicah so artiški tamburaši iz rok Julije Njikoša, vodje osiješkega mednarodnega tamburaškega festivala, največjega te vrste na svetu, prejeli srebrno plaketo Paje Kolariča, ki so si jo prislužili z nastopom na letošnjem festivalu, ter tako najlepše potrdili svojo kakovost.
Začetki tamburaštva v Artičah segajo v čase pred vojno, ko je leta 1933 Ivan Blatnik ustanovil tamburaško društvo Sloga, v katerem so igrali domačini na doma narejene inštrumente. Društvo je kmalu usahnilo, očitno pa je zapustilo dovolj trajen spomin, da Mar-
tinu Blatniku ni bilo težko petintrideset let kasneje zbrati stare inštrumente in ustanoviti novo tamburaško skupino. Igrala je malo samostojno, malo kot spremljevalna skupina artiških folkloristov. Leta 1983 seje začelo novo obdobje. Tedaj je vodenje prevzel prof. Dragutin Križanič, ravnatelj Glasbene šole v Brežicah. Z njim
so Artičani stopili na pot zahtevnejšega tamburaštva. Nakupili so nove inštrumente, navadili zahtevnejše programe in tudi uspehi niso izostali. Kar štirikrat so zastopali Slovenijo na tedanjih jugoslovanskih tamburaških festivalih, srebrno plaketo osiješkega festivala pa so osvojili dvakrat.
Tamburaška skupina šteje danes okrog 30 članov, med njimi so tako osnovnošolci kot “veterana' Ivan Fuks in Vinko Haler, ki tam-burata že celih trideset let.
M. MARKELJ
PRIPRAVE NA JUBILEJNA KONCERTA - V Artičah so tamburaši pred jubilejnima koncertoma pridno vadili. Na sliki: dirigent Dragutin Križanič, Mateja Jankovič, ki je pripravila priložnostno brošuro, in predsednice tamburaške skupine Mojca Libenšek.
dežurni
poročajo
PIJANI VOZNIK - Prejšnji torek ^ečer so sevniški policisti na treznjenje odpeljali voznika, ki je napita' kar 3,54 promila alkohola. Pohiti so mu nadaljnjo vožnjo prepovedali, vendar so voznika ponovno srečali na vožnji le kratek čas 'atem.
ODNESEL ŽAGI - V noči na 16. , °hober je nekdo prišel v Ulico Oto-Zupančiča v Črnomlju in na jjtadbišču podjetja Begrad vlomil v I kontejner. Ukradel je dve motorni | kfgi in vrtalni stroj ter s tem ome-i njeno podjetje oškodoval za okoli '50 tisoč tolarjev.
1 VLOMIL V AVTO - V petek, 16.
oktobra, zvečer je nekdo na Vinjem j Vrhu vlomil v osebni avto ter iz žepa jSoških hlač ukradel denarnico, v tateri je imel P. Z. iz Dolenjskih I %>lic denar, bone za prehrano in I "okumente. Oškodovan je za pridno 20 tisočakov.
1	100 MARK OČITNO PREMA-
LO - Prejšnjo sredo so policisti na v|aku v Dobovi pregledovali dokumente Makedonca, ki jim je pokadi fotokopijo garancijskega lista, °verjenega pri notarju. Policisti so ! Motovili, da je pismo ponarejeno, | Pa tudi Makedonec je povedal, daje 'Upi] pismo v Makedoniji za 100 "eniških mark.
GA JE ZEBLO? -13. ali 14. ok-I *°bra je nekdo v supermarketu Do-i enjka na Novem trgu v Novem I mestu iz tekstilnega oddelka ukradel ženski plašč s krznenim ovratnikom. Trgovino je oškodoval za do-| "rih 64 tisočakov.
BOGAT PLEN NA ČRPALKI
SENOVO - Med 17. in 19. oktobrom je nekdo odprl stranska vrata na bencinskem servisu OMV na Senovem. V Pisarni je našel ključ in iz blagajne odnesel cigarete, denar m čeke, skupaj vredne skoraj milijon in pol tolarjev.
TUDI PEŠCI POD DROBNOGLEDOM
KRŠKO - Letos so na območju Krško izgubili življenje kar tf'jc pešci, zato policisti tako kot po l'ej Sloveniji tudi tu tej, eni najbolj "gfoženih skupin udeležencev v [ dometu, namenjajo veliko skrb. V I "dnu prometne varnosti, med 5. in I "■ oktobrom, so bili še posebej po-I ?°rni na pešce: na pravilno stran I "°je (kjer ni pločnikov, morajo j ^šci hoditi po levi strani), na vid-k°st pešcev in prečkanje cest. Pešcih so razdelili veliko zloženk, kresničk in samolepilnih odsevnih r"kov, nekaj pešcev pa so tudi de-tarno kaznovali.
Pogojno za smrtno prometno nesrečo
Senat okrožnega sodišča v Krškem je Marjana Gačnika obsodil na pogojno kazen eno leto zapora s 3 letno preizkusno dobo - Nesreča je bila spet številnih nesrečnih okoliščin
KRŠKO - Prejšnji teden seje končala obravnava zoper 27-letnega Marjana Gačnika, kije 24. avgusta 1995 povzročil prometno nesrečo, v kateri je življenje izgubil njegov 18-Ietni prijatelj Robert K.. Marjan je namreč skušal dohajati rešilni avto, v katerem seje zaradi slabosti peljala Robertova sestra. 3-članski senat je obtoženemu izrekel pogojno obsodbo.
Na zadnji obravnavi je bil zaslišan še Marjanov prijatelj Alojz Lisec, ki seje takrat peljal z Gačnikom. Sedel je na zadnjem sedežu tako kot žrtev in tudi on ni bil privezan, zaradi česar
• Senat je Marjanu Gačniku izrekel pogojno obsodbo eno leto zapora s preizkusno dobo treh let. Strinjal seje z njegovim zagovornikom, daje bila nezgoda posledica nesrečnih okoliščin, saj je bil na podlagi pritiska in mimo svoje volje pripeljan v situacijo s tragičnimi razsežnostmi. Kot olajševalno okoliščino je upoštevalo obtoženčevo nekaznovanost in obžalovanje, senat pa je bil mnenja, da bo namen kaznovanja dosežen že s pogojno obsodbo, ki ga bo tri leta opozarjala na nedopustnost in protipravnost dejanja. Sodba še ni pravnomočna.
se je v tej nesreči hudo poškodoval. Alojz je le ponovil že znano zgodbo: ker je Robertovi sestri med vožnjo postalo slabo, so fantje poklicali rešilca. Na Robertovo prigovarjanje je moral Marjan peljati za rešilcem, čeprav je potnike opozoril, da v golfu zmanjkuje goriva, in gaje hotel dotočiti v Krškem. Robert ga je pregovoril, da bo gorivo že
'1'Tro pride DO ZASTOJA -® je promet na ulicah Novega Jtasta na meji prepustnosti, opozo-najmanjii prometni zamašek. Tlenje osebnega in dostavnega "jomobila na Kandijski cesti ^‘nuli teden je skoraj paraliziralo vj>met po tej obremenjeni prometni- Nesreča pa tudi opozarja, da J? * jesenjo in hitro bližajočo se .'ho razmere na cesteh slabšajo in j treba biti previdnejši, avto pa fitprej obuti v dobre gume. (Foto: %/)
Dolenjska potrebuje varno hišo, zgradimo jo skupaj!
V državi na voljo le 60 postelj
NOVO MESTO - Društvo Življenje brez nasilja iz Novega mesta, ki je bilo ustanovljeno februarja letos, je kmalu na začetku delovanja ugotovilo, da pri njih največkrat iščejo pomoč ženske - žrtve družinskega nasilja in spolnih zlorab. “A jasno je, da so te ženske največkrat tudi matere, zato potrebujejo našo pomoč tudi
Olga Dernovšček
otroci, ki zaradi nasilja najbolj trpijo. Ker je v našem vsakdanjem življenju vse več nasilja, smo se odločili, da v Novem mestu organiziramo celotedensko prireditev z naslovom Teden življenja brez nasilja,” pravi predsednica društva Olga Dernovšček.
Poleg osveščanja javnosti o problematiki in posledicah nasilja v družbi je eden glavnih namenov prireditve, ki naj bi postala tradicionalna, tudi zbiranje denarja za postavitev prve nevladne varne hiše oziroma zatočišča za ženske in otroke, žrtve družinskega nasilja in spolnih zlorab na Dolenjskem, pri čemer vodstvo društva poudarja, da to ne bo materinski dom. “V Ljubljani, kjer je trenutno edino takšno nevladno zatočišče v državi, imajo na voljo le 60 postelj, po grobih ocenah pa bi jih potrebovali preko 200,” je na novinarski konferenci povedala Dernovščkova. V ta namen bo društvo odprlo tudi poseben žiro račun, sicer pa njihova želja po varni hiši ni zgolj ideja, pač pa že dobiva konkretnejše rešitve, posebno zaradi pomoči Obrtne zadruge Hrast.
T. G.
natočil v Brežicah ter da je pomembnejše, če vozi za rešilcem, češ “da v njem umira njegova sestra”^ Po Alojzovem mnenju je Marjan peljal okoli 100 kilometrov na uro, morda malo več ali manj, sicer pa so se pred usodno vožnjo za rešilcem peljali normalno in ne predivje.
Okrožna državna tožilka je v zaključni besedi opozorila, daje Gačniku očitano kaznivo dejanje, to je povzročitev prometne nesreče iz malomarnosti, dokazano. Nesreča se je zgodila na odseku, kjer je hitrost omejena na 50 km/h, izvedenec prometne stroke pa je ocenil, da seje v kritični ovinek Gačnik pripeljal z okoli 128 km/h. Gačnik je imel 1,58 promila alkohola v krvi.
Gačnikov zagovornik odvetnik Miro Cerar je dejal, da je bila nesreča splet številnih nesrečnih okoliščin, čeprav je jasno, da seje zgodila zaradi prevelike hitrosti in ker je bil prisoten tudi alkohol. Prijatelji so se namreč ponovno srečali po daljšem času, zato so tudi pili, čeprav se je Gačnik pitju upiral, ker je hotel popoldne pomagati pri Jelencu. “Obdolženec se je tudi branil vožnje za rešilcem in je pokojnega tolažil, daje njegova sestra v varnih rokah, a Robert je to vožnjo izsilil. Če ne bi bilo prisiljevanja, bi šel Gačnik tankat in do nesreče ne bi prišlo,” je dejal zagovornik in kot olajševalno okoliščino navedel tudi dejstvo, da Marjan doma skrbi za kmetijo in pomaga
staršem ter da se mu obeta nova zaposlitev, zaradi česar je odvisen od avta. Zato je zagovornik predlagal, naj sodišče ne sledi mnenju tožilstva, da bi mu morali začasno odvzeti vozniški izpit, kar je senat upošteval.
T. GAZVODA
S SEKIRO DO PIJAČE
GRADAC - V četrtek, 15. oktobra, zvečer so policisti do iztreznitve pridržali vinjenega 36-letnega B. H. iz Križevske vasi. Tega dne je namreč prišel do gostinskega lokala Kompare v Gradcu. Ker je bil lokal zaprt, je hotel na silo vstopiti. Ker iastnik lokala ni hotel odpreti, je odšel kršitelj do avta, vzel sekiro in prišel do vhodnih vrat, da jih bo razbil. Lastnik mu je sekiro odvzel in poklical policiste, ki so moža umirili.
Skozi naselje izjemoma tudi do 90 kilometrov na uro
V zadnjem času se je tudi na naše uredništvo obrnilo več bralcev, ki jih je zanimalo, kaj pomenijo krajevne table brez črnega roba oziroma kolikšna je največja dovoljer na hitrost skozi takšna naselja.
TABLA BREZ ROBA - Tabla naselij brez roba pomeni, da je možno skozi naselje voziti s hitrostjo največ 90 km/h. Takšne table so postavljene le v naseljih, ki ne dajejo videza klasičnega strnjenega naselja.
Kot je pojasnil Štefan Hren, inšpektor za prometno varnost na UNZ Krško, je v takšnih naseljih največja dovoljena hitrost 90 kilometrov na uro oziroma toliko, kolikor omogočajo razmere na cesti. Takšno postavitev tabel določa pravilnik, table brez roba pa je možno postaviti v naseljih, ki ne dajejo videza klasičnega naselja, kot ga opredeljuje zakon o varnosti cestnega prometa, torej da ne dajejo videza mestne ulice oziroma da ni hiš v skupini z leve in desne strani. Sicer pa ne smemo pozabiti, da zakon o varnosti cestnega prometa določa, da je v naseljih največja dovoljena hitrost 50 km/h, na posameznih cestah v naseljih pa je lahko hitrost omejena do 70 km/h, če varnost prometa in predpisani prometno-tehnični elementi to omogočajo in je to predpisano tudi s prometnim znakom.
T. G.
1.300 MALČKOV PRI GASILCIH - V oktobru, mesecu požarne varnosti, so na Dolenjskem številne prireditve, s katerimi želijo gasilci občane seznaniti s svojim delom in opremo ter povečati preventivo. Ker je potrebno začeti pri najmlajših, so se v Gasilski zvezi Novo mesto in Gasilskem reševalnem centru odločili tudi v letošnjem oktobru medse ozioma med lokalna gasilska društva povabiti otroke iz vrtcev novomeške, šentjemejske in škocjanske občine, katerim gasilci razkažejo opremo in se z njimi pogovorijo. Malčki tekmujejo tudi v barvanju pobarvank, nekoliko starejši rišejo na temo gasilstva, učenci višjih razredov pa pišejo spise. Najboljši bodo nagrajeni na občnem zboru gasilske zveze v začetku prihodnjega leta. (Foto: T. G.)
Na Dolenjskem imajo mladi radi drogo
NOVO MESTO - Policisti in kriminalisti UNZ Novo mesto so v devetih mesecih obravnavali 50 prekrškov, povezanih z mamili. Zaradi posesti droge so sodniku za prekrške predlagali 43 kršiteljev. Mamila, predvsem jointe, so policisti našli pri osebah, ki so bile v gostinskih lokalih, na koncertih in drugih javnih mestih. Največ kršiteljev je bilo starih od 18 do 24 let, sledijo stari od 24 do 34 let, nato pa od 16 do 18 let. Največ takšnih prekrškov je bilo na območju občine Novo mesto, sledita pa Črnomelj in Trebnje. Zanimiv je primer, ki so ga policisti obravnavali konec septembra, ko so na koncertu v Novem mestu zalotili 16-let-nega fanta, kije imel pri sebi 5 gramov marihuane. Policisti so marihuano zasegli, fanta pa odpeljali domov staršem, ki so jih z dogodkom seznanili. Ko so se policisti vrnili na koncert, so bili presenečeni, saj so mladoletnika ponovno zagledali na prireditvi. Ta primer potrjuje, da se starši premalo zavedajo odgovornosti za svojega otroka.
OROŽJE BREZ DOVOLJENJ
ČRNOMELJ - V četrtek, 15. oktobra, so policisti na podlagi odredbe okrajnega sodišča v Črnomlju opravili hišno preiskavo pri 57-letnem M. H. s Coklovce. Našli in zasegli so vojaško puško z nabojnikom, ki jo je kupil konec septembra. Zoper kršitelja so policisti napisali kazensko ovadbo zaradi nedovoljene proizvodnje in prometa z orožjem in razstrelilnimi snovmi.
PARKIRANJE - Prometna prena-sičenost v centru Novega mesta je izgovor za marsikatere nesramnosti, ki si jih nekateri v neizmerni domišljavosti privoščijo. Voznica osebnega vozila je v Muzejski ulici poleg tržnice v ponedeljek popoldne meni nič tebi nič takole pustila svoje dobro zaklenjeno vozilo in odšla. Lastniki zaparkiranih vozil so jo zaman iskali po okoliških lokalih. Ko se je končno le pojavila, jih je le grdo pogledala in se odpeljala. Človek se vpraša, kam so odšli medebojno spoštovanje, uvidevnost in pozornost. Vprometu jih očitno ni! (Foto: T. Jakše)
Nejasno, kdo je ustrelil Rajka v glavo
Roma streljala s strelivom, ki je namenjeno izključno za vojaško uporabo - Izvedenec balistične stroke sploh ni imel vseh podatkov za razjasnitev bistva • Kriminalist: “Rajko dan prej, ko je prišel na policijo, ni omenil, da mu kdo grozi”
KRŠKO - V petek seje na okrožnem sodišču v Krškem nadaljevala glavna obravnava zoper šentjemejske Rome Valentina Brajdiča - Renata, Gorazda Jurkoviča, Darko Brajdič ter Rada in Silvestra Jurkoviča. Prva dva obtožba bremeni kaznivega dejanja umora, ostale pa pomoči pri tem. 'Uidi tokratno nadaljevanje obravnave ni dalo odgovora na temeljno dilemo, iz čigavega orožja je bila izstreljena usodna smrtna krogla v glavo Roma Rajka Hudoroviča iz Kerinovega grma.
Tokrat sta dogajanje 4. junija prijeti, medtem ko se je golf bližal
letos osvetlila policista Slavko P. in Zdenko A., ki sta bila tistega dopoldneva v zasedi pri Gazicah. Povedala sta, da sta bila tja napotena zaradi kontrole prihoda šentjernejskih Romov, za katere je bilo sporočeno, da bodo prišli v romsko naselje Gazice z orožjem. Točnega razloga, zakaj sta morala nadzirati prihod Romov, nista vedela, saj šobili policisti le v pomoč kriminalistom, sicer pa je eden od zaslišanih policistov rekel, da morda zato, ker seje nekaj govorilo o grožnjah, drugi pa, da zaradi orožja. Naštela sta tudi imena sedmih kriminalistov, ki so še sodelovali v akciji.
Kmalu po postavljeni zasedi sta opazila, da se naselju po zgornji makadamski poti približujeta golf in audi z novomeškimi registrskimi tablicami, kar sta po radijski zvezi sporočila kriminalistu. Ta ju je čez čas ponovno poklical in vprašal, kje sta avtomobila, saj se mu jc zdelo, da bi že morala priti do druge zasede; nedolgo zatem pa je bilo že sporočeno, da je prišlo do streljanja ter da so policisti bežeči audi uspeli
zasedi zaslišanih policistov. Golf, ki se je z veliko hitrostjo oddaljeval od Gazic, se je moral ustaviti zaradi blokade, v avtu pa sta bila dva Roma, ki se policistoma in njunim ukazom nista upirala. Kmalu so policistoma na pomoč priskočili kriminalisti.
Vodja akcije kriminalist Franc B.
je povedal, da je dan pred streljanjem prišel pokojni Rajko Hudoro-vič na policijsko postajo in povedal, da bodo Romi v Gazice pripeljali avtomatsko orožje, naštel pa je pet možnih vozil: laguno, zastavo 128, golfa, vectro in juga. Povedal je, da ti Romi prihajajo v Gazice vsak dan med 9. in 12. uro in da imajo pri sebi vsaj 3 avtomatske puške in še kakšno pištolo.
“Povedal je, da Rome vodi Valentin. Ker smo policisti Valentina in Rajka že poznali, tudi zaradi prekupčevanja orožja, smo Rajka vprašali, zakaj nam je prišel to sporočit. Povedal je, da se je njegova žena sprla z eno od žena iz Šentjerneja, hkrati pa naj bi bila on in Valentin v sporu zaradi hranilnih knjižic.
Vprašali smo ga, ali je v ozadju še kaj, na primer grožnje, pa je to zanikal. Ker so bile omenjene hranilne knjižice, smo bili mnenja, daje Rajkova ovadba izvirala v nevoščljivosti,” je dejal kriminalist.
Rajko je, kot jc povedal Franc, kriminalistom povedal svojo verzijo, kako naj bi zasegli orožje. Rekel je, da bi v svoj avto naložil nekaj policistov, da bi se z njimi malo vozil okrog Romov v Šentjerneju, s čimer bi jih sprovociral, da bi šli za njim. Potem bi on za ovinkom ustavil, policisti pa bi lahko intervenirali. “Na to nismo pristali, smo pa mu ponudili način, kako bi na podlagi posebnih metod in sredstev prijeli Rome z orožjem, vendar je to zavrnil. Dodal je, da bo poklical policijo, ko bodo prišli Romi z orožjem. Rajko je policistom opisal tudi natančno stransko pot od Šentjerneja do Gazic, policisti pa so s poizvedovanjem pri tamkajšnjih ljudeh ugotovili, da se je res povečala frekventnost vozil z novomeško tablico, šlo pa je za vozila, ki jih je opisoval Rajko.
Po pripovedovanju kriminalista je Rajko naslednjega dne res poklical policijo in povedal za prevoz orožja, zato so policisti in kriminalisti postavili zasedo v Gazicah in tudi nekaj opazovalcev na daljavo, ki so jih okoli 9. ure opozorili na prihod Romov iz Šentjerneja.
Izvedenec za balistično stroko je
ugotovil, daje bilo streljano iz dveh avtomatskih pušk: iz ene najmanj 6, iz druge pa najmanj 2 naboja. Njegovo mnenje je, da je s prvo streljal Valentin, z drugo pa Gorazd, vendar na temeljno vprašanje, iz katere
• Obravnava se bo nadaljevala 9. novembra, ko bo izvedenec balistične stroke, ki očitno sploh ni razpolagal z vsemi podatki, dopolnil svoje mnenje, zaslišan pa bo še Roman Brajdič. Na petkovi obravnavi naj bi bil zaslišan tudi Branko Brajdič, a zaslišanje ni bilo smiselno, saj je ta ves čas z zanimanjem spremljal razpravo. Tokrat so v nasprotju s prvo razpravo lahko spremljali tudi Romi. Ducat Romov in Šentjerneja in Kerinovega grma se kljub strogim ukrepom in opozorilom predsednika senata ni moglo povsem vzdržati pripomb in očitkov.
puške je bil izstreljen smrtni strel, ni mogel odgovoriti, saj sta se oba strelca nahajala v isti smeri. To dilemo bi gotovo razjasnila krogla, ki je povzročila prestrelne rane, a te niso našli. Izvedenec je šele na tokratni obravnavi izvedel, da so na laguni našli delce las in tkiva, skica, na podlagi katere je določal smer streljanja, pa je bila pomanjkljiva in nenatančna, zato je tudi sam povedal, da nima osnovne predstave o kraju, kjer je prišlo do streljanja.
T. GAZVODA
Vlado Kreslin
ZA TOPEL DOM IN SREČNE ZIMSKE VEČERE V KROGU VSEH VAŠIH LJUBEZNI IN RAZVAD.
ARGUMENT OSEBNE GARANCIJE JE LE ČLOVEK IN IZKUŠNJA V VIZIJI VAŠEGA ZADOVOLJSTVA!
VALERIJA
KRALJ
V četrtek, 22. oktobra, ob 19.30 na otvoritvi razstave umetniških del, nastalih v mednarodni slikarski koloniji
“Novomeška likovna srečanja”.
v_____________/
9
TIKA
Trebnje
BELA TEHNIKA GORENJE
068/44-940
{dolenjski list!
uaš četrtkou prijatelj
v-......—-   ......V
• brezplačen prevoz za nakup v vrednosti nad 100.000 % organiziran servis in montaža © posojilo do 36 © garancijski rok 2 leti, za stekla 5 let d strokovno svetovanje d izmere na objektu
Si JELOVICA
Lesna industrija, d.d., ŠKOFJA LOKA tel.:064/61-30, FAX:064/634-261 E-mail: info@jelovica.si
prodajna mesta:
NOVO MESTO, Ulica talcev 2, tel.,fax:(068)323-444 BREŽICE, Aškerčeva 1, tel.,fax:(0608)62-926, METLIKA, Cesta XV. brigade 9, tel.,fax:(068)58-JAKAELEKTRO Radeče, BAVEX Trebnje,
KERA TRADE Zagorje ob Savi, MK TRGOIMPEX

Proton Garant Rally je novo. lahko tekoče olje visoke kakovosti z gradacijo 5W 30.
Motorju vašega vozila omogoča lažji zagon, miren tek in prihranek pn gorivu.
Proton Garant Rally zmanjšuje trenje v motorju in tako poveča njegove zmogljivosti.
Motorna olja Proton so pomagala do naslova državnih prvakov v rallyju tudi
vozniku Tomažu Jemcu, sovozniku Matjažu Korošaku in njunemu Fordu Escortu Cosworthu.
Motorna olja novih dimenzij.
PETROL
Tam, kjer je to zares potrebno.
Oprema
Družba TOM Oprema, d.o.o., Mirna
objavlja prosto delovno mesto
VODJA SLUŽBE KAKOVOSTI
Pogoji:
•	visoka ali višja izobrazba tehnične smeri
•	tri leta delovnih izkušenj na sistemih kakovosti
•	delo z računalnikom
•	znanje svetovnega jezika
Pisne prijave z opisom delovnih izkušenj ter dokazili o izpolnjevanju j pogojev naj kandidati pošljejo v 8 dneh po objavi na naslov:
TOM Oprema, d.o.o., Mirna, Glavna cesta 41, Mirna.
Kandidati bodo o izbiri obveščeni v 15 dneh po odločitvi.
Dodatna pojasnila po telefonu 068/48-160.
Osnovna šola Frana Metelka Škocjan Škocjan 51, 8275 Škocjan
razpisuje naslednja prosta delovna mesta:
•	UČITELJA(ICE) RAZREDNEGA POUKA za določen čas, s polnim delovnim časom (nadomeščanje porodniške),
•	POMOČNIKA(CE) VZGOJITELJA(ICE) za nedoločen čas, s polnim delovnim časom.
Kandidati morajo izpolnjevati pogoje, določene z zakonom, in bodo opravljali poskusno delo 3 mesece.'
Nastop dela: za učitelja 1.12.1998, za vzgojitelja 1.11.1998.
Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev sprejemamo 8 dni po objavi razpisa. Kandidati bodo obveščeni o izbiri v zakonitem roku.
Audi A3	Audi A4	Audi A6
OMEJENA KOLIČINA TESTNIH VOZIL PO UGODNIH CENAH!
Vabljeni na preizkusne vožnje!
Vaš pooblaščeni trgovec in serviser:
Avtohiša Berus
Novo mesto
Tel.: 068/342-360, 325-098
(3000
Au6i
Audi
Prednost je v tehniki
(3000
DOLENJSKI LIST
Št. 42 (2565), 22. oktobra 199»
r T ’“p OKI ELEKTRO TRGOVINA I* L* l U IVI Ulica talcev 9, Novo mesto tel.: 068/323-165
•	elektroinstalacijski material
•	stikala TEM, EM, AVE, PROMIS...
•	kontaktorji, releji, tipke, bimetali...
•	akustika SAMSUNG, PHILIPS...
•	gospodinjski aparati BOSCH, TEFAL
•	industrijska svetila
-	plačilo na več obrokov
-	gotovinski popust
SALON
SVETIL
LU|JUD
Dolenjske Toplice, d.o.o.
Tržne analize, oblikovanje, projektiranje, okoljevarstvene študije, svetovanje
Kočevarjeva ulica 1, 8000 Novo mesto
■ v v
i s c e
diplomiranega inženirja krajinske arhitekture in/ali diplomiranega inženirja arhitekture - urbanista
Z izbranim kandidatom bomo sklenili delovno razmerje za nedoločen čas, s trimesečnim poskusnim delom. Prednost pri izboru imajo kandidati s strokovnim izpitom in znanjem iz računalništva.
Če vas delo zanima, se nam v 8 dneh po objavi pisno predstavite s priloženimi dokazili o strokovni izobrazbi in drugimi znanji na naslov:
TOPOS, d.o.o., Dol. Toplice, Kočevarjeva ulica 1,8000 Novo mesto.
Dodatne informacije lahko dobite tudi po telefonu št. 068/322-001 ali 321-320.
Prijavljeni kandidati bodo o izbiri obveščeni najkasneje v 8 dneh po naši odločitvi.
M KZ KRKA, z.o.o., PE AGROSERVIS, Knafelčeva 2, Novo mesto,
v okviru tradicionalnega sejma, ki bo v nedeljo, 25.10.1998, objavlja javno licitacijo naslednjih rabljenih in poškodovanih vozil.
letnik izklicna cena v SIT
1.	FORD FIESTA 1.31 FLIGHT	1997	500.000
2.	R-CLIO 1.4 RT	1995	600.000
3.	R-CLIO 1.2 BEBOP	1996	500.000
4.	PEUGEOT 309 GL PROFIL	1991	365.000
5.	CITROEN ZX AURA	1991	550.000
6.	CITROEN AX 11 CABAN	1992	350.000
7.	AUDI 100 2.3 i	1993	1.450.000
8.	Prikolica za prevoz vozil PA 4	1991	400.000
9.	Stroj za montažo gum	1989	90.000
10.	Rezkalno vrtalni stroj Metal HVG 1986	1.000.000
11.	IVECO RIVAL 40.8 H	1992	720.000
Licitacija bo v nedeljo, 25.10.1998, ob 9. uri v prostorih PE Agroservis, Knafelčeva 2, Novo mesto. Ogled vozil bo v petek, 23.10.1998, od 8. do 15. ure, ter eno uro pred začetkom licitacije. Vozila pod zaporedno številko 5,6 in 7 so nepoškodovana v voznem stanju. 10-odst. vplačila sprejemamo eno uro pred začetkom licitacije. Na izlicitirano vrednost se plača 5-odst. prometni davek, razen pod zap. št. 8 je PD 20%.
J-
Stečajni dolžnik NOVOTEKS KONFEKCIJA, d.o.o., v stečaju,
Foersterjeva 10, Novo mesto,
prodaja naslednja osnovna sredstva:
•	računalnik VAX 3600
•	tiskalnike LA 100, LA 120 in FUJITSU
•	terminale VT 320
•	pisalne mize in stole
•	industrijske mize in mizice
•	lesene in kovinske garderobne omare
•	kovinske regale
•	električne kalkulatorje in telefonske aparate
•	pakirni stroj SIPAK, Avtomatik 3
•	vakum črpalke
•	kompresijska posoda
•	elektro motor za vakum črpalko
Cene so zelo ugodne.
Interesenti se lahko zglasijo pri nas vsak dan med 8. in 12. uro, kjer je možen ogled in takojšen nakup.
RADIOMA!
88,90 Mhz 89,70 MHZ
S ŠENTJERNEJSKE POŠTE
•	V času, ko telefonskih priključkov še ni bilo veliko, je prišla na pošto ženička, da bi v bolnišnico vprašala, kako je z možem. Poštna uslužbenka dobi zvezo in gospo napoti v kabino. Ta se upira: “Ne, ne, ne znam govoriti, kar vi vprašajte!"
Uslužbenka se začudi: “Kaj pa naj rečem, za koga naj vprašam ?"
“Recite, da sprašujete za tistega, ki bi moral že prejšnji teden umreti!"
•	Stranka na blagajni plačuje
položnico. Uslužbenka jo opozori, da na datumu manjka pika na J. "Kar vi jo naredite, "jo zaprosi stranka, uslužbenka pa ji odgovori: “Ne smem, ne sme biti druga pisava."	j KUHELJ
je zgodovina sožitja in dobrega sodelovanja z ljudmi in podjetji na področju bančništva. Vsem svojim strankam se zahvaljujemo za zaupanje.
Abanka d.d. Ljubljana
BANKA PRIJAZNIH IN PODJETNIH UUDI
•	Gotovo ni naključje, da imajo
ptičja strašila vedno moško podobo.	(Blake)
•S trto se moraš pogovarjati. Živa je kakor ženska. (Pavček)
•	Med parlamentom in tržnico ni večje razlike. Povsod se baranta.
(Štolfa)
•	Če prisegaš na moralo, ni več daleč čas, ko te bo pobralo.
(Štolfa)
DOLENJSKI
LIST
vaš
četrtkov
prijatelj

BREZPLAČNI
PREGLED
VOZILA
Vljudno vabljeni vsi vozniki vozil Škoda na brezplačni preventivni pregled vozila pred zimo.
Pričakujemo vas od 22. oktobra naprej! DOBRODOŠLI!
Volksvvagen Group
SEVI !
Avtomerkur PSO Bežigrad d.d.
Ljubljana Autoemona d.d.
Ljubljana Car Center
Šmartno pod Šmarno Goro
Urban,
Servis in prodaja d.o.o.
Ribnica
Avtokam d.o.o.
Hrastnik
Tipom d.o.o.
Maribor
Avtoservis Žunkovič
Miklavž
Petovia avto d.d.
Ptuj
Avto Stegne d.o.o.
Slovenska Bistrica
Avtoservis Lopič Emil
Ruše
Avtoservis Slovenj Gradec
Slovenj Gradec
RO + SO d.o.o.
Celje
AMD Šlander
Celje
PSC Praprotnik d.o.o.
Velenje
Servis Štern Kranj d.o.o.
Kranj
Integral Jesenice d.d.
Jesenice
Avto Inn d.o.o.
Nova Gorica
Avtocvet d.o.o.
Tolmin
Avtocenter Idrija d.o.o.
Idrija
Avtohiša Može d.o.o.
Ankaran
S PC Kretič d.o.o. Prestranek Pan - Jan d.o.o.
Trebnje
Avtoline Krško, d.o.o.
Krško
S PC Janez Molek
Gradac
AMD Asta d.o.o.
Murska Sobota
Avtoservis Riki
Lendava
Servis vozil in kmetijske mehanizacije
Ljutomer
SPONA I
PE NOVO MESTO
Resljeva ulica 2 8000 Novo mesto
tel ,/fax: 068/341-272 mob.: 0609/646-242
MIZARSKO
OKOVJE
NAJVEČJI IZBOR KLJUK NA DOLENJSKEM medenina, krom, aluminij
-1 ,
UGODNA PONUDBA MIZARSKEGA OKOVJA
A		•	r\
•		K •	fl
1		1	vi
u			
V? <=$s
if' o\° £
M/
POHIŠTVENI ROČAJI
več kot 500 različnih kombinacij

Sevničani izvrstno na pokalu Dela
Dobro tudi Novomeščani
SEVNICA, NOVO MESTO - Sevniški tekači so se tudi letos dobro izkazali na tradicionalnem 33. krosu za pokal Dela, saj so z devetim mestom v skupnem vrstnem redu obstali v prvi jakostni skupini slovenskih občin. Nastopilo je 874 tekačev iz 46 občin. Tudi med posamezniki so osvojili nekaj visokih mest - Branka Virtič je zmagala med mlajšimi pionirkami letnika 86, Borut Veber pa med mlajšimi mladinci, Adrijana Virtič je bila druga med mlajšimi pionirkami letnika 85, Klavdija Tomažin pa tretja med starejšimi mladinkami. V svojih skupinah sta Robin Papež in Alenka Radej osvojila četrto, Marko Pungerčar pa peto mesto.
Uspešni so bili tudi Novomeščani - Marko Gorenc je bil drugi pri starejših mladincih, Peter Kužnik je bil četrti pri starejših dečkih, Aleš Tomič pa med člani. Gorenčev uspeh je med starejšimi mladinci dopolnil Boštjan Kozan. Velja omeniti tudi sedmo mesto pionirja Dejana Ambrožiča, ki se je preizkusil kar med mlajšimi mladinci.
OBKOLJENI NAKIČ - Črnogorski košarkarji so že pred tekmo s Krko dobro vedeli, da jim največja nevarnost grozi s strani prvega moža novomeškega moštva Iva Nakiča (levo z žogo), zato so ga pod košem pogosto obkolili tudi po trije visoki možje. Vprvem polčasu jim je še uspevalo zaustaviti ga, v drugem polčasu pa se je Ivo povsem razigral in Lovčenu nasul kar 26 točk. (Foto: I. Vidmar)
Evropska zmaga in domači poraz
Košarkarji Krke v drugem kolu pokala Radivoja Korača zasluženo premagali črnogorski Lovčen, v domačem prvenstvu pa izgubili v Laškem - Krčani doživeli drugi poraz
V novomeškem košarkarskem klubu Krka so si po sredini tekmi drugega kola pokala Radivoja Korača pošteno odahnili, saj jim je zmaga nad moštvom iz dežele svetovnih košarkarskih prvakov Zvezne republike Jugoslavije omogočila boja za drugo mesto v skupini in s tem za napredovanje v nadaljnje tekmovanje. Za razliko od sredinega zmagoslavja na evrospki sceni so morali v soboto v Laškem krkaši parket zapustiti sklonjenih glav.
Tekmo s četrtouvrščenim moštvom jugoslovanskega prvenstva, cetinjskim Lovčenom, so Novomeščani vzeli zelo zares. Začeli so bolje in v sedmi minuti povedli s 17:7.
Gimpex za konec brez sreče
Kljub drugemu mestu so ostali četrti - Več vadbe na divji vodi - Se naprej s Simonom Hočevarjem
STRAŽA - Na zadnji tekmi letošnje raftarske sezone so veslači Straškega Gimpexa na spustu po Savi Bohinjki od Straže do Bohinjske Bele spet veslali kot znajo in zaostali le za svetovnimi prvaki Bobri, na prvi polovici proge pa so imeli celo boljši čas od svojih vzornikov. Kljub drugemu mestu so Stražam v skupnem vrstnem redu ostali na četrtem mestu, le 4 točke za drugouvrščenim Sulcem in točko za tretjeuvrščenim Hrastnikom. V posebni razvrstitvi spusta so drugi, med klubi pa so celo najboljši, saj so nastopali s tremi čolni. Druga posadka Gimpexa je v skupnem vrstnem redu sedma, tretja posadka pa devetnajsta od 27 uvrščenih. Skupni vrstni red državnega prvenstva: 1. Bober I 483, 2. Sulec 372, 3. Hrastnik 369, 4. Gimpex I 368... 7. Gim-pex II 224, 19. Gimpex III44 itd.
Nekoliko razočarani Stražani bodo priprave na novo sezono začeli že ta mesec. Zadnje dni imajo naravnost idealne pogoje za vadbo kar doma pod Straškim jezom, kjer bodo v kratkem postavili tudi začasno slalomsko progo, in v zgornjem
toku Krke, kjer je reka ob poplavni vodi res divja. Po mnenju vodje Janka Tavčarja bodo morali v prihodnje več časa posvetiti vadbi na divjih vodah. Znani slalomski kanuistični šampion Simon Hočevar je že obljubil, da bo Gimpexov trener tudi prihodnjo sezono, v drugem delu pa namerava tako kot letos poprijeti tudi za veslo in Stražanom pomagati do tako željene zmage nad Bobri in drugega mesta na državnem prvenstvu.
I. V.
Gostje iz Črne gore so nato zaigrali bolj zbrano in se domačinom približali na pet točk (21:16), kar pa so Novomeščani do konca polčasa popravili na 31:24. Po vodstvu s 35:26 Novomeščani kar nekaj časa niso dosegli zadetka, gostje pa so se jim približali na eno samo točko razlike. Trener Ljubojevič je poskušal z menjavami najti postavo, ki bi se lahko uspešno uprla pritisku Črnogorcev, kar mu je tudi uspelo, saj so se sredi drugega polčasa njegovi varovanci le razigrali in do konca srečanja dosegli dragoceno prednost 13 točk, ki bi jim lahko prišla prav ob
BELOKRANJSKA
NAMIZNOTENIŠKA
LIGA
ČRNOMELJ - Športn
, tna zveza Črnomelj bo pripravila belokranjsko namiznoteniško ligo za sezono 1998/99. Tekmovanje bo ekipno. Predstavniki ekip se bodo sestali v ponedeljek, 26. oktobra, ob 20. uri v hotelu Lahinja, vsa dodatna pojasnila pa lahko dobite na Športni zvezi Črnomelj pri tajniku Milanu Kordiču ali po telefonu 52 040.
SMUČARSKO
SKAKALNICO
ODSTRANJUJEJO
LOŠKI POTOK - Preteklo soboto so začeli podirati ostanke zaletišča 65-metrske skakalnice v Retjah. Po informacijah mladincev, sami se imenujejo nevtralci, naj bi zapuščeno in dotrajano skakalnico odstranili planinci, vendar so to delo ponudili mladincem iz Retij, ki bodo les uporabili za gradnjo manjše brunarice v Jelenjih Vrheh, občina pa bo planincem odstranitev plačala. Ta denar bodo planinci porabili za gradnjo manjše planinske postojanke na Kamen griču. Seveda občina pripravlja idejne projekte za sodoben zimskošportni center. Kdaj bo kaj iz tega, bi bilo tokrat utopično kar koli zapisati. Ostala pa bo mala 25-metrska Bloudkova skakalnica tako, da bo poskrbljeno vsaj za mladež, da se ta nekoč izredno popularni šport v Loškem Potoku ne pozabi.
A. K.
koncu tekmovanja v skupini, ko naj bi o drugem mestu odločala tudi razlika v prejetih in doseženih koših.
Tekmo osmega kola domačega prvenstva v Laškem bo najbolje čimprej pozabiti. Očitno poleg tekme Šavinjski Hopsi: Union Olimpija drugemu derbiju kola sodnika nista bila dorasla, saj jima ni uspelo preprečiti nervoze igralcev, tako da sta morala dosoditi kar tri tehnične napake: Nakiču in Jevtoviču pri Krki in Lisici pri domačinih. Krkaši so se tokrat bolj kot z žogo in nasprotniki ukvarjali s prerekanjem s sodniki, kar ponavadi ne prinese zmage. Kljub temu so tekmo zasluženo dobili Laščani, ki dokazujejo, da so tudi letos drugo moštvo v državi.
Krčanom v Radencih ni uspel nov podvig. Novega para točk so se po presenetljivo visoki zmagi veselili domačini, ki so po izenačenem prvem polčasu v drugem delu igre z delnim izidom 23:3 povsem dotolkli posavskega drugoligaša. Krčanom ostaja tolažba, da so po štirih kolih z dvema zmagama trdno na sredini lestvice. V petem kolu bodo morali res dobro igrati in imeti ob tem še nekoliko sreče, da bi ugnali drugouvrščeno Zagorje.
I. V.
KOŠARKA
Pokal Radovoja Korača, 2. kolo -KRKA : LOVČEN CETINJE 62:49 (31:24); KRKA: Jevtovič 8 (4:4), Petrov 6 (3:4), Smodiš 14 (3:3), Ščekič 8 (4:4), Nakič 26 (7:8), Samar, Taraniš, Balažič, Grum, Meluš (0:2); LOVČEN: Bogavac 9, D. Ivanovič 10 (4:4), V. Čarapič 9 (2:2). Osebne napake: Krka 19, Lovčen 20; prosti meti: Krka 21:25, Lovčen 9:13; met za tri točke: Krka 3:8, Lovčen 2:13.
Liga Kolinska, 8. kolo - PIVOVARNA LAŠKO : KRKA 79:62 (42:29)
PIVOVARNA LAŠKO: Lisica 23 (10:11), Goljovič 15 (6:8), Dragšič 17 (4:4); KRKA: Jevtovič 2, Samar 4V Smodiš 15 (5:5), Grum 7 (1:2), Sčekič 9 (1:4), Nakič 25 (11:11). Prosti meti: Pivovarna Laško 25:29, Krka 18:22; met za tri točke: Pivovarna Laško 6:14, Krka 0:8; osebne napake: Pivovarna Laško 22, Krka 24. OSTALI IZIDI: Slovan - ZM Lumar 81:78, Savinjski Hopsi -Union Olimpija 51:64, Kraški zidar - Helios 82:79, Loka kava -Triglav 59:57, Pošta Maribor Branik - Postojna 71:58. LESTVICA: 1. Union Olimpija 16,2. Pivovarna Laško 15,3. Krka 14,4. Savinjski Hopsi 14,5. Loka kava 12, 6. Slovan 11, 7. Triglav 11,8. Pošta Maribor Branik 11,9. Kraški zidar 10,10. ZM Maribor Lumar 10, 11. Postojna 10, 12. Helios 10.
V 9. kolu bo Krka v sredo, 28. oktobra, ob 20. uri igrala doma s Kraškim zidarjem.
1. B SKL, 4. kolo - RADENSKA : KRŠKO 93:60 (42:38); KRŠKO: Mesič 5, Puntar 1, Ogorevc 2, Božič 14, Zaturoski 8, Popadič 3, Rozman 10, Boh 5, Avsenak 4, Hočevar 8. LESTVICA: 1. Rogla Atras 8... 6. Krško 6.
čar 6 (2), Kekič, Deržič 3, U. Božič, Sebek, Belak; PREVENT: Franc 5, Maksič 17 (7) itd. Zaostali srečanji 4. kola - PREVENT : TREBNJE 27:32 (15:14); TREBNJE: Gradišek 2, Blagoje-vič 4, Šavrič 4, Stojakovič 8. Podbregar 3, Teržan 2, Likavec 9 (3). GORENJE : KRŠKO 22:24 (14:11); KRŠKO: Medved, German 1, Božič 1, Potočnik 3, Martinčič 11, Pinterič, Levičar 4, Kekič, Deržič 4, Belak, Božič. OSTALI IZIDI - Andor - Termo Škofja Loka 19:26, Slovan - Izola 29:22, Radeče - Gorenje 27:29; LESTVICA: 1. Celje P. Laško 8, 2. Trebnje 8, 3. Prevent 7, 4. Gorenje 7, 5. Radeče 6, 6. Prule 67 6, 7. Slovan 5, 8. Termo Š. Loka 4, 9. Dobova 3, 10. Izola 3, 11. Krško 3,12. Andor 0.
ROKOMET
1. SRL, 5. kolo - TREBNJE -CELJE PIVOVARNA LAŠKO 25:22(13:11);
TREBNJE: Torlo, Ojsteršek, Stojakovič 5, Teržan 2, Blagojevič 9 (2), Šavrič 2, Bregant, Podbregar 1, Hribar, Gradišek 1, Likavec 5 (2), Radelj; CELJE PIVOVARNA LAŠKO: Šerbec 5, Stefanovič 4, Puc 8 itd.
AFP DOBOVA : PRULE 67 22:27 (10:14); AFP DOBOVA: Bilušič, Begovič, Simonovič 3 (1), Bogovič 2, Voglar 2, Deržič 2, Urbanč 7 (3), Vučič 2 (1), Kukavica 4, Kranjčič, Škof. PRULE 67: Kranjec 3, Lubej 3, Sokolov 4 (4), Golja 6 itd.
KRŠKO : PREVENT 20:31 (10:14); KRŠKO: Medved, German 2, G. BožiY, Potočnik 1, Martinčič 6 (2), Pinterič 2, Levi-
ODBOJKA
1. DOL, ženske, 2. kolo - ZAVAROVALNICA MARIBOR : TPV NOVO MESTO 1:3 (-4, 8, -6, -4). LESTVICA: 1. TPV Novo mesto 4, 2. HIT Gorica 4, 3. In-fond Meltal 2 itd. V tretjem kolu bo TPV prost.
1.	DOL, moški, 2. kolo - STAVBAR IGM: KRKA 3:0 (1,10,5); SALONIT ANHOVO : ŽUŽEMBERK 3:0 (5, 7, 7). LESTVICA: 1. Stavbar IGM 4,2. Fuži-nar 2, 3. ELVO Bled 2 (oba tekma manj)... 9. Krka 0, 10. Žužemberk 0. V tretjem kolu bo Krka v soboto, 24. oktobra, ob 18. uri igrala doma s Fužinarjem, Žužemberk pa prav tako doma s Pomgradom.
2.	DOL, moški, 2. kolo - BREZOVICA : KOČEVJE 3:0. LESTVICA: 1. Brezovica 4... 10. Kočevje 0. V 3. kolu bo Kočevje igralo doma z ASTEC Triglavom.
3.	DOL, zahod, ženske, 2. kolo -ASICS KAMNIK : KOČEVJE 3:1, TPV NOVO MESTO II : ELVO BLED II 1:3; BRESTANICA : PIRAN 0:3. LESTVICA: 1. Piran 4... 7. Kočevje 2... 10. TPV Novo mesto II 0, 11. Brestanica 0. V 3. kolu bodo Novo-meščanke igrale v gosteh z Mladim Jesenice, Brestaničanke v gosteh s Kemiplasom Koprom III in Kočevke doma z Radijem Morje.
3. DOL, zahod, moški, 2. kolo -TERMO LUBNIK II : PNEU-MA CENTER MOKRONOG 0:3 (-8, -9, -9); LESTVICA: 1. Pneuma center Mokronog 4. V 3. kolu bodo Mokronožani igrali doma z Žirovnico.
NOGOMET
2. SNL, 10. kolo - ELAN : NAFTA 2.2 (1:1); Strelec za Elan: Žagar v 31. in 72. minuti. LESTVICA: 1. Dravograd 26... 8. Elan 15. V 11. kolu bo Elan igral v gosteh s Slovanom Slavijo.
Dekleta na vrhu, fantje na dnu
Po dveh kolih odbojkarskega prvenstva je že marsikaj jasno - Novomeščanke spet v boju za naslov - Pri fantih imajo Zužemberčani več možnosti za obstanek od Novomeščanov
Medtem ko so novomeške odbojkarice tudi v drugem kolu pustile nasprotnicam osvojiti niz, a so kljub temu na vrhu prvenstvene lestvice, dolenjskima moškima prvoligašema ne uspe osvojiti niti niza, saj jim je žreb na prvih tekmah namenil najmočnejša moštva. Krka je tako tokrat gladko izgubila z mariborskim Stavbarjem, Žužemberk pa se ni mogel upreti kanalskemu Salonitu.
NA URSNIH SELIH
URŠNA SELA - V nedeljo, 18. oktobra, je balinarsko društvo Mak-uta na Uršnih selih ob pomoči krajevne skupnosti pripravilo srečanje balinarjev rekreativcev. Zmagali so Rekreativci Drska iz Novega mesta, drugo je bilo domače društvo Ma-kute, tretji pa novomeški Cestar.
VARNOSTNIKI STREUALI PAPIRNA TE NEPRIDIPRA VE - V četrtek, 15. oktobra, so se pripadniki slovenskih varnostnih služb na strelišču novomeške vojašnice v Bršljinu prvič pomerili v praktičnem streljanju. Nastopilo je 43 varnostnikov oziroma 15 tričlanskih ekip iz 11 podjetij, najuspešnejši pa so bili tekmovalci iz Nuklearne elektrarne Krško, saj so njihove tri ekipe osvojile prva tri mesta. Četrti je bi! novomeški Protekt, novomeški G7pa je bil šesti. Tudi med posamzniki sta bila na vrhu člana NEK Dušan Levičar in Sandi Mirt, Roman Vidmar iz Protekta je bil četrti, Marjan Čeplak (NEK) pa peti. Tekmovanje je vzorno pripravila strelska šola Dvojmoč z Ludwigom Dvojmočem na čelu. Na sliki: varnostnik v vlogi blagajnika strelja na papirne silhuete napadalcev. (Foto: I. Vidmar)
MALONOGOMETNA LIGA KONČALA
LOŠKI POTOK - Zaključek tekmovanj in slovesna podelitev pokalov je bila v soboto, 10. oktobra. Tekom leta je igralo osem ekip, zmagala pa je ekipa bifeja Pri Birt-ku, druga je bila ekipa gostilne Pri Kapcu, tretje mesto pa ekipa restavracije Bena. Najuspešnejši strelec je bil David Košmrlj, najuspešnejši vratar pa Bojan Mohar. Pokal za fair play je prejela ekipa okrepčevalnice Ana.
A. K.
Odbojkarice novomeškega TPV-ja so po dveh kolih na vrhu lestvice,tudi zato, ker zaradi izstopa Sobote mariborski Infond Meltal v drugem kolu ni imel nasprotnic, tako kot jih v tretjem kolu ne bodo imele Novomeščanke, ki so, vsaj tako so pokazale na prvih tekmah, kljub nekoliko spremenjeni postavi tudi letos v igri za naslov prvakinj, morda bolj kot kdajkoli do sedaj. Na prvih dveh tekmah, v prvem kolu proti Ptujčankam in v drugem proti Ljutomerčankam, so sicer izgubile niz, a je to bolj posledica nihanja v zbranosti kot pa morebitne slabe pripravljenosti. Za uigravanje ekipe ima trener Bojan Vernig še dovolj časa, dobro pa lahko izkoristi tudi teden dni odmora. Že po dveh kolih je precej jasno, da gre prvaka iskati med štirimi ekipami, poleg TPV-ja so to še hit nove sezone novogoriški HIT in stara tekmeca v boju za vrh koprski Kemiplas in mariborski Infond Meltal, ki pa, tako kaže, le nista tako močna kot v prejšnjih letih.
Pri moških za Dolenjce kaže precej slabše. Obubožani Novomeščani, ki po skoraj 20 letih prvič nastopajo brez kupljenih igralcev, so se že naprej sprijaznili z bojem za obstanek, ki pa zanje ne bo lahak. Priložnost za rešilne točke bodo imeli le na tekmah z Žužemberčani in Topolšico, vsakakor pa ne v so-
boto, ko se bodo doma pomerili s Fužinarjem. Kljub vsemu je treba fante pohvaliti, da vztrajajo, saj so jih očitno vsi zapustili.
V Žužemberku vseeno kaže precej bolje. Za moštvom stoji sorazmerno dobro organizirana uprava, ki z Bojanom Brulcem in Daretom Pucljem na čelu vso pozornost posveča delu z mladimi in zre v prihodnost. Na roke jim bo šla tudi bodoča samostojna občina, v kateri bodo edini športni kolektiv, ki se ukvarja z vrhunskim športom in nastopa na najvišji državni ravni. Tako kot za Novomeščane tudi za Žu-
(KRKkZDRAVILIŠČN
HOTELI OTOČEC
TENISKI CENTER OTOCEC
• SREČANJE IMETNIKOV OLIMPIJSKE KARTICE - Hoteli Otočec bodo v soboto, 7. novembra, gostitelji vnovičnega srečanja imetnikov Olimpijske kartice. Glavna tema dneva bo teniški
turnir, v dodatnem programu pa čaka udeležence še družinski
športni kotiček, testiranje teniške opreme, vadbeno svetovanje z obvladovanjem srčnega utripa, trening varne vožnje z Branetom Kuzmičem in preizkus avtomobilov. /.a prijave in dodatne informacije je zadolžen Gorazd Cvelbar, telefon 068-75-701.
žemberčane velja, da so na začetku sezone naleteli na bistveno boljše nasprotnike, tako da niti proti Pont' gradu iz Murske Sobote v soboto ne morejo računati na kaj več kot morebitni prvi niz v sezoni.
MOKRONOŽANI IZVRSTNO ZAČELI LIGO
MOKRONOG - Mokronoški odbojkarji, ki že leta nastopajo v
tretji odbojkarski ligi, so letošnjo sezono začeli izvrstno, saj so z dvema gladkima zmagama s 3:0 prav na vrhu lestvice in so edino moštvo, ki še ni izgubilo niza. K temu je pripomogel tudi njihov glavni pokrovitelj Pneuma center.
Bosna v Krškem izločila IViglav
Evropski šahovski pokal
KRŠKO - Šahisti krškega Triglava, za katere je na turnirju šeste skupine evropskega pokala državnih prvakov na prvi deski nastopal velemojster Predrag Nikolič, so že v prvem kolu naleteli na prvega nosilca turnirja - sarajevsko Bosno. Poraz Krčanov z 2:4, je domačine turnirja izločil iz boja za napredovanje v nadaljnje tekmovanje, tako da so kljub zmagi brez boja v drugem kolu - na furnir ni bilo grškega moštva -in zmagi nad Gentsejem v tretjem kolu med sedmimi moštvi osvojili peto mesto, kar je za Krčane, ki so v evropskem pokalu nastopili prvič, vseeno lep_ uspeh.
Šahisti Bosne so upravičili vlogo prvega favorita. Po zmagi nad Krčani v prvem kolu so v nadaljevanju turnirja premagali še Abergavenni z 5,5:0,5 in francoski Clichy s 4,5:1,5 in osvojili prvo mesto. Krčani so tako proti zmagovalcu turnirja dosegli najnižji poraz. Končni vrstni red: 1. Bosna, 2. Clichy, 3. Surya, 4. Abergavenni, 5. Triglav, 6. Gentse, 7. Goša.
REKREATIVNA liga V ODBOJKI
. NOVO MESTO - Agencija za 'P°rt Novo mesto je razpisala relativno ligo v odbojki, ki se bo Jačela 8. novembra v novomeški *Portni dvorani. Prijave sprejemajo “° 26. oktobra, dodatna pojasnila pa dobite po telefonu 322 267.
^4GRIZEN BOJ MED VASMI -prazniku krajevne skupnosti Kostanjevica je bila v soboto, 17. °ktobra, že tradicionalna prireditev hsen na ta malem plač", v kateri s° se v igrah pomerile vasi krajevne 'j-Upnosti. V veslanju so bili naj-yljši fantje z Dob (pred Kostan-kvico - celina in Globočicami), v J*čenju vrvi pa so zmagali vaščani nobočic nad Prekopo in Kostanjevico - celina. Zmagovalci so si ^služili odojka. Ženske so se pobrile v vlečenju vrvi. Slavile so "ulenčanke, s čimer so si prislužile 'ekoliko manj obilno nagrado od foških. Prireditev je popestril tudi “»iburaški ansambel Kuhar. (Fo-'°- T. G.)
PRVI A-TURNIR
MIRNA - Na prvem A-turnirju 1,0ve badmintonske sezone so bad-^intonisti mirnskega Toma zaradi |Podrsljaja Hajnška in poškodbe ^hutnikove dosegli nekaj manj, kot
0	pričakovali, a so z doseženim .Seeno lahko zadovoljni. Kristijan dajnšek je namreč nekoliko pre-krietljivo izgubil polfinalno srečanje elanom Olimpije Simonom Havvlino. ?°lje je šlo mladincem, ki so med ?*ni dosegli dobre uvrstitve. Aleš **unt je po porazu z najboljšim slovaškim badmintonistom Andrejem pilarjem v prvem kolu v nadaljcvan-
turnirja s samimi zmagami prebil do J^tega mesta. Dušan Skerbiš je zasedi deseto in Žiga Strmole 15. mesto.
dekleti je zaradi poškodbe man-Na najboljša mirnska igralka Urška Nhutnik, ki sta jo morali nadomesti sesiri Silvester: Urška je bila dese-* in Špela enajsta. V igri parov sta /[ladinska prvaka Murn in Strmole ^d člani osvojila 4. mesto.
^bkolpski maraton
KOSTEL - S prvim obkolpskim
1	ttratonom med Faro in Dolom SA km), na katerem je nastopilo sštekmoavlcev, so prizadevni člani
M) Kostel sklenili letošnjo boga-
v sezono športno-rekerativnih pri-fditev. Zmagal je Lado Urh (Stop f®m) iz Ljubljane, pred Tonijem peljem iz Šentvida in Damjanom "Omarjem iz Ribnice. Med člani-
Si
«.-•*! jc zmagala Hedvika Kotar Jffezovica), pred Darinko Uhan
Sanjska zmaga nad sanjsko ekipo
Rokometaši Trebnjega so se svojim navijačem z zmago nad slovenskim rokometnim “Dream teamom” Pivovarno Laško oddolžilo za izgubljeni točki na začetku prvenstva - Poškodba Likavca
Take tekme, kot je bil petkov derbi med prvouvrščenima moštvoma prve slovenske lige, v trebanjski športni dvorani še ni bilo videti. Trebanjci so tokrat prekosili same sebe in niso vodstva, do katerega so se z garanjem v obrambi in domiselnimi akcijami v napadu dotolkli natanko sredi prvega polčasa, izpustili vse do konca srečanja, čeprav so v 34. minuti z igrišča odnesli poškodovanega prvega strelca moštva Janija Likavca, ki se do konca srečanja ni več vrnil na igrišče in bo moral izpustiti tudi nastop v reprezentanci na kvalifikacijski tekmi za svetovno prvenstvo z Belorusi v Minsku.
V nadaljevanju srečanja je vlogo jo možnosti za uspeh. Med tednom
prvega strelca v svoje roke vzel Blagojevič, v obrambi pa je trdo garal odlični Stojakovič, ki mu je ob izdatni pomoči Teržana uspelo zaustaviti celjske napadalce, ki so prvič v novi sezoni morali priznati poraz. Trener Mišo Toplak lahko le upa, da bodo njegovi varovanci podobno igro ponovili tudi v pokalu mest, saj sicer proti Nemcem nima-
PREDSTAVILI BODO MONOGRAFIJO O LEONU ŠTUKLJU
NOVO MESTO - V ponedeljek, 26. oktobra, bodo ob 13. uri v prostorih Dolenjskega muzeja v Novem mestu predstavili monografijo Ave, triumfator! Leon Štukelj 100 avtorja Iva Kuljaja. Knjigo s spremnimi besedili Matjaža Bergerja, Francija Koncilije, Miloša Kovačiča, Juana Antonia Samarancha in dr. Alojzija Šuštarja bodo predstavili v slovenskem in posebej v angleškem jeziku. Prireditve naj bi se udeležil tudi Leon Štukelj osebno, vodil pa jo bo Tomaž Zajc, državni sekretar za turizem.
so Trebanjci odigrali zaostalo tekmo četrtega kola in v gosteh premagali Prevent.
Dobovčani in Krčani v petem kolu niso igrali tako uspešno kot Trebanjci. Krčani, ki so med tedno v zaostali tekmi četrtega kola močno presenetili in v gosteh ugnali Gorenje, v petek na domačem igrišču niso mogli presenetiti še enkrat, saj je bil tretjeuvrščeni Prevent zanje le prehud tekmec. V derbiju sredine lestvice je morala AFP Dobova priznati, da so Prule 67 ta čas boljše moštvo.	j y
OBKOLJENI LIKAVEC - Tako kot so v sredo Črnogorci obkolili novomeškega košarkarja Iva Nakiča, je bil na petkovem rokometnem derbiju v Trebnjem od rokometašev celjske Pivovarne Laško ves čas obkoljen najboljši trebanjski strelec Jani Likavec, ki je takole žogo poslal med rokami visokega Pajoviča in dosegel enega izmed svojih petih zadetkov. Posledica trde obrambe je bila tudi Likavčeva huda poškodba rame na začetku drugega polčasa, a se Trebanjci Celjanom tudi brez svojega prvega moža niso dali ugnati. (Foto: I. Vidmar)
’°vo mesto). (M. G.)
STANGELJ IN FILIP ZAPUSTILA NOVO MESTO
NOVO MESTO - Novomeška kolesarja Branko Filip in Gorazd Štangelj v prihodnji sezoni ne bosta nastopala za domače poklicno moštvo Krka Telekom. Nove delodajalce sta si poiskala v tujini. Štangelj bo nastopal za italijansko moštvo Mobilvetta Northwave, Filip pa se bo pridružil moštvu Gerolsteiner.
ČRNOMELJ POLOVIČNO
ČRNOMELJ - Od kegljaških liga-šev so tokrat nastopili le moški v drugih ligah. Črnomaljci so v Trbovljah izgubili z 1:7, doma pa s 5:3 premagali Žalec in so s 6 točkami v sredini prvenstvene lestvice. Ribničani so v gosteh s 7:1 premagali Prosol Stiking, doma pa kar z 8:0 Mehano Izolo.
REGATA OKOLI OTOKA
KOSTANJEVICA - V okviru praznovanj krajevnega praznika Kostanjevice bo v nedeljo, 25. oktobra, ob 10.30 tradicionalna 15. regata okoli kostanjeviškega otoka. Tekmovanje bo potekalo v več kategorijah. Dodatne informacije dobite na telefonu 041 746 800.
MEDNARODNA KOŠARKA
Tako, kot je Krka mednarodno podjetje, ima tudi novomeški košarkarski klub Krka, ki ga izdatno podpira prav ta znamenita tovarna zdravil, mednarodno moštvo. Na tekmi Koračevega pokala med Krko in Lovčenom se je zgodilo, da je bil od 10 igralcev obeh moštev kar nekaj časa na igrišču en sam Slovenec, pa še ta je v Novo mesto prišel s Štajerskega. Ko je Krkin trener, ki prav tako ni Slovenec, na parket vrni! domačina Matjaža Smodiša in Simona Petrova, se je razmerje močno izboljšalo - na igrišču sta bila kar dva košarkarja slovenskega rodu.
POPRAVEK RAZPISA DRUGEGA DELA DŠI
NOVO MESTO - V prvotnem razpisu drugega dela novomeških delavskih športnih iger so na novomeški agenciji za šport predvideli odbojko, pikado in streljanje za v torek, 3. novembra, košarko pa v sredo 11. novembra. Datume tekmovanj so spremenili, tako da bo odbojka, pikado in streljanje v četrtek, 5. novembra, košarka pa bo v četrtek, 12. novembra. Oba dneva se bodo tekmovanja v novomeški športni dvorani začela ob 16. uri. Vsa dodatna pojasnila lahko dobite po telefonu 322 267 pri Miranu Jer-
v
Može tokrat pred Zvanom
Prizadevni člani AMD Brežice v soboto in nedeljo kljub razmočeni progi uspeli pripraviti dve dirki v motokrosu
PR1LIPE - Avtomoto društvo Brežice je konec minulega tedna na stezi v Prilipah pripravilo kar dve dirki v motokrosu. V soboto se je za odprto prvenstvo Slovenije v stadionskem motokrosu v treh kategorijah pomerilo le 24 tekmovalcev, med njimi dva Hrvata in en Madžar, kar je precej razočaralo prizadevne organizatorje, ki so se zaradi razmočene zemlje zelo trudili, da so utrdili progo. V razredu 80 ccm je finalno vožnjo zlahka dobil Novome-ščan Jaka Može (Mel), ki je med drugimi ugnal tudi someščana Mateja Žvana (Fun šport Krško), državnega prvaka in zmagovalca pokala Alpe Jadran v klasičnem motokrosu, ki je bil drugi, tretji pa je bil Marko Špehar iz semi-škega NIX-a, edino dekle Natalija Konda pa je osvojila šesto mesto, čeprav je bila večji del dirke četrta.
V razredu 125 ccm je bil Novo-meščan Ludvik Mežnar (Mel)
četrti, Aljoša Jelovšek (AMD Brežice) pa sedmi. V razredu 250 ccm Damjan Pavkovič (Fun šport) četrti, Andrej Čuden (Brežice) pa peti. V superfinalu so se skupaj pomerili tekmovalci kategorij 125 in 250 ccm. Med dirko sta v skoku trčila vodilna voznika Sašo Kragelj in Hrvat Nenad Šipek. Čuden in Pavkovič sta na koncu zamenjala mesti, ki sta ju osvojila v prvi dirki. Na pozivni dirki podmladka je v razredu 60 ccm Nik Rovan (Fun šport) osvojil tretje mesto, v razredu 80 ccm pa so njegovi klubski tovariši osvojili Niko Hrstič drugo, Denis Dolinšek četrto in Boštjan Ocvirk šesto mesto.
V nedeljo so Brežičani pripravili še dirko v klasičnem motokrosu z motorji od 125 do 500 ccm. Nagrado Brežic je z zmagama v prvih dveh dirkah osvojil Hrvat Šipek. V skupnem vrstnem redu je bil Čuden tretji, Mežnar deveti, Jelovšek 13. in Pavkovič zadnji, devetnajsti.
MOTOKROS V SEMIČU
SEMIČ - Selniški klub NIX bo na stezi v Stranski vasi v nedeljo, 25. oktobra, pripravil tekmovanje v super-motokrosu, na katerem bodo v razredih 80, 125 in 250 ccm poleg vseh najboljših slovenskih voznikov nastopili tudi gostje iz Hrvaške z evropskim viceprvakom Nenadom Šipkom na čelu. Uradni trening se bo začel ob 10. uri, prva uradna tekma pa ob 12. uri.
SPUST PO KRKI
OTOČEC, KOSTANJEVICA -Športno društvo Krka iz Kostanjevice na Krki organizira v soboto, 24. oktobra, ob 10. uri 4. rekreativni spust po Krki od Otočca do Kostanjevice. Znanje veslanja ni pogoj, saj se lahko priključite ekipi v velikem kanuju, čoln in ostalo opremo pa si lahko tudi sposodite, če prej pokličete telefon 041 746 800, kjer lahko dobite tudi vse informacije o prireditvi in prijavi.
kxun
CLUB
<J3>
W. NL M. A. F. E.v.
WORLD MODERN MARTI AL ARTS FEDERATION VVELTVKREINIOUNG D ER MODERNEN KAMPSPORTARTEN DACHVERBAND POR MODERNEN KARATE ŠPORT SEMI FULL CONTACT K1CK BCXING KUNO FU FORMEN VVAFFEN SELBSTVERTEIDIGUNG ETC
vobt-ohd nrum cmm rani dtouju mabot t*. n. mmo moto
Jr A UT J
• ŠPORT • ZDRAVJE • REKREACIJA • SAMOOBRAMBA
•	vpis novih članov
•	program obrambe in zaščite
•	program hitre psihofizične transformacije
•	začetni in nadaljevalni program
•	zdravniška kontrola
•	tekmovalni in demonstracijski program
•	individualni trening
Treningi so v ponedeljek, sredo in petek od 17. ure do 19.30 v športni dvorani Marof (mala telovadnica).
Treninge.vodi mojster športa ŠEMSO ŠEHIČ - šesti dan
Šport iz Kočevja in Ribnice
•	KOČEVJE - Rokometašice Gramiza so premagale Burjo s 24:9. V prvem polčasu je bil izid presenetljiv (9:9), v nadaljevanju pa so na igrišču ostale le Kočevke, ki so kot za stavo zadevale domačo mrežo, v obrambi pa so pokazale eno boljših iger doslej. Tudi tokrat sta največ pokazali Anda Vuk in Kristina Mihič, ki sta skupaj dosegli 17 zadetkov.
•	RIBNICA - V 3. krogu v 1. B ligi so rokometaši Ribnice še tretjič zmagali. Nekdanji prvoligaš Škofljica je bil le bleda senca lanske ekipe, Ribničani pa znova učinkoviti in borbeni.
•	RIBNICA-Rokometaši Grče so tudi v tretjem krogu v 2. državni ligi poskrbeli za negotovo končnico. Proti Mitol Sežani sov 55. minuti povedli s 26:22, a so gostje v pičlih treh minutah izenačili na 26:26. Odločilni zadetek je v zadnji minuti dosegel Andrej Mihelič. Končni izid 28:27 ustreza dogodkom na igrišču.
•	KOČEVJE - Košarkarji Snežnika so se v petem krogu v 2. ligi proti mladincem Kopra upirali le v 1. polčasu, v nadaljevanju pa so prevladovali gostitelji in Kočevci so izgubili 66:90.
•	KOČEVJE - V predzadnjem krogu v 2. državni ligi so igralci
NTK Melamin izgubili proti Iliriji z 0:6, presenetljivo pa so premagali Škofjo Loko s 6:2.
•	KOČEVJE - V prvem kvalifikacijskem krogu za uvrstitev v 2. ligo so balinarji Sodčka iz Kočevja premagali igralce Angela Besednjaka iz Maribora z 10:6 in Megrad iz Rogaške Slatine z 12:4. O uvrstitvi v višjo ligo bodo odločali izdi na turnirjih v Mariboru in Rogaški Slatini.
•	KOČEVJE - Ob koncu tedna so bili zelo dejavni kočevski šahisti. Na klubskem prvenstvu je zmagal Mark Vesel, pred Tonetom Malnarjem in Stankom Pod-koritnikom. V finalu turnirja v Ribnici je Igor Mestek premagal Marka Vesela. Nekateri igralci so okrepili ekipo Osilnice, ki se je v Postojni udeležila turnirja obmejnih mest Slovenije, Avstrije, Italije in Hrvaške. Toni Malnarje na drugi deski prejel zlato kolajno, ekipa pa je zasedla 6. mesto.
•	RIBNICA - Zaradi več kot polurnega zadrževanja na meji v Obrežju so igralci RFC Ribnica zamudili na prvenstveno tekmo proti Policijski akademiji v Zagrebu. Gostitelji tekme niso hoteli odigrati, saj so jo raje premaknili na drugi termin.
M.GLAVONJIČ
Od olimpiade do kadetske lige
Na šahovski olimpiadi v Kirgiziji uspešno tudi krški šahist ■ V dolenjski kadetski ligi največ Novomeščanom
Na 33. šahovski olimpiadi je v Kirgiziji kot član slovenske reprezentance nastopil tudi član šahovskega kluba Triglav iz Krškega Duško Pavasovič. Na olimpiadi je Slovenija zasedla odlično 20. mesto, k uspehu pa je z odličnimi šestimi točkami iz 10 partij veliko prispeval tudi Pavasovič.
Na letošnjem prvem turnirju dolenjske kadetske šahovske lige je v Kočevju nastopilo 62 mladih šahi-stov. Učenci novomeških šol so zmagali štirikrat, Starotržani so domov odšli z dvema zmagama, ene zmage pa so se veselili mladi šahisti iz Podzemlja in osnovne šole Ob Rinži iz Kočevja. Zmagovalci: do 10. leta, dečki - 1. Marko Pucelj (Grm Novo mesto), 2. Radež (Čenter Novo mesto), 3. Hrovatin (Stari trg ob Kolpi); deklice: L Natalija Kure,
2. Mukavec (obe Stari trg ob Kolpi); do 12. leta: dečki -1. Rok Andoijšek (Ob Rinži Kočevje), 2. Žitnik (Center Novo mesto), 3. Trdin (Ob Rinži); deklice -1. Šabina Špelič, 2. Farič, 3. Ines Kure (vse Stari trg); do 14. leta: dečki - 1. Milan Radomir (Center), 2. Kapš (Stari trg), 3. Po-tisek (Kočevje); deklice - 1. Mojca Kure (Stari trg); do 16. leta: fantje -1. Jernej Udovč (Gimnazija Novo mesto), 2. Hrovat (Grm Novo mesto), 3. Krhin (Šentjernej); dekleta -1. Jasmina Bajec (Gimnazija Novo mesto).
Na oktobrskem hitropoteznem turnirju šahovskega kluba Novo mesto je v odsotnosti zadnje čase nepremagljivega Marjana Kastelca prvič letos zmagal predlanski skupni zmagovalec Robert Rudman, drugi je bil Emil Luzar in tretji Tone Škerlj.
TOMAŽU POKAL
TURJAK - Tomaž Pečnik iz Turjaka je osvojil pokal Rakek 98 za letošnje dirke z motorjem do 125 ccm. Ža uvrstitev je štelo skupno sedem letošnjih dirk. Tomaž se je v svoji kategoriji 125 ccm udeležil le pet dirk in na vseh petih zmagal, zato ga že po petih dirkah ni mogel nihče več prehiteti. Nato je eno dirko spustil, na zadnji, ki je bila minulo soboto, 17. oktobra, pa je tekmoval z motorjem 250 ccm, bil drugi (za uvrstitev pri vseh dirkah štejeta dve vožnji, se pravi, da je bil to soboto dvakrat drugi) in v tej kategoriji kljub le enemu tekmovanju v skupni uvrstitvi zasedel 14. mesto. V kategoriji 250 ccm je zmagal in osvojil pokal že večkratni državni prvak Janez Juhart iz Domžal. Tomaž tekmuje za športno mladinsko društvo Turjak.
ZDESETKANI ELAN SREČEN S TOČKO
NOVO MESTO - Nogometaši novomeškega Elana so se v 10. kolu doma pomerili s tekmecem za sredino lestvice - lendavsko Nafto. Novo-meščani so nastopili močno oslabljeni, saj več stalnih članov prve postave ni smelo na igrišče zaradi rumenih kartonov, poleg tega pa se je v drugem polčasu poškodoval kapetan Janez Gruden. Kljub temu so v 31. minuti z zadetkom Žagarja povedli, a so Lendavčani še v prvem polčasu izenačili in v tretji minuti drugega polčasa povedli z 2:1. Kasneje so gostje zastreljali 11-metrov-ko, kar se jim je maščevalo, saj je Žagar v 72. minuti s svojom drugim zadetkom svojemu moštvu zagotovil dragoceno točko. V nedeljo bo Elan igral v Ljubljani s Slovanom Slavijo, ki za Novomeščani zaostaja 6 točk.
V DVOJNI VLOGI - Ni ga novomeškega ljubitelja športa, ki ne bi pozna! Marjana Gregorčiča, strastnega honorarnega dopisnika športnih rubrik številnih časopisov od zagrebških Sportskih novosti in našega športnega tednika Ekipa do Dnevnika, Radia Ognjišče in Slovenske tiskovne agencije. Že več kot 20 let ne mine športni dogodek na novomeškem koncu, da ga ne bi obiskal. Ponavadi nastopa v dvojni vlogi, novinarski in navijaški. Predvsem v slednji močno prekaša vedno mirnega Delovega športnega dopisnika Slavka Dokla (na sliki zadaj). Čeprav je bil tudi sam nekdaj rokometni sodnik, se najraje jezi prav na sodnike. Objektiv fotoaparata ga je takole dvakrat ujel na tekmi med Krko in Lovčenom, kjer njegovih glasnih nasvetov madžarski in italijanski sodnik prav gotovo nista razumela. Naš grafik Boštjan je v Marjanovi dvojni vlogi dobil idejo in iz obeh posnetkov je nastala tale fotomontaža dveh Marjanov, ki se jezita in ploskata sama sebi. (Foto: I. Vidmar)
Odgovori in popravki po § 9,
Sporočilo bralcem
V zakonu o javnih glasilih, ki velja od 23. aprila 1994, so v členih od 9 do 23 natančno določena pravila za (ne)objavo odgovora in popravka že objavljene informacije, s katero sta prizadeta posameznikova pravica ali interes. Tovrstne prispevke objavljamo pod skupnim naslovom “Odgovori in popravki po § 9...”, vsi pa so opremljeni z naslovom prispevka, na katerega se nanašajo. Ker po zakonu odgovor in popravek ne sme biti spremenjen ali dopolnjen, ne objavljamo prispevkov, ki so napisani žaljivo ali z namenom zaničevanja, ali če so nesorazmerno daljši od informacije, na katero se nanašajo (13. člen).
v
Škofovsko pastirsko pismo
Dol. list št. 41, 15. oktobra
Tisti, ki bere moje članke, bo videl, da v njih nikoli nobenega ne sramotim in želim biti do vsakega človeka spoštljiv. Pri srcu mi je samo resnica, povedana v spoštljivi obliki, in jo sprejemam tudi od tistih, ki imajo drugačen svetovni nazor, kot ga imam sam. Zato so mi očitki, kot so “skrajna stališča”, “potvarjanje”, “papežniki”, “duhovniki prešuštni-ki”, ki jih je zapisal g. Alfred Železnik, tuji in niso v čast tistemu, kijih je zapisal. Namen takih očitkov je samo diskvalifikacija posameznih ljudi in skupin.
Glede pastirskega pisma slovenskih škofov pa bi rad poudaril naslednje. Škofovsko pismo je posledica neurejenih razmer, ki vladajo pri nas na področju šolske zakonodaje ob vprašanju verskega pouka. Evropske države so področje verske vzgoje v državnih šolah že zdavnaj uredile, pri nas pa vztrajamo pri kulturnem getu in zato delujemo kot neki tujek v družini evropskih držav. Kam to vodi smo lahko videli včasih v Albaniji, danes na Kubi. Druga stvar je veliko neznanje na področju, ki mu pravimo grški krščanski kulturni krog, kije zaznamoval Evropo in dokajšnji del sveta. Tudi slovenski človek živi iz te miselne kulture. Če danes novinar Televizije Slovenije vpraša kardinala Ambrožiča, kako velika je njegova župnija, če mora znani slavist Janko Moder poučevati v “Nedelj-cu” šolskega ministra, ki “oznanja edino zveličavnost znanja,” kako se izgovarja beseda verouk, če novinar Ladislav Lesar napiše v intervjuju z kard. Ambrožičem tak nesmisel, kot je “ Vae vicitis”, potem res vidimo, v kakšnem kulturnem analfabetizmu živimo. Svet se nam lahko le še smeji. Tretja najbolj usodna stvar je v naših šolah pomanjkanje vzgoje za pozitivne življenjske vrednote. Ta vzgoja je pa nekaj drugega kot “bonton” in “knjiga o lepem vedenju”. Etiko, moralo in brezpogojno nravno dolžnost se da utemeljiti samo z Bogom in z vero, kajti šele vera pove, kaj je dobro in kaj slabo, seveda z vestjo, ki pa ni samo glas človeka. Če ni Boga, tudi ni Božjih zapovedi, potem si človek postavlja svoje zapovedi, ki pa ščitijo le njegove sebične interese. Kaj je prinesla taka ateistična vzgoja, pa lahko vidimo v propadu Jugoslavije, v porušenih mestih in vaseh, v sto tisoč žrtvah, v posiljenih ženah ali pa v Rusiji in drugih postkomunističnih državah, ki se srečujejo ne samo z gospodarskim propadom, temveč predvsem moralnim razsulom človeka. Človek se proti Bogu in veri ne bori brez posledic.
Se nekaj pojasnil na očitke g. Železnika. V svojem članku ne govorim o prvi tiskani knjigi, temveč o prvi zapisani slovenski besedi. To so Brižinski spomeniki, ki jih je vsaj 6. stoletij pred protestanti zapisal katoliški duhovnik. Glede očitkov o sežigu protestantskih knjig lahko rečem, da to ni bilo prav, je pa malenkost v primerjavi s tem, kaj je storila komunistična oblast v Sloveniji po vojni. Iz knjižnic je odstranila in uničila na stotisoče knjig avtorjev, ki se niso skladali s komunistično ideologijo, zaplenjala časopise in revije, mnogim pisateljem ni dovolila izdaje knjig, nasilno je spreminjala besedila narodnih pesmi, še božičnih razglednic ni dovolila prodajati, in še drugače maličila kulturno identiteto slovenskega naroda. Da ne govorimo, kako je določenim poklicem prepovedovala ude-
ležbo pri verskih obredih in jih kaznovala z odvzemom službe.
Morda mi bo tudi tokrat g. Alfred Železnik očital, da nekaj spornih obrobnih pojavov posplošujem. Ne! Držim se samo načela, da za oceno vina ne potrebujem, da spijem celi sod, in mi je za presojo dovolj kozarec. Ali ni pet samomorov mladih ljudi v zadnjem času v naši mali župniji dovolj, da sem zaskrbljen in prav tako, ker bo moralo odslej iti tudi del denarja iz mojega žepa za varnostnike po naših šolah.
Sicer pa se miselna ozkost nekaterih spet kaže tudi pri komentiranju škofovskega pastirskega pisma, kot se je pokazala recimo pri ponovni uvedbi praznovanju božiča. Kakšne nemogoče argumente proti praznovanju božiča so takrat nekateri navajali! Med njimi so bili tudi nekateri “kulturni delavci”, zato mi taki “znanstveniki”, ki nam jih priporočate g. Železnik, da jih beremo in so prežeti s sovraštvom do krščanstva, nič ne ganejo. Prenapeteži so se mi vedno upirali in jih zato preprosto ignoriram.
JOŽE PACEK Čatež ob Savi
Kritično o vladi
Dol. list št. 41, 15. oktobra
Zlonamerna izjava predsednika slovenskih krščanskih demokratov, da DeSUS spi, je le odsev njegove nemoči.
In kam je zavozil nekdanji premier Lojze Peterle? Po mojem mnenju je dovolil s svojo politiko grobo razslojevanje naše družbe na revne in bogate. Po trditvi predstavnika DeSUS Janeza Železnika, je danes razmerje med plačami že 1:32, česar naše gospodarstvo ne prenese. Ko je bila stranka SKD na oblastnih pozicijah, je bilo zamenjano v podjetjih in ustanovah nemalo sposobnih ljudi. Ljubljansko komunalno podjetje Vodovod-Kanalizacijaje pod novim vodstvom zavrglo neoporečen projekt centralne čistilne naprave v Zalogu in naročilo novega. Doslej je zaradi tega že 20,6 milijona DEM škode. Končna škoda pri severni obvoznici in pri CCN pa bo tako presegla 60 milijonov DEM! (Sobotna priloga Dela od 19.9.98 JP Voka prireja resnico)
Demokratična stranka upokojencev Slovenije ima po mojem mnenju program, ki povsem ustreza mladim, vsem zaposlehim in starejšim. Tega tudi izpolnjuje. Seveda pa nas upokojence moti to, da nasje stranka SKD pred leti uvrstila med socialne podpirance. Mi, starejša generacija, se zavedamo, da smo postavili trdne temelje za pospešen gospodarski razvoj, tudi s prostovoljnim delom, zato naj z nami nihče ne manipulira.
FERDO ZUPANČIČ Ljubljana
Sramotni županov izpad
Dol. list št. 41,15. oktobra
Za to, da je do škandala na otvoritvi grafičnega bienala prišlo tako, kot sem zapisal, imam priče, ki so mi celo zgodbo tudi povedale in po Koncilijevem žolčnem odgovoru še enkrat potrdile. Zato mi niti na kraj pameti ne pade, da bi se Konciliji opravičil. Prav pa bi bilo, ko bi se opravičil on, in to novomeškim občanom, ker je s svojim sramotnim izpadom vrgel slabo luč na celo občino. In tak izpad si župan privošči na eminentni kulturni prireditvi, ki so se je udeležili tudi predsednik države, kulturni minister in gostje iz tujine! To, da jaz nisem bil na “prizorišču dogajanja”, s čimer maha Koncilija, stvari nič ne spremeni. Bolje bi bilo, ko bi bilo obratno - ko na Otočcu ne bi bilo Koncilije. Pa ne samo na Otočcu.
ANDREJ BARTELJ
Kmečki turizem kot gostilna na kmetih
Dol. list št. 41, 15. oktobra
Gostinci smo zadnje čase precej v središču pozornosti. Nekateri nas spodbujajo k pestrejši ponudbi, drugi nas zavirajo z raznimi zakoni.
Po sprejemu t.i. kadilskega zakona nekateri zaradi prostorske ureditve ukinjajo hrano, mlajše goste sprašujejo po letih (razen v diskotekah), drugi delijo terase na kadilski in nekadilski del, čeravno skozi te pihlja isti vetrič. Ob novem promet-
nem zakonu so nas prikazali v luči, kot da edino mi točimo alkohol šo-
ferjem in mladoletnikom (niso omenjali trgovin, bencinskih servisov...). Po zakonu o avtorskih pravicah že dobivamo položnice od 5.000 tolarjev dalje na mesec. Me zanima, koliko gostov pride v gostilno z namenom poslušati radio (izjemoma diskotek, razne prireditve).
Zaposliti smemo samo kvalificiranega kuharja in natakarja, čeprav nima ne znanja ne talenta za gostinstvo. Čez vikende malokdo pride z veseljem v službo, zato je marsikateri lokal ob nedeljah zaprt.
Kar zadeva kmečke turizme je prav, da popestrijo turistično ponudbo kraja. Vendar res pod pogoji, ki so značilni za kmečki turizem. Dokler pristojni ne bodo razčistili, kaj kdo lahko nudi in česa ne, bodo inšpektorji pazili, da vas v isti vasi na kmečkem turizmu ne postrežejo s kupljenimi klobasami, v gostilni čez cesto pa z doma narejenimi, kot se to dogaja sedaj.
Vemo, da je država nenasitna in pritiska na tržno, davčno, sanitarno, kmetijsko inšpekcijo, da jim polnijo, nam pa praznijo blagajne. Uspeh imajo zagotovljen!
MARTIN MEGLIČ TFebnje
Cesta Pecelj-Zdole asfaltirana
Dol. list št. 39, 1. oktobra
APLAVZ NI OBVEZEN
Težje do uradnikov
Stari del Metlike zapuščajo državni uslužbenci, ki preseljujejo svoje urade v novo trgovsko središče. Tako po eni strani siromašijo staro mestno jedro, ki je bilo prav zaradi njih dopoldne živahno, po drugi strani zapravljajo veliko denarja za visoke najemnine in ne nazadnje: marsikateremu državljanu onemogočijo brez težav opraviti posel. Novi prostori so namreč v višjih nadstropjih, do katerih je treba priti po številnih stopnicah, ki pa so prava nadloga predvsem za starejše in invalide. Temu bo v pomoč kamera, ki bo priklicala uslužbenca, da bo premagal stopničaste ovire namesto državljana, a je tu verjetno bolj slaba, čeprav sodobna rešitev. Za po stopnicah določeni tekajoči uslužbenec bo hitro omagal, še posebno, če bo naletel na pozabljivega (ali malce hudobnega) državljana, ki si bo izmišljal vedno nove vloge. Enostavneje bi bilo verjetno namestiti dvigalo, a to je že druga pesem, ki poje o tem, da so glede pristopa do uradov, trgovin in podobnega starejše in invalidne osebe pri nas v podrejenem položaju.
TONI GAŠPERIČ
V Dolenjskem listu št. 40 z dne 8. oktobra je Alfred Železnik kot nekakšen advokat pojasnjeval, kako naj bi šele objavljena fotografija s slavnostnega rezanja traku na cesti Pecelj-Zdole na obronkih Lisce spodbudila kmeta Ivana Andrejčiča iz Podgorice, da si je traso malo ogledal. Andrejčič naj bi “na svoje veliko začudenje opazil, da so si graditelji nepooblaščeno privoščili poseg na njegove parcele, ne da bi ga za kaj takega kdo kaj vprašal, kot se med sosedi spodobi.” In potem pisec navaja, da “naj bi imel Andrejčič težave s svojim priseljenim sosedom Imperlom že poprej...”
Ta sosed sem lahko edino jaz; kdo je imel doslej s kom večje težave, ali Andrejčič z mano ali pa mi in drugi z njim, pa lahko povedo drugi sosedje. Zase lahko dokumentirano dokažem, da je Andrejčič odtujil iz mojega gozda veliko lesa, kar je pravnomočno ugotovilo in razsodilo tudi sodišče in mi odmerilo ustrezno odškodnino. Te Andrejčič še ni poravnal, zato bodo sledili ustrezni ukrepi. Glede omenjene ceste navaja Andrejčič neresnice, saj je, podobno kot smo storili ostali, tudi on podpisal ustrezno soglasje. Zakaj se je pozneje premislil, to ve najbrž le on. O tem smo se pogovorili z njim tudi na sedežu KS Sevnica vpričo tajnika KS Vinka Radiška, ki je prišel na pogovor z Andrejčičem tudi, ko je bila cesta že asfaltirana. Torej si je cesto lahko podrobno ogledal že takrat in ne šele po otvoritvi in objavi v Dolenjskem listu.
JOŽE IMPERL Podgorica 27, predsednik gradbenega odbora
Slovensko zdravstvo ze dolgo stavka
Čakanja kar leto dni
Pred kratkim smo v sredstvih obveščanja, brali zagotovilo iz zdravniških virov, da je treba čakati za specialistični pregled največ 14 dni in da je v veliki večini primerov ta doba zelo kratka ali pa je sploh ni, se pravi, da lahko takoj prideš na vrsto za pregled. Žal pa to ne drži.
Tako je zdravnik pred kratkim ponovno zagotovil, da je poslal napotnico za pacienta za specialistični pregled Urološki ambulanti v Ljubljani že 9. decembra 1997, se pravi, da bo kmalu minilo že leto dni, a pacienta še vedno niso poklicali na pregled. Podobno se je istemu zgodilo pri neki drugi ambulanti že leto dni prej, ko so ga poklicali na pregled šele na njegovo posredovanje po telefonu. Tudi tam je bila čakalna doba skoraj leto dni.
Nevšečnosti in čudnih obnašanj v zdravstvu, kjer neprestano grozijo s štrajki, je še več. Vse kaže, kot da v zdravstvu že nekaj let štrajkajo.
J. P.
POPRAVEK
V prejšnji številki Dolenjskega
lista je pri podpisu po sliko: MESEC PIVKE NA DOL
JLENJSKEM prišlo do napake. Pivka, d.d., proda letno 7.000 ton piščančjega mesa in ne 7 ton, kot je bilo pomotoma zapisano. Ža napako se opravičujemo.
Uredništvo DL
t 'i
t'
«L1 i
UUBLJANA, MESTO KOLES -Študentski klubi Slovenije so v teh oktobrskih dneh z vožnjo 100 kolesarjev po Ljubljani opozarjali na pomanjkanje kolesarskih stez. Ne vemo sicer ali bo Ljubljana zdaj res postala mesto koles, vemo pa, da je eno od koles, uporabljenih v akciji, na pobudo društva prijateljev mladine , Mojca' iz Novega mesta dobil Erik Jakša iz Starih Žag, dijak Srednje gradbene šole Novo mesto. Na zaključni prireditvi 14. oktobra na Pogačarjevem trgu v Ljubljani so kolesa podarili 100 otrokom iz različnih koncev Slovenije. (1. P.)
SREČANJE “DRUŠTVA PESNIKOV SLOVENSKE GLASBE” - M oktobra so se na občnem zboru v Črnomlju zbrali člani Društva pesnikov slovenske glasbe, društva, ki je bilo pred tremi leti ustanovljeno z name' nom, da poveže pisce besedil narodnozabavne glasbe v Sloveniji v smisla kvalitetnejšega dela in priznavanja ter izplačevanja avtorskih honorarjev Dopoldne so si ogledali rojstno hišo pesnika Otona Župančiča na Vinici potem pa so v Črnomlju razpravljali o večjih problemih. Ugotovili so, bo treba marsikaj narediti na področju plačila, saj zdaj v Sloveniji kar™ radijskih postaj in celo POP TV ne plačuje nobenih avtorskih honorarjev za glasbo oziroma besedila. Člani niso bili presenečeni, da se prav nobeden od osmih povabljenih medijev ni udeležil srečanja. Kritično so ocenil) tudi svoje delo in se zavzeli za ustanovitev komisije za ocenjevanje besedi)-Srečanje pesnikov Društva je izzvenelo tudi kot prijetno družabno srečanje za kar gre zahvala tudi gostoljubnosti gostilne Miiller. (Fanika Požek Črnomelj)
STAROSTNIKI NA PREVOLAH - KO RK Hinje je v nedeljo, 18. oktobra, pripravila srečanje starejših krajanov v krajevni skupnosti Hinje. je v osnovni šoli Prevole, kjer so številne zbrane pozdravili sekretarka 01 RK Barbara Ozimek, ravnatelj šole Jože Hribar in Janko Skube, direkto' KZ Suha krajina, ki podpira tovrstna srečanja. Prijetno vzdušje so z zanj' mivim programom ustvarili učenci tukajšnje osnovne šole, moški pevsv zbor pod vodstvom Aleša Makovca in članice kulturnega društva HinjC Predsednica KO RK Marija Pečjak pa je skupaj z ravnateljem šole Jožetot) Hribarjem čestitala najstarejši krajanki Mariji Blatnik z Vrha najstarejšemu krajanu Slavku Pepežu za visok jubilej. (Foto: S. M.)
LUPO, NOVO VOLKSWAGNOVO VOZILO - Avtohiša Berus je v soboto predstavila novega Volswagnovega malčka, ki ga bomo na cest0' prepoznali pod oznako Lupo. Mali avtomobil lahko s svojo varnostjo (d[t serijski varnostni vreči in bočne vzdolžne in prečne ojačitve), kakovost) (popolnoma pocinkana pločevina z 12-letno garancijo), gospodarnosti0' opremo, designom in udobjem prekaša marsikateri večji avtomobil. Za sl"
venski trg bo lupo za zdaj na voljo s preizkušenim bencinskim motorjea'
‘' '	1.471.542 tolarjev. Na ogled je pri vseh pooblaščenP
37kW (50 KM) in za	,,
prodajalcih Voljksvvagnovih vozil. Na sliki: Tomaž Kotnik in Aleš Cujnifc Pri Berusovih zadolžena za prodajo VW vozil. (Foto: Majda Luzar, Er'1
VELEIZLET S TIHO - Minulo soboto, zadnji dan nadvse pestrega E . na otroka, ki je letos na dolenjskem potekal kar 14 dni in je na svoje P) reditve privabil na tisoče otrok in njihovih staršev, je Društvo prijater, mladine ,Mojca’, že 10. leto zapored pripravilo veleizlet Po Sloveti)L Udeležilo se ga je več kot 100 petošolcev iz domala vseh OŠ novontešN šentjernejske in škocjanske občine. Otroci so obiskali ljubljanski Žid1 ski vrt, si ogledali vzletanje in pristajanje letal na Brniku, Bled in se n koncu spustili v nedrje Zupanove jame pri Grosupljem. Izlet, ki so
vodili prostovoljci, je bil za otroke v celoti brezplačen, k čemur je p01, Tilie prispeval tudi Sekretariat za kulturo, šport in mladino pri občini Novo mesto.
DOLENJSKI LIST
Št. 42 (2565), 22. oktobra 199*
Kaj povezuje ljudi v Kobilah
Kdor je proti in meni, da seje zgodila nepravilnost, naj skliče sestanek
Kobile so manjši kraj v KS Leskovec pri Krškem, v kateri je. 9 gospodinjstev in 4 vikendarji. Že pred 2. svetovno vojno smo imeli vodovod. Leta 1988 je bil položen asfalt od Brezovske Gore do Go-leka. Septembra 1995 smo se na sestanku vaške skupnosti pogovarjali o problemih, kot so odvoz smeti, javna razsvetljava, posipanje vaške poti, popravilo vaškega vodovoda in še kaj.
Lansko jesen smo začeli razgovore s pristojnimi o javni razsvetljavi. Od začetka sem se zavzemal za to, da so Kobile tudi ponoči “pregledne” od prvega krajana
POLHARSKA NOČ V GRČEVJU
Na Otočcu je kar nekaj navdušenih polharjev, zato so se konec septembra odločili, da predstavijo mladim polharsko noč. Pripravili so pasti in jih odnesli v gozd. Nastavili so 12 pasti. Ulov pa je bil tokrat skromen, saj so ulovili le tri polhe, a dovolj, da so mladim pokazali, kakšna je polharska noč. Pri ribogojnici blizu gozda so zakurili velik ogenj. Polhe so spekli in se z njimi po-mastili. Ob ognju so se tudi ogreli in zapeli ob spremljavi harmonike.
HELENA MURGELJ
REGIONALNO POSLOVNO STIČIŠČE
BLED - Včeraj se je na Bledu začelo 4. regionalno poslovno stičišče, ki ga pripravljata društvo Pha-tos in Gospodarski vestnik. Na prvem zasedanju so menedžerji in strokovnjaki iz držav srednje in jugovzhodne Evrope govorili o privatizaciji telekomunikacij, na Plenarnem zasedanju pa o izzivih regionalnega gospodarskega sodelovanja. Danes dopoldne bo beseda tekla o poslovnih možnostih in gospodarskem sodelovanju Slovenije in Hrvaške, popoldne pa še o takih možnostih za sodelovanje Slovenije in Rusije.
VAVTA VAS DOBILA POKAL
Na vsakoletnem sektorskem tekmovanju sektorja Dolenjske Toplice so se gasilci tokrat pomerili v Podturnu. Prostovoljno gasilsko društvo Podturn - njen predsednik je Stane Gorše - je lepo organiziralo tekmo-yanje, pomagali pa so tudi sodniki iz GZ Novo mesto. Na vaji z motorno brizgalno in vezanju vozlov je tekmovalo 7 ekip. Med članicami je nastopila edina ekipa iz Dolenje Straže, pri članih pa so najboljši čas z najmanj kazenskimi točkami dobili PGD Vavta vas, pred Sotesko (2) in Sotesko (1), Dolenjo Stražo, Podturnom in Dolenjskimi Toplicami. Najboljše tri ekipe so prejele tudi pokale, podelila pa sta jih sektorski poveljnik Slavko Jaklič in Predsednik PGD Podturn Stane Gorše. PGD Podturn je iz rok Franca Bartlja iz GZ Novo mesto prejelo tudi spominski trak za njihov prapor.	S. M>
KSPOMINSKO ZNAMENJE - V I Sorski vasici Drenje nad Sotesko | 'Hoji ob poti v vas spominska kapelica, ki jo je v drugi polovici IH. stoletja dal postaviti kmet Janez Fifolt kot spomin in priprošnjo, da se ne °i nikoli več ponovila strašna epidemija črnih koz, ki je pomorila ikoraj vse majhne otroke. Na farnem pokopališču je bilo takrat vse \ Polno na novo izkopanih grobov in i Pred okrog 70 leti je bila ena tretji-i na otroških grobov še ohranjena. j Notranjost kapelice daje slutiti, da io je poslikala spretna roka ljudskega umetnika. (T. Virant)
Martina oz. Marjana Sotlarja do Alojza Kranjčeviča oz. Ivana Kranjčeviča na zahodu in Jožeta Pavlina na severu. Trasa je dolga kilometer. Z izvajalcem za izkop je bila dogovorjena cena 90.000 tolarjev t. m. Kdo je bil (ali bili) “pooblaščen” za trasiranje linije? Kdo je odločal, kje bodo stali stebri oz. luči? To vsem ni znano. Znano pa je, da je bil Jože Božič proti napeljavi do M. Sotlarja, ker da so tam prišleki in da tam niso Kobile. Aje tam kmetija Martina Sotlaija št. 12. Zakaj je Jože Božič pohitel s pobiranjem denarja po 5.500 tolarjev, če je cena 12.000 tolarjev na gospodinjstvo. V tem je upoštevana tudi nabava cevi za pod ceste, dostava materialov in se malo bi ostalo za zaključek.
Ali je za nepravilno postavljene stebre kriv Dušan Arh, odgovoren za polaganje kabla? Pri Ladiju Arhu smo naredili (Alojz Kranjčevič, M. Sotlar) izračun in vse je bilo pokrito. Z M. Sotlarjem sva
KMALU KNJIŽNICA V IVANČNI GORICI
IVANČNA GORICA - Te dni v nekdanjih prostorih TRAIG - a že potekajo resne priprave na odprtje ivanške krajevne knjižnice, na katero mnogi čakajo kar nekaj časa. Gre za enoto grosupeljske knjižnice, ki jo bo vodila bibliotekarka Ana Pul-ko. Trenutno potekajo dela urejanja enote in začetnega knjižničnega fonda. Občina Ivančna Gorica je knjižnici kupila za 1,8 milijona tolarjev knjižnične opreme, k dobri računalniški opremi pa je zelo veliko prispeval anonimen dobrotnik.
ŠPORTNA DVORANA V SODRAŽICI?
SODRAŽICA - Šolska telovadnica je postala pretesna za opravljanje športne vzgoje, zato tudi v Sodražici že več let razmišljajo o gradnji šojJrtne dvorane. Šoli po merilih ministrstva za šolstvo in šport glede na število otrok pripada 420 kvadratnih metrov športnih površin, vendar jih nimajo. Tudi večina krajanov bi podprla gradnjo večnamenske dvorane, kar se spodobi za novo občinsko središče. Doslej je bilo pripravljenih več načrtov, a se zdi, da niso bili primerni času in potrebam. Če bi dvorano gradili tik ob šoli, ne bi imeli težav z zemljiščem, zapletlo pa naj bi se ob morebitni gradnji na nekoliko bolj oddaljeni lokaciji, saj vsi niso pripravljeni odstopiti zemlje za novi objekt.
M. G.
SREČANJE STAREJŠIH KRAJANOV BRUSNIC
Krajevna organizacija Rdečega križa Brusnice je prejšnjo soboto ovabila starejše krajane njihove rajevne skupnosti na tradicionalno srečanje v osnovno šolo. K veselemu razpoloženju so za uvod z glasbenimi točkami in recitacijami prispevali domači osnovnošolci, kasneje pa so povabljeni sami ubrano zapeli vrsto narodnih. Zbrane so pozdravili predsednik KO RK Brusnice Alojz Lenarčič, predsednica OZ RK Novo mesto Anica Bukovec in predsednik sveta KS Brusnice Tone Deželan.	_ _
A. LENARČIČ
Kako zakrpaš čoln?
Vitra poučuje še o zgodovini Kostela in zanimivostih ob __________Kolpi___________
KOSTEL, CERKNICA - V okviru tedna vseživljenskega učenja od 19. do 25. oktobra bo ta vikend več predavanj in praktičnih usposabljanj tudi na območju Kostela. Organizira jih Vitra iz Cerknice. V soboto, 24, oktobra, in nedeljo bo od 9. do 16. ure pri Jožetu Klariču v vasi Potok št. 6 praktično usposabljanje pod naslovom “Skrivnosti krpanja poliestrskih in gumijastih čolnov”. Pri Nataši Letig na Žagi bo 24. oktobra od 10. do 14. ure sprehod in predstavitev pod naslovom “Naravna in kulturna dediščina ob Kolpi”. Nato pa bo od 14. do 18. ure v šoli pokušnja pod naslovom “Popoldne izbranih kostelskih jedi”. V nedeljo, 25. oktobra, pa bo od 11. do 16. ure Jože Skender opisal zgodovino gradu Kostel in vodil ogled po gradu. V Studiu za zdravje in lepoto na Hribu pri Fari pa bo tudi v nedeljo od 14. do 18. ure pripravil lastnik studia in predsednik Turistično športnega društva Kostel Stanko Nikolič dan odprtih vrat.
J. P.
bila pri Niku Somraku in dal je zeleno luč. Bili smo na seji sveta KS Leskovec (Gorazd Gorjup, Branko Zorič, Jože Božič) in se dogovorili 8. decembra 1977, kako in kod z razsvetljavo. In če so zgoraj omenjeni ler tudi Ivan in Jože Pavlin plačali prispevek za izkop, je prav, da se do njihovih hiš potegne kabel.
Kdor je proti in dokaže, da so v drugih vaseh ali v Krškem zaobšli katero od hiš, naj skliče sestanek, a v kobilah ne bomo zamolčali nobenega krajana.
Pri obnovi križa novembra 1996 smo lepo sodelovali, zato pričakujem, da bomo enako tudi pri javni razstvetljavi in še čem. Čaka nas tudi vaški vodovod. Mladine in otrok je kar veliko, zato za vse nas naredimo, da bo kraj lepši in prijaznejši - tudi za zanamce.
ALOJZ ŠRIBAR
V LOKI KONCERT HIŠE
LOKA PRI ZIDANEM MOSTU - V soboto, 24. vinotoka, bo ob 20.30 v kulturnem domu Loka pri Zidanem Mostu v organizaciji KUD Primož Trubar koncert skupine Hiša iz Trbovelj. Hiša je predstavnik “mehkega rocka” polovice šestdesetih let in osupljive vokalne harmonije. Skupina bo na svojem koncertu igrala predvsem lastne skladbe s svojih dveh do sedaj objavljenih cd-jev. Poleg tega bodo na tem koncertu predstavili tudi nekaj skladb iz novonastajajočega projekta, ki izide še letos.
RAZBORSKIVEČER TOKRAT O ŠKOFU SLOMŠKU
RAZBOR - V soboto, 24. oktobra, ob 20. uri bo v župnijski cerkvi na Razborju prvi Razborski večer v novi sezoni. Posvečen bo slovenskemu svetniku škofu Antonu Martinu Slomšku. Gost večera bo Slomškov naslednik, škof mariborske škofije dr. Franc Kramberger. S predstavitvijo nekaterih Slomškovih besedil in Slomškovimi pesmimi bodo domačini pod vodstvom patra Karla Gržana pričeli tematski večer Anton Martin Slomšek in temeljne vrednote življenja. Dogodek pa bodo obeležili še z razstavo pisnih dokumentov škofa Slomška župniji Razbor, slik udeležencev likovne kolonije “Mi smo za življenje” in izdelkov aktivov kmečkih žena župnije Razbor.
TEDEN
VSEŽIVLJENJSKEGA
UČENJA
KOČEVJE - V okviru letošnjega tedna vseživljenjskega učenja bodo tudi na območju Projekta dežele suhe robe potekale številne dajav-nosti. Zlasti so dejavni v vaseh ob Kolpi v novi občini Kostel. Tako je Mirko Letig uprizoril pletenje vrvnih mrež, Slavica in Franci Vesel z Lazca sta obiskovalcem predstavila predelavo bio sadja v sokove in marmelado. V soboto bo Jože Klarič pokazal skrivnosti krpanja poliester-skih čolnov, Nataša Letig bo obiskovalce popeljala po naravni in kulturni dediščini ob Kolpi. Pri OŠ Fara bodo obiskovalci poskusili značilne kostelske jedi. V nedeljo bo popotnikom Jože Skendar razkazal kostelski grad in njegovo zgodovino, Ivica Zdravič iz Brsnika bo predstavil starodavni način priprave mošta, dr. Stanko Nikolič s Hriba pa bo odprl vrata svojega lepotnega studia.
TEDEN
VSEŽIVLJENJSKEGA
UČENJA
Teden vseživljenjskega učenja, ki poteka v Sloveniji že tretje leto zapored, se je začel v ponedeljek, 19. oktobra. V sedmih dneh se bo zvrstilo okrog 1200 prireditev, povezanih z učenjem m izobraževanjem. sodelovalo pa bo 250 organizacij iz vse Slovenije. V Razvojno izobraževalnem centru na Novem trgu v Novem mestu bo ta četrtek ob 9. uri Motivacijska delavnica, v petek dopoldan pa angleške urice za otroke. V Shen qi centru v stavbi Pionirja v Bršljinu bo do vključno nedelje potekalo od 5. do 7. ure in od 17. do 19. ure Shen qi sproščanje za kvalitetno življenje. V Centru za izobraževanje in kulturo v Trebnjem bo v četrtek ob 10. uri posvet gospodarstvenikov trebanjske občine, vse do nedelje pa predstavitev dejavnosti in razstava. V petek ob 18. uri bo ZIKČrnomelj pripravil predstavitev Semiške kraške učne poti na semiški osnovni šoli, v soboto ob 9. uri pa bo strokovno voden ogled omenjene poti.
DVODNEVNO DRUŽENJE MLADIH
Člani Društva podeželske mladine Novo mesto smo v soboto, 10. oktobra, sprejeli na dvodnevno srečanje pobrateno Društvo podeželske mladine zgornjesavske doline. Mladi Gorenjci so se najprej stacioni-rali na Srednji kmetijski šoli Grm, potem pa so se skupaj z domačini odpravili na trgatev v vinograd Franca Planinca v Grčevju. Za večino gostov je bila to njihova prva trgatev, zato jim je bilo še toliko bolj všeč v lepi s soncem obsijani gorici ter seveda ob obilici mošta. Zvečer je v gostišču Pavlin v Mačkovcu sledila skupna večerja in zabava ob zvokih ansambla Kristal. V nedeljo pa je sledil še izobraževalni program v sejni sobi Kmetijske zadruge na Grabnu. Za mlade obeh društev je mag. Tanja Strniša, svetovalka za ekonomiko v kmetijstvu na Kmetijskem zavodu, pripravila zanimivo predavanje o možnostih dodatnega zaslužka na kmetijah. In kot se za Dolenjce spodobi, smo goste povabili še na nedeljsko kosilo in zaključek našega dvodnevnega druženja. Tako so bili Gorenjci zelo zadovoljni z našo gostitvijo in so nas povabili na Gorenjsko.
C. L.
Društvo darovalcev organov vse večje
Preko 700 članov
Pred več kot letom dni je bilo ustanovljeno društvo darovalcev organov “Za življenje”, katerega glavni cilj je s prostovoljnim delom pridobiti čim več ljudi, ki so pripravljeni pomagati sočloveku in mu rešiti življenje s tem, da sprejmejo kartico darovalca organov. Društvo je v tem času pridobilo že preko 700 darovalcev organov iz cele Slovenije.
Darovalec lahko postane vsak. Bodoči darovalec dobi posebno kartico, ki jo izpolni in nosi med svojimi osebnimi dokumenti, ter o tem, da se je odločil pristopiti k tej humanitarni akciji, obvesti svojce, s čimer je sorodnikom prihranjena muka odločanja v najbolj neprijetnem trenutku. Seznam darovalcev je zaupen podatek. Kdor je pripravljen po svoji smrti pomagati sočloveku in mu rešiti življenje s svojim organom, se lahko včlani v društvo na naslov: Društvo darovalcev organov, Župančičeva 14, Ljubljana ali na naslov tajnice društva: Nevenka Žlebnik, Smoletova 12, Ljubljana (telefon316519dopoldne ali 125 14 28 popoldne).
NOTRANJSKI RADIO SPRAŠUJE IN NAGRAJUJE
LOGATEC - Notranjski radio ta teden zastavlja dvoje nagradnih vprašanj: Kako se imenuje prireditev, ki jo vsako leto pireja TD Briše v mesecu juniju? (Nagrada narezek za dve osebi v gostilni Pr’ Bitenc.); Kolikokrat na mesec izide revija Misteriji? (Nagrada štirimesečna naročnina za revijo Misteriji.) Odgovore jq treba do sobote, 24. oktobra, poslati na naslov: NTR Logatec, p.p. 99. Logatec, za oddajo “99 minut za obešanje, 81 minut za grde, umazane, zle”. Nagrajenca z dne 4. oktobra sta Dušan Verbič z Vrhnike in Jože Simonišek iz Horjula.
85 LET FRANCA SOMRAKA - Novomeščan Franc Somrak je v tem mesecu dopolnil častitljivih petinosemdeset let starosti. Kot kmečki otrok je okusil tegobe in radosti življenja na podeželju, v času prebujanja narodne zavesti in borbe za osvoboditev izpod jarmov okupacijskih sil. Med zadnjo vojno se je vključil v partizanske enote, po vojni pa je sodeloval pri obnovi in izgradnji domovine. Francetovo življenje je bilo vseskozi povezano z naravo, ki jo občuduje in ljubi. Zato se je vključil v slovensko lovsko organizacijo, ki ji je zvest od ustanovitve dalje. “Kot soustanovitelj Lovske družine Novo mesto ima Franc Somrak posebne zasluge za ohranjevanje in varovanje prosto živečih živali, "je na slovesnosti za slavljenčev praznik poudaril starešina LD Novo mesto Bojan Fink. Na sliki: jubilant, 85-letni Franc Somrak, v družbi lovke Majde Furlan in lovskih tovarišev Poldeta Longarja, Antona Mlakarja, Ivana Juraka, Bojana Finka, Toneta Furlana, Franca Brezovarja in Milana Vrščaja. (Foto: B. Avbar)
UPOKOJENCI V NEZNANO - Društvo upokojencev Novo mesto je v oktobru kot vsako leto organiziralo izlet v neznano. Udeležilo se ga je 250 članov. Pot nas je vodila skozi Sotesko, Dvor, čez Kočevski Rog, v Ribnico in Novo Štifto. Po ogledu cerkve v Novi Štifti smo se peljali skozi Bloke, kjer se je odprl čudovit pogled na Snežnik in kraški svet ob Cerkniškem jezeru. (M. Golob)
DARILA ZA RISBICE - Ob tednu otroka, ki pa v metliški občini traja kar ves oktober, so se otroci v metliškem otroškem vrtcu množično odzvali na akcijo revije Otrok in družina. Na papir, ki ga je podarila tovarna Radeče papir, so risali risbice o obisku pri zdravniku, za svoje likovne izdelke pa prejeli darila ljubljanskega Leka, ki jim jih je v imenu Zveze prijateljev mladine Slovenije (ZPMS) izročila predsednica metliške občinske zveze Vladka Škof. Simbolična darila Leka so dobili tudi otroci v jaslih, prav vsi, ki obiskujejo vrtec pa od ZPMS še revijo Otrok in družina z željo, da si jo starši doma ogledajo in se nanjo naročijo. (Foto: M. B.-J.)
	m	•mi
i.	s	
		
JAZZOVSKI VEČER PRI SLONU- Ljubitelji jazza so imeli minulo soboto, 17. oktobra, lepo priložnost preživeti prijeten jazzovski večer v kava baru Pri slonu, a jih večina ni izkoristila priložnosti v živo poslušati Mednarodni jazz kvartet, ki ga sestavljajo tenorsaksofonist Igor Lumpert, kontrabasist Nicola Mati, bobnar Howard T. Doody in kitarist Igor Bezget. In tako so gasbeniki igrali ne prav številnemu občinstvu. (Foto: M. Markelj)
ČASTNIKI V KOČEVSKI REKI - Območno združenje slovenskih častnikov, ki združuje častnike in podčastnike občin Novo mesto, Škocjan in Šentjernej, je v soboto svoje člane z družinami popeljalo na strokovno ekskurzijo v Kočevsko Reko. Ogledali so si delo I. brigade Slovenske vojske, ki med drugim v svoje delo vključuje tudi urjenje in vzgajanje psov za potrebe Slovenske vojske in policije. Že na samem začetku so vse prisotne pozdravili predsednik območnega združenja slovenskih častnikov Boris Pogačar, sekretar združenja Brane Dukič, škocjanski župan Janez Povšič in polkovnik Janez Butara, ki je omogočil ogled 1. brigade. Strokovna ekskurzija je bila del velikega mozaika nalog, ki si jih je združenje v letošnjem letu zadalo. Doslej so jih, tako kot današnjo, izpeljali uspešno in upajo, da bo tako tudi v prihodnje. Z vremenom naklonjeni dan so častniki in podčastniki zaključili na kostanjevem pikniku, ki je bil svojevrstno presenečenje, saj nihče zanj ni vedel, tako da je bila pika na i prav zares pika na i. (S. D.)
^©[potpGgii® • g®oTioiMiOw®@‘GO • ©OoCs® • cžlofpB®□ • [?®[p®trG®i® • gsitraoKfflOV?®©^ • ®0oDs® • (S®pQ®D
SHEN OI CENTER
Iskanje
izgubljene
energije
Od poletja deluje tudi v Novem mestu v bivši Pionirjevi upravni stavbi Shen qi šola za življenje, treninge po metodi kitajske mojstrice Aiping Wangove vodi Veronika Drab. V Sloveniji trenutno deluje 15 Šhen qi šol. Veronika je začela odkrivati znanje kitajske mojstrice Aiping Wangove pred osmimi leti v Ljubljani. Potem je VVangova šla v Ameriko in ko se je pred leti vrnila, je njene treninge obiskovala tudi Veronika, saj pravi, da ji je njeno znanje v življenju zelo veliko koristilo, dobila je zdravje, se izognila operacijam in pomagala svojim bližnjim.
Ko je pridobila dovolj znanja, je najprej odprla Shen qi center v Ljubljani, potem pa se je odločila, da se kot domačinka vrne na Dolenjsko in odpre Shen qi center v Novem mestu. In kaj je Shen qi? “To je šola za življenje. Vsi si želimo biti zdravi in srečni, vendar za to potrebujemo znanje, ki ga daje Shen qi,” je povedala Drabova: “Učimo se sprostitve in se povežemo z novo energijo.” Njenih treningov se udeležujejo ljudje najrazličnejših starosti in izobrazbe, ženske in moški. Sem prihajajo največkrat ljudje, ki so bolni ali pa imajo kakšne druge težave, npr. z nespečnostjo, odvisnostjo od droge, težave z zanositvijo itd. “Dogajajo se čudeži, ljudem se že po nekaj treningih izboljša zdravstveno stanje, čustvene in duševne stiske minejo,
Veronika Drab
spet so uspešni v šoli in na delu, “ pripoveduje Drabova.
Tudi sama je bila zelo bolna na ušesih, imela je težave z ledvicami, nakar se je izkazalo, da ima samo eno ledvico. Po treningih pri Wangovi so težave minile. Drabova pravi, da o zdravilih, ki jih ljudem predpiše zdravnik, ne odloča. Ko se kdo po treningih počuti bolje, se lahko o zmanjšanju ali opustitvi jemanja zdravila posvetuje s svojim zdravnikom ali pa to stori na lastno odgovornost. Sicer pa se ljudje udeležujejo treningov različno dolgo, nekateri pridejo zaradi zdravja, pa ko ga dobijo, odidejo, spet drugi prihajajo zato, ker se potem dobro počutijo in hočejo narediti nekaj zase.
“S treningom okrepimo duševno in telesno ravnotežje, se znebimo negativne energije in se napolnimo s pozitivno,” pravi Drabova. Prepričana je, da bi bili tudi politiki uspešnejši, če bi obiskovali Shen qi šolo. “Ob vse hitrejšem napredku bomo znanje za življenje še kako potrebovali, to je znanje za novo tisočletje,” je prepričana Drabova.
J. DORNIŽ
NASTRIŽENI KLEMEN - Nastrižni kume Branko Matkovič je ob pomoči Sonje Vidmar ki je držala ogledalo, le nastrigel Klemena Mlakarja tako, kot velevajo stari običaji. Delo pa bodo dokončale roke, ki so striženju bolj vešče. Klemenov ded Boris Raztresen, ki je ta že skoraj pozabljeni običaj znova obudil, pa je obljubil, da bodo tudi vsi njegovi naslednji vnuki in vnukinje imeli nastrižne kume ali kumice. (Foto: M. B.-J.)
Znova obujeno nastrižno kumstvo
Obujanju starega običaja
JANKOVIČI - Adlešiči z okolico so znani po tem, da se je tukaj najdlje v Beli krajini ohranila vrsta starih običajev. Razveseljivo pa je, da so prav Adlešičani mnoge od njih začeli potem, ko so bili že skoraj pozabljeni, znova obujati. Eden takšnih je tudi nastrižno kumstvo, na katerega se je spomnil Boris Raztresen iz Jankovičev, ko je njegov vnuk pred kratkim praznoval prvi rojstni dan.
Čejrrav je mogoče, da se je nastrižno kumstvo ohranilo še pri kateri hiši, pa je očitno, da tega ne obešajo na veliki zvon, zato v javnosti velja, da so nanj tako rekoč pozabili. A Raztresen, ki je tudi sicer poznan po tem, da na svoji domačiji rad predstavi kaj novega, svojstvenega, je želel, da tudi širša javnost zve za obujanje tega starega in zanimivega običaja.
Niko Zupanič, ki je raziskoval belokranjske običaje, je leta 1948 zapisal, da so začeli otroka takrat, ko je dopolnil prvo leto življenja in so mu začeli lasje zadaj padati na tilnik, spredaj pa siliti na čelo, sosedje pred starši dražiti: “Uh, ka-kov si! Izgledaš kot kakov kotlar. Kadi ti je nastrižni kume?” In takrat je navadno mati začela iskati kuma za sina ali kumico za hčerko, ki bi otroku odstri-el prve kosme las. Pri tem ni ilo pomembno sorodstvo, morala pa sta biti kume ali kumica
mlada, imeti lepe in bujne lase, krepko, pravilno rast, prijeten obraz in lepo vedenje. To pa zato, “da bi lepi lasje in prijetna zunanjost kuma ali kumice rešli pri rasti na nastriženo urtiče”, kot je Zupaniču pojasnila neka Adlešičanka.
Boris Raztresen seje odločil, da bo njegovemu prvemu vnuku Klemenu Mlakarju nastrižni kume metliški župan Branko Matkovič, pri delu pa mu bo pomagala Sonja Vidmar iz Semiča. Ob tem je kuma še podučil, da je po starih navadah, o katerih mu je pripovedovala Micka Petrova iz bližnjih Gorenjcev, nastrižni kume celo življenje spremljal svojega “pilju-na”, torej otroka, ki ga je nastrigel. “Če bi se zgodilo, da pri firmi, kot pri nas pravimo birmi, ne bi bilo birmanskega botra, bi vskočil nastrižni kume, prav tako pri poroki, če pa bi starši pomrli, bi skupaj z ostalima botroma prevzel starševske dolžnosti. Običaj se je po Beli krajini nekoliko razlikoval, pri nas pa je bila navada, da je kume prinesel orglice, kumica pa blago za otroško oblekico, ob poroki pa obleko, v katero se je nevesta oblekla, ko je slekla poročna oblačila,” je pojasnil Boris. Kume Matkovič je tako kot nekdaj prinesel še rdeče vidošičko vino, namesto orglic pa pipo za tobak, s katero pa si Klemen še precej let ne bo mo-el kaj prida pomagati. A to-rat je bil led prebit, in upamo lahko, da se bodo Belokranjci zopet odločali za nastrižno kumstvo, ne nazadnje zato, ker je bil to vesel družabni dogodek, s katerim so si ljudje nekoliko polepšali revno življenje.
M. BEZEK-JAKŠE
NERJAVEČA POSODA GRE DOBRO V DENAR
Bo moral obrtnik iz domače vasi?
Ni naključje, da so morali biti pred leti pri iskanju zaposlitve in predvsem samozaposlitve med vsemi Belokranjci najbolj izvirnimi in iznajdljivi prav prebivalci črnomaljske občine. Medtem ko so metliško in semiško občino stečaji podjetij obšli, se jih je v črnomaljski zvrstilo kar nekaj.
Tako se je znašlo veliko ljudi na Zavodu za zaposlovanje, ki pa je bil mnogim le vmesna postaja, da so nekoliko premislili, zajeli sapo in se morda še bolj zagnano kot prej vrgli na delo. Prav izguba dela jim je bila nov izziv. Eden takšnih je tudi Stanislav Malerič iz Podloga pri Dragatušu, ki je bil kot strojni tehnik skoraj desetletje zaposlen v kanižarskem rudniku. Po naročilu “od zgoraj” so morali zmanjševati izkop in postalo je očitno,, da je začel rudnik umirati. Malerič je nekaj časa še nihal, ko pa so ukinili njegovo delovno mesto, se je dokončno odločil. Potem ko je bil nekaj mesecev na Zavodu za zaposlovanje, je leta 1992 v garaži v domači stanovanjski hiši, ki jo je preuredil v delavnico, odprl ključavničarsko obrt.
V začetku je delal sam in upal, da bo zaslužil za plačico, ki bo zadostovala za preživetje. A še danes komaj verjame, kakšno srečo je imel, ko se je odločil za izdelovanje posod za vino, med, mleko iz nerjaveče pločevine. Takrat niti slutil ni, da bo za posodo, ki si je pri nas šele utirala pot, takšno zanimanje. Tako je že čez nekaj mesecev moral zaposliti še dva delavca, danes pa jih skupaj z njim dela že osem. Poleg tega ima podpisano pogodbo še s tremi vajenci, ki hkrati opravljajo delo in prakso, eden je prišel k njemu opravljat prakso iz novomeške šole, še enega dijaka pa štipendira v srednji šoli. Razumljivo, da je tudi garaža postala pretesna za vse delavce in nove stroje, zato so se pred slabimi tremi leti preselili v veliko delavnico, ki jo je zgradil ob hiši.
Poleg sadov so začeli izdelovati tudi nape za kuhinje, dimne tuljave, kot kooperanti pa filtre in polnilnice za stekleničenje vina. Sami so razvili hidrosti-skalnico za sadje iz nerjaveče
pločevine, katere prednost je, da je že z majhno močjo mogoče temejito iztisniti sok iz sadja. Predstavili sojo na letošnjem vinskem sejmu v Zagrebu ter na sejmih v Gornji Radgoni in Celju in bili presenečeni nad velikim zanimanjem zlasti majhnih in srednje velikih vinogradnikov.
“Pred serijskim izdelovanje smo opravili tudi raziskavo trga in ugotovili, da bo šel nov izdelek, ki bo naprodaj pred naslednjo trgatvijo, dobro v prodajo. Z razširitvijo proizvodnje bom moral zaposliti še tri ali štiri delavce,” načrtuje Malerič, ki se ob vprašanju, ali ga do naslednje jeseni s stiskalnicami ne bo prehitela konkurenca, le nasmehne. “Konkurenca je povsod velika, zlasti pri sodih, a tega smo se že navadili. Za kupca je konkurenca, če je seveda zdrava, dobra. Vendar moram priznati, da smo si že ustvarili ime, saj imamo veliko stalnih odjemalcev, ki se vedno znova vračajo in s tem potrjujejo, da so zadovoljni z nami. Sicer pa je pri sodih velika ponudba predvsem spomladi, jeseni, ko bi vsi hkrati želeli sode in se je potrebno hitroprilagajati, pa tisti, ki za to niso pripravljeni ali usposobljeni, izgubijo v bitki za kupce. Pri nas, če je potrebno, podaljšamo tudi delovni čas, seveda
pa vse leto delamo z mislijo na jesen,” pojasni.
Malerič vsak dan znova spoznava, da rasti njegove dejavnosti še ne bo tako kmalu konec, če se hoče obdržati na trgu. Razmišlja sicer, da se bo morda ustavil, ko bo imel dvajset do trideset zaposlenih, kar se mu ne zdi nemogoče. “Bilo je obdobje, ko so imeli nekateri pomisleke o vinskih sodih iz nerjaveče pločevine, vendar pa se - vsaj po naročilih sodeč - vse več ljudi odloča zanje. Ko sem bil lani na velikem vinogradniškem sejmu v Franciji, lesenih sodov razen za barique nisem videl. Po vsem tem sodeč, nam dela očitno ne bo zmanjkalo tako kmalu. Sicer pa se z nemškim partnerjem dogovarjam o sodelovanju pri izdelavi še nekaterih drugih izdelkov, kjer bi zopet našlo zaposlitev pet ali šest ljudi,” pojasnjuje Malerič.
Kaže torej, da bo delavnica v Podlogu kmalu postala pretesna za vse, kar načrtuje Stanislav. Razmišlja že, da bi kupil parcelo v obrtno-industrijski coni na rudniku v Kanižarici, čeprav po drugi strani ne skriva želje, da bi gradil z Podlogu. Prepričan je, da bi bila preselitev delavnice v Kanižarico za Podlog velika škoda, saj so v njej v glavnem zaposleni fantje iz okolice. In prav zaposlitev v Maleričevi
POSTAJA ŽE PRETESNO - Stanislav Malerič ob novi hidrostiskalnici, ki so jo razvili sami, in sodih, ki so lahko veliki od deset do tisoč petsto litrov, po željah pa še znatno večji. (Foto: M. B.-J.)
delavnici, ki je največja v draga-tuški okolici, daje tem krajem upanje, da se mladi ne bodo izseljevali. Problem pa je, da v krajevni skupnosti Dragatuš kljub dolgoletnim opozorilom in prošnjam krajanov še vedno nimajo zazidalnega načrta. Prav zato se Stanislav boji, da delavnice ne bo mogel razširiti. 0 tem pa bi gotovo moral razmisliti kdo drug. In to čimprej.
MIRJAM BEZEK-JAKŠE
MODNI KOTIČEK
Jesen v laseh
Iz prestolnic mode nam že sporočajo nojnovejše smernice za striženje, oblikovanje in barvanje las. Paleta vseh jesen-sko-zimskih pričesk je v slogu: svobodno za vse. Pričeske so bolj razgibane. Nekateri dolgi lasje so domošljijsko speti v posebna stebelca iz spletenih las ali v fige različnih oblik in dolžin. Pričeske so obogatene z resicami, ki segajo globoko na čelo ali so le nežno ob straneh.
Volumen je oživljen z mehkimi valovi ali trdnimi kodri. Kratki lasje so razmršeni ali pa tako kot nekateri dolgi počesani nazaj. Barve so čiste, od zapeljive čme do naravnih rjavih in svetlih blond. Posvet-litve, zanke, stopničasto, divje, skodrano, ravno... Pri tem vedno upoštevajo raznolikost in nosljivost pričesk. Ženski individualizem je torej ponovno rojen, izkoristite ga!
Kaj pa moški? Vidno je nadaljevanje poletne revolucije. Ko je frizer pred nekaj leti moškemu predlagal spremembo pričeske, so bili te redki pripravljeni sprejeti izziv. Danes večina strank prihaja, da bi odšli s spremembo. Vsak dan zahtevajo vplivnejši videz: sofisticirano striženje, močno linijo, dotike drznosti, četudi samo z nekaj detajli. Ne sramujejo se bananja. Začeli so z naravnimi toni, ki so čez poletje postali vse drznejši. Četudi samo tanek posvetljen pramen ali pa svetle konice. Pričeske, ki so posebne, a preproste za nošenje.
JERCA LEGAN
20 LET SEVNIŠKE GODBE
Godbenikom je lep sprejem največje plačilo
Najzgodnejši dokumentirani začetki sevniške godbe segajo v daljno leto 1908. Z organizirano glasbeno dejavnostjo v Sevnici je pred 90 leti pričel salonski orkester, ki je deloval pod okriljem sevniškega gasilskega društva. Gasilci so posluh za glasbo znova izpričali leta 1928, ko je začela nastopati ob različnih priložnostih v Sevnici prva gasilska godba.
Pred 2. svetovno vojno pa sta v Sevnici delovali godba na pihala tovarne Jugotanin in salezijanska godba na pihala na Radni. In končno je bila po temeljitih pripravah 10. marca 1978 ustanovljena delavska pihalna godba pri gasilskem društvu (DPG pri GD) Sevnica, ki se je preimenovalo v kulturno društvo Godba Sevnica in je še naprej povezana s sevni-škim gasilskim društvom. Te, bolj statusne spremembe pa so povzročile precejšnje negodovanje in pomisleke, ki jih zdaj ne bi ponavljali. Predsednik godbe Lado Močivnik je naposled na zadnjem občnem zboru sevniških gasilcev diplomatsko spretno pojasnil razloge, zakaj po novem Godba Sevnica in nič več DPG pri GD Sevnica.
Seveda je tudi sedanja godba, ki letos praznuje 20 let delovanja in šteje 42 godbenikov, doživela številne spremembe. Od ustanovnih članov godbe sta aktivna godbenika le še Ludvik Žuraj (L klarinet)
in Igor Paskvale (bobni). Paskvale je letos prejel tudi jubilejno zlato Gallusovo značko, srebrno pa sta si prislužila Simon Urh (1. klarinet) in Damjan Kermc (L krilov-ka). Sedanji godbeniki so zelo mladi, zvečine učenci, dijaki in študentje s primernim glasbenim (pred)znanjem, ki se udejanja ravno z igranjem v godbi. Precej godbenikov nadaljuje šolanje na srednji glasbeni šoli in na glasbeni akademiji v Ljubljani. Glasbena šola Sevnica pa ostaja nepogrešljiv vir mladih in nadarjenih godbenikov.
Prvi dirigent godbe je bil Bogomir Hrovatič, od leta 1989 pa vodi godbo prof. Franc Zupanc. Krajši čas sta vodila godbo še Janez Zupanc in Martin Marko. Od začetka pa vse do leta 1996 je bil pred-sednik upravnega odbora godbe Franc Ogorevc. Prav on ima veliko zaslug, da je kot dolgoletni finančnik v sevniški Lisci in kot (bivši) predsednik sevniškega izvršnega sveta izkoristil dobre zveze z gospodarstveniki in politiki za gmotno podporo godbi, predvsem pri nabavi inšrumentov. Ni kaj, predsednik sevniških gasilcev Tone Koren je imel vedno dober občutek, koga kam “kadrovati” za uspešno lobiranje. Ogorevca je nadomestil Lado Močivnik, ki je ostal predsednik tudi po organizacijskih spremembah v začetku letošnjega leta, z obliko-
vanjem kulturnega društva Godba Sevnica. Društvo je član Zveze kulturnih društev Sevnica in Zveze slovenskih godb ter je naslednik in nosilec tradicije in izročila že omenjenih godbenih sestavov.
V zadnjih 20 letih je imela sev-niška godba zelo veliko javnih nastopov in še več vaj. Brez godbe bi si težko zamislili številne prireditve v občini, Sevničani pa redno sodelujejo na srečanjih gasilskih godb Slovenije in reviji posavskih godb. Najodmevnejši je
vsakoletni novoletni koncert, vse bolje pa občinstvo obiskuje in sprejema tudi koncert v sklopu Sevniškega poletja, ki je hkrati prireditev v počastitev praznika slovenske državnosti in uvod v grajske poletne prireditve. Sevniški godbeniki so uspešno nastopali že tudi pri naših zamejcih, najlepše plačilo za njihovo vztrajno ljubiteljsko kulturno delo pa j6 naklonjen odziv publike.
PAVEL PERC
GODBENIKI ZDRUŽILI TRI JUBILEJE - Predsednik in tajnik sevniški’ godbe Lado Močivnik in Ludvik Žuraj sta izročila listino, s katero je god' ba za svoja častna člana razglasila prvega predsednika godbe Franca Og°' revca in pr\’ega dirigenta, Bogomirja Hrovatiča, umetniško sliko pa sl“ izročila prof. Francu Zupancu (pni z leve), dirigentu godbe že od leta 1989■ (Foto: P. P.)
TELEVIZIJSKI SPORED
Televizija si pridržuje pravico do morebitnih sprememb sporedov!
ČETRTEK, 22. X.
SLOVENIJA 1
7.45 - 1.35 Teletekst '•30 Vremenska panorama
9.30	Tedenski izbor Male sive celice
10.15 Divja Amazonija, serija. 8/12 11.10 Steklena džungla, angl. dok. serija, 1/6
12.05 Nash Bridges, amer. naniz., 1/13
13.00	Poročila
M. 10 Zgodbe iz školjke
14.40	Tedenski izbor Iz muzeja
15.20 Soča - Življenje ob reki 15.50 Osmi dan
16.20	Slovenski utrinki
17.00	Obzornik
17.10	Po Sloveniji
17.30	Jasno in glasno
18.20	Sledi
18.40	Znanje je ključ
19.05	Risanka
19.30	Dnevnik, vreme, šport
20.05	Brezglavo, angl. nadaJj., 2/6
21.05	Tednik
22.00	Odmevi, kultura, šport 22.50 Gibljive slike
23.20	Richter Enigma, portret pianista, 2. del
SLOVENIJA 2
?.00 Vremenska panorama - 9.30 Mladostniške ipovedi, braz. naniz., 3/22 -10.00 Matineja: Trdno v sedlu, naniz., 26/65; 10.25 Pacific Drive, naniz., 82/130; 10.50 Rdeča ptica, nem. nadalj., 6/6; 11.35 Tok noč tok; 12.30 Tuja razvedrilna oddaja -13.20 Naša krajevna skupnost -14.30 Svet poroča -15.00 Euronevvs -16.05 Don Kitat, ris. naniz. -16.30 Brez kože, ital. film -18.05 tlpremljevalke, naniz., 17/21 -18.30 Lahko noč, ljubica, angl. naniz., 4/11 -19.00 Kolo sreče -19.30 Videoring - 20.00 Košarka - 22.05 Igrani film - 23.45 Bela soba II, angl. glas. serija - 23.10 Nočni pridih: Mladostniške izpovedi, 4/22; 1.00 Lazar, amer. naniz., 14/22
kanala
. 7.30 Risanke: Mogočni mišek, Mork in Mindy, l Super samuraj - 9.30 Bradyjevi, hum. naniz. -i 10.00 Laverne in Shirley, hum. naniz. -10.30 Mannix, naniz. -11.30 Dobri časi, slabi časi -i 12.00 Drzni in lepi -12.30 Sončni zaliv -13.00 f Odklop -14.00 Oprah show -15.00 Drzni in lepi, »adalj. -15.30 Sončni zaliv, nadalj. -16.00 Bogato dekle, nadalj. -17.00 Nora hiša -17.30 Fant zre v svet -18.00 Princ z Bel Aira -18.30 Oprah show -19.30 Zmenkarije - 20.00 Film po izbiri gledalcev - 23.45 Svilene sence, naniz.
VAŠ KANAL
13.05	Sosedje, ponov. -14.00 Videostrani -17.00 Risanka -18.00 Iz produkcije združenja LTV -
18.25	Sosedje, nadalj. -19.00 Novice -19.15 Tedenski kulturni pregled - 19.30 24 ur - 20.00 Kontaktna oddaja - 20.40 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Tedenski kulturni pregled - 21.30 Litijski mozaik
HTV 1
6-45 Tv spored - 7.00 Dobro jutro. Hrvaška -
10.00	Poročila -10.05 Izobraževalni program -
11.25	Program za mlade -12.00 Poročila -12.40 New York (serija) -13.10 Esmeralda (serija) -
14.00	Poslovni klub -14.30 Živa resnica -15.00 Izobraževalni program - 15.30 Program za mlade -18.30 Kolo sreče -19.10 Risanka -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.05 Odprto - 20.55 Izziv! (kviz) - 21.25 Pol ure kulture - 22.05 Opazovalnica - 22.35 Arktika-Antarktika (potopis, serija) - 23.10 Sodnik in porota (amer. film)
HTV 2
15.10	TV koledar -15.20 Upornik (film) -17.15 5unset Beach (serija) -18.05 Hugo, tv igrica -
l 18-30 Kraljestvo divjine (dok. serija) -19.00 Županijska panorama -19.30 Dnevnik, vreme, Šport - 20.05 Kviz - 20.25 Dosjeji X (serija) -
21.25	Filmske čarovnije III. (dok. serija) - 21.55 I Gaudiopolis (madžar. film)
PETER, 23. X.
SLOVENIJA I
7.45	- 2.00 Teletekst
8.00	Vremenska panorama
9.30	Tedenski izbor Jasno in glasno 10.15 Sledi
10.35	Znanje je ključ
11.05	Pomagajmo si
11.35	Na vrtu
12.05	Brezglavo, angl. nadalj., 2/6
13.00	Poročila 13.55 Gibljive slike
14.25 Samorog, posnetek predstave
16.20	Mostovi
17.00	Obzornik
17.10	Po Sloveniji
17.30	Lahkih nog na okrog
18.20	Izzivi prihodnosti, amer. dok. oddaja, 12/22
18.45	Razpoke v času
19.10	Risanka
19.30	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Zrcalo tedna 20.15 Petka
22.00	Odmevi, kultura, šport 22.50 Polnočni klub
9-05 Ujetniki teropsihike, dok. balet, oddaja
SLOVENIJA 2
9.00	Vremenska panorama - 9.30 Mladostniške Izpovedi, hraz. naniz., 4/22 -10.00 Matineja: Trd-
no v sedlu, naniz., 27/65; 10.25 Pacific Drive, naniz., 83/130; 10.50 Opremljevalke, naniz., 17/ 21; 11.15 Lahko noč, ljubica, angl. naniz., 4/11 -11.40 Pasteur, franc, film -13.20 Euronevvs -16.20 Igrani film -18.05 Indaba, franc, naniz., 15/ 25 - 18.30 Čudežni otrok, naniz., 18/22 -19.00 Kolo sreče - 19.30 Videoring - 20.00 Drugi najboljši, angl.-amer. film - 21.40 Obletnici RTV Slovenija -23.05 Velike romance 20.stoletja, angl. dok. serija, 1/26 - 23.35 Nimfa, ital. film -1.20 Klient, amer. naniz., 16/19 - 2.10 Nočni pridih: Mladostniške izpovedi, 5/22; 2.40 Lazar, 15/22 KANALA
7.30	Risanke: Mogočni mišek, Mork in Mindy, Super samuraj - 9.30 Bradyjevi, hum. naniz. -
10.00	Laverne in Shirley, hum. naniz. -10.30 Mannix, naniz. -11.30 Dobri časi, slabi časi -
12.00	Drzni in lepi -12.30 Sončni zaliv -13.00 Zmenkarije -14.00 Oprah show, ponov. -15.00 Drzni in lepi -15.30 Sončni zaliv, nadalj. -16.00 Bogato dekle, nadalj. -17.00 Nora hiša -17.30 Fant zre v svet -18.00 Princ z Bel Aira -18.20 Bravo, maestro -18.30 Oprah shovv -19.30 Skrita kamera - 20.00 Onkraj nenavadnega, film -
21.00	Frankensteinova hiša, film, 1. del - 22.30 Mesto zločina, naniz. - 23.30 Svilene sence - 0.30 Dannyjeve zvezde, ponov.
VAŠKANAL
13.05 Sosedje, ponov. -14.00 Videostrani -16.45 Videotop -17.40 Zgodovina avtomobilizma -
18.00	Kmetijski nasveti -18.25 Sosedje, nadalj. -19.00 Novice -19.30 24 ur - 20.00 Videoboom 40 - 20.50 Predstavitve - 21.00 Novice - 21.15 Rezerviran čas
HTV 1
6.45 Tv spored - 7.00 Dobro jutro, Hrvaška -
10.00	Poročila -10.05 Izobraževalni program -
11.30	Program za mlade -12.00 Poročila -12.40 New York (serija) -13.10 Esmeralda (serija) -14.10 Odprto -14.55 Izobraževalni program -15.25 Program za mlade -17.00 Hrvaška danes -17.50 Govorimo o zdravju -18.35 Kolo sreče -
19.30	Dnevnik, vreme, šport - 20.05 Ekologija in etika - 20.55 Oddaja - 22.20 Opazovalnica - 22.50 Ljudje smo - 23.45 Nočna straža: Oddelek za umore V (serija); Psi faktor II (serija); Mesečeve planine (film); Sedmi element + filmska klapa HTV 2
15.35 Tv koledar -15.45 Ruby Gentry (film) -17.15 Sunset Beach (serija) -18.05 Hugo, tv igrica -18.30 Televizija o televiziji -19.00 Zupa-nijska panorama -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.05 Kviz - 20.25 Zakon L.A. (serija) - 21.30 Hot shots (film) - 23.00 Fatamorgana - 23.30 Fanny in Alexander (Šved. dok. film) - 0.15 Za-darfest 98
SOBOTA, 24. X.
SLOVENIJA 1
7.40-2.00 Teletekst
8.00	Zgodbe iz školjke
8.30	Otroška oddaja
8.55	Nesrečniki, ris. naniz., 4/26
9.20	Sprehodi v naravo
9.50	Petka
11.10	Komorni ansambel Slovenicum, 1. del 11.35 Tedenski izbor
Razpoke v času 12.05 Tednik 12.55 Dobrodošli doma
13.00	Poročila
13.55	Tedenski izbor Med valovio tišini 14.25 Polnočni klub
15.40	Nemčija leta nič, ital. film
17.00	Obzornik
17.15	19. EBU festival sodobne ljudske glasbe v Portorožu
17.50	Na vrtu
18.15	Ozare
18.20	National geographic, amer. dok. serija, 3/12
19.10	Risanka
19.30	Dnevnik, vreme, šport
19.55	Utrip
20.15	Resje!
21.45	Homo turisticus
22.05	Steklena džungla, angl. dok. oddaja, 2/6
22.40	Poročila, šport
23.10	Najboljše varovane skrivnosti, amer. film 0.45 Iz muzeja
SLOVENIJA 2
9.45	SP v AS (ž), 1. tek -10.45 Zlata šestdeseta -
11.40	Jeklene ptice, naniz. -12.25 SP v AS (ž), 2. tek -13.20 Drugi najboljši, angl.-amer. film -15.05 Euronevvs -16.30 Evrogol -17.30 Teniški magazin -17.55 Rokomet -19.30 Videoring - 20.00Zahek-san, amer. film - 21.30 V vrtincu - 22.15 Don Ki-hot, ris. naniz., 7/39 - 22.40 Sobotna noč KANALA
8.00	Risanki: Alvin; Zajec dolgouhec in prijatelji - 9.30 Najstniki proti vesoljcem, naniz. -10.00 Mesto v zalivu, nadalj. -10.30 Extremni športi -11.00 Stilski izziv -11.30 Bravo maestro -12.00 Maščevanje, film -13.30 Laverne in Shirlcy -
14.00	Bogato dekle, nadalj. -16.00 Mcego, hum. oddaja -16.30 Nimaš pojma, naniz. -17.00 Manekenke, nadalj. -18.00 Klub avenija -18.30 Jcnny, naniz. -19.00 Vitezi za volanom - 20.00 Resnični svet - 21.00 Frankensteinova, film, 2. del - 22.30 Tisto, nadalj. - 23.30 Babilon 5, naniz. - 0.30 Izgnanec, naniz. -1.30 Klub Avenija VAŠ KANAL
13.05	Sosedje, ponov. -14.00 Videostrani -17.00 Videoboom 40 - 17.50 Kako biti zdrav in zmagovati -18.25 Sosedje, nadalj. -19.00 Novice -19.30 24 ur - 20.00 Iz produkcije združenja LTV - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Najspot HTV 1
8.00	Tv spored - 8.25 Program za mladino -
12.00	Poročila -12.20 Hrvaška spominska knjiga -12.35 Kmetijski nasveti -13.10 Veter in lev
(amer. film) -16.15 Poročila -16.25 Dr. Quinn (serija) -17.45 Turbo limach shovv -19.10 V začetku je bila Beseda -19.30 Dnevnik, vreme, šport - 20.05 Dirigenti in muzikanti (dram. serija) - 21.05 Film - 23.00 Opazovalnica - 23.30 Nočna straža: Film; Kitaristična legende; Fra-sier (serija); Cyborg Cop (amer. film)
HTV 2
16.05 Tv koledar -16.45 Prizma -17.35 Čudežne Ameriške pokrajine (dok. oddaja) -18.30 Glasbena oddaja - 19.00 Risana serija - 19.30 Dnevnik, šport, vreme - 20.05 Triler- 21.05 Zlati gong - 21.55 Dok. film - 22.45 Svet zabave -23.15 Zadarfest 98 - 0.55 Oprah Shovv
NEDELJA, 25. X.
SLOVENIJA 1
7.40	- 0.45 Teletekst
8.00	Živžav
Skrivnostno življenje igrač, lut. naniz.
8.15	Cilkin kotiček, risanka 8.25 Cofko Cof, ris. naniz.
8.50	Srebrnogrivi konjič, ris. naniz. 9.10Telerime
9.15	Zares divje živali, naniz., 7/26
9.50	Ozare
9.55	Hovvard Goodall predstavlja orgle, 4. oddaja
10.20	Ples kadetov, balet
11.00	Vsi smo ena družina, japon. serija
11.30	Obzorje duha
12.00	Ljudje in zemlja
12.30	4x4
13.00	Poročila
14.05	Resje!
15.25 Ciao Bello, nem. film
17.00	Obzornik
17.15 Slovenski magazin 17.45 Po domače
18.40	Soča - Življenje ob reki 19.10 Risanka
19.20	Žrebanje lota
19.30	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Jesenski 3x3
21.35	Portret Janeza Menarta
22.35	Poročila, šport
22.55	Murphy Brovvn, amer. naniz., 8/25
23.20	Umori, amer. naniz., 1/22
SLOVENIJA 2
9.40	SP v AS (m), 1. tek -10.45 Pravi biznis -11.40 V vrtincu -12.25 SP v ASS (m), 2. tek -13.20 Novohlačniki, nem. film-14.40 Euronevvs-16.10 Gimnastika za Šalamunov memorial -16.55 Hokej -19.30 Videoring - 20.00 Naša krajevna skupnost - 21.05 Velika vojna in oblikovanje stoletja, angl. dok. serija - 22.00 Šport v nedeljo -22.50 Kormoran, angl. film - 0.20 Motociklizem KANALA
8.00	Risanki: Alvin; Zajec dolgouhec in prijatelji - 9.30 Najstniki proti vesoljcem, naniz. -10.00 Sanjam o Jeannie, naniz. 10.30 Klub avenija -11.00 Pasji prijatelji -12.00 Vonj po ciklonu, film -13.30 Laverne in Shirley -14.00 Bogato dekle -16.00 Majsko vino, naniz. -17.30 Prijatelja v krilu, naniz.
-18.00 Dušni pastir, naniz. -18.30 Sam svoj mojster -19.00 Airvvoif, naniz. - 20.00 Zaščitnik, film - 21.30 Odkop - 22.30 Družice, film
VAŠKANAL
13.05	Sosedje, ponov. -13.30 Za uho in oko -
17.00	Posnetek dogodka -18.25 Sosedje, nadalj. - 19.00 Novice -19.30 24 ur - 20.00 Kako biti zdrav in zmagovati - 20.40 Nas poznate? - 21.00 Novice - 21.15 Od sobote do sobote - 21.30 Kmetijski razgledi
PONEDELJEK, 25. X.
SLOVENIJA 1
7.45 - 1.40 Teletekst
7.30	Vremenska panorama
9.30	Tedenski izbor
10.25 Car nevidnosti, angl. nadalj., 1/6 10.40 Izzivi prihodnosti, amer. dok. serija 11.10 National geographic, amer. dok. oddaja 12.00 Slovenski magazin 12.30 Utrip 12.45 Zrcalo tedna 13.00 Poročila 13.25 Ljudje in zemlja 13.55 Portret Janeza Menarta 14.50 Jesenski 3x3
Lahkih nog na okrog 9.45 Zvezdica, lut. na
NAGRADI V DRAGATUS IN NOVO MESTO
Žreb je izmed reševalcev 40. nagradne križanke izbral Damjana Matkoviča iz Dragaluša in Jožefo Zupančič iz Novega mesta. Matkoviču je pripadla denarna nagrada, Zupančičeva pa bo za nagrado prejela knjigo. Nagrajencema čestitamo.
Rešile današnjo križanko in jo poš-Ijite najkasneje do 2. novembra na naslov: Dolenjski list, Glavni trg 24, p.p. 212, 8001 Novo mesto, s pripisom “križanka 42”. Ovojnico brez poštne znamke lahko oddate v nabiralnik pri vhodu v stavbo uredništva v Novem
REŠITEV 40. KRIŽANKE
Pravilna rešitev 40. nagradne križanke se brano, v vodoravnih vrsticah, glasi: SCTIRODER, ARALIJA, DEKANAT, INANA, ALT, DRAŽ, KRILO, INA, BAJRAM, VDAB. 1LA, CACA, FI, KIVI, ŽARGON, ANEKS, TIARA, RACAK, OAZA.
16.20	Dober dan. Koroška
17.00	Obzornik
17.10	Po Sloveniji
17.30	Radovedni taček
17.50	Zares divje živali
18.20	Recept za zdravo življenje
19.05	Risanka
19.10	Žrebanje 3 x 3 plus 6
19.30	Dnevnik, vreme, šport
20.05	Komisar Rex, nadalj., 8/13
21.05	Odstiranja
22.00	Odmevi, kultura, šport
22.55	Odstiranja
SLOVENIJA 2
9.00	Vremenska panorama - 9.30 Mladostniške izpovedi, braz. naniz -10.00 Matineja: Trdno v sedlu, naniz., 28/65; 10.25 Pacific Drive, naniz., 84/130 - 10.50 Indaba, franc, naniz., 15/25 -11.15 Čudežni otrok, naniz. -11.40 Šport -12.25 Velike romance 20. stol, angl. dok. serija, 1/26 -
12.50	Nemčija leta nič, ital. film -14.05 Euro-news -16.15 Nimfa, ital. film -18.05 Okus po zločinu, angl. nadalj., 10/10-19.00 Lingo -19.30 Videoring - 20.00 Studio City - 21.00 Trend -
21.55	Pomp - 23.00 Brane Rončel izza odra -0.25 Nočni pridih: Vprašanje zakonitosti, angl. naniz.; 0.50 Lazar, naniz.
KANALA
7.00	Risanke: Čuden par; Mork in Mindy; Super samuraj - 9.30 Bradyjevi, serija -10.00 Laverne in Shirley, serija -10.30 Dinozavri, film -
12.00	Drzni in lepi, naniz. -12.30 Sončni zaliv -
13.00	Dannyjeve zvezde -14.00 Oprah shovv -
15.00	Drzni in lepi, nadalj. -15.30 Sončni zaliv, naniz. -16.00 Bogato dekle, nadalj. -17.00 Nora hiša, naniz. -17.30 Fant zre v svet, hum. naniz. -18.00 Princ iz Bel Aira, naniz. -18.30 Oprah shovv -19.30 Skrita kamera - 20.00 Miza za pet, nadalj. - 21.00 Drugačna avantura, film - 22.30 Pamela Anderson - 23.00 Tretji kamen od sonca, hum. naniz. - 23.30 Svilene sence, naniz. -0.30 Dannyjeve zvezde
VAŠKANAL
13.05	Sosedje, ponov. -14.00 Videostrani -17.00 Film -18.25 Sosedje, nadalj. -19.30 24 ur- 20.00 Zgodovina avtomobilizma - 20.25 Šport - 21.00 Novice - 21.30 Iz produkcije Združenja LTV
TOREK, 27. X.
SLOVENIJA 1
7.45	- 0.40 Teletekst
7.30	Vremenska panorama
9.00	Tedenski izbor Radovedni Taček
9.20 Pustolovščine, naniz., 7/24 9.20 Car nevidnosti, angl. nadalj.
10.15 Recept za zdravo življenje
11.05	Po domače
12.05	Komisar Rex, naniz., 8/13
13.00	Poročila
15.00	Odstiranja
15.50	Brez meje - Moja vas 16.20 Prisluhnimo tišini
17.00	Obzornik
17.10	Po Sloveniji
17.30	Živalske pravljice
17.45	Waynove dogodivščine, avstral. naniz., 22/26 18.35 Srečko Kosovel
19.10	Risanka
19.30	Dnevnik, vreme, šport
20.00	Učitelj, franc, nadalj., 1/8 21.05 Mednarodna obzorja
22.00	Odmevi, kultura, šport
22.50	Kontrapunkt, omizje o kulturi
SLOVENIJA 2
9.00	Vremenska panorama -9.30 Vprašanje zakonitosti, angl. naniz., 4/7 -10.00 Matineja: Trdno v sedlu, naniz., 29/65; 10.25 Pacific Drive, avstral. naniz., 85/130 -10.50 Okus po zločinu, nadalj. -11.40 Studio City -12.35 Sobotna noč -14.35
Euronevvs -16.30 Zaheksan, amer. film -18.05 Gospod in gospa Smith, naniz., 6/12 -19.00 Kolo sreče -19.30 Videoring - 20.00 Osamljeni plane! -20.55 Zgodbe iz Kronena, Špan. film - 22.30 Svet poroča - 23.00Nočno pridih: Mladostniške izpovedi, braz. naniz.; 23.30 Lazar, naniz.
KANALA
7.30 Risanke: Čuden par; Mork in Mindy; Super samuraj - 9.30 Bradyjevi, naniz. - 10.00 Laverne in Shirley, naniz. -10.30 Cesarjeva nova oblačila, film -12.00 Drzni in lepi -12.30 Sončni zaliv, nadalj. -13.00 Klub avenija -13.30 Kuharska oddaja -14.00 Oprah shovv -15.00 Drzni in lepi, nadalj. -15.30 Sončni zaliv, naniz. -16.00 Bogato dekle, nadalj. -17.00 Nora hiša, naniz. -17.30 Fant zre v svet, naniz. -18.00 Princ iz Bel Aira, naniz. -18.30 Oprah shovv -19.30 Zmenkarije - 20.00 Odklop - 21.00 Nevesta, film - 23.00 Tretji kamen od sonca, naniz. - 23.30 Svilene sence, naniz.
VAŠKANAL
13.05 Sosedje, ponov. -14.00 Videostrani -17.00 Risanka -18.00 Šport -18.25 Sosedje, nadalj. -19.00 Novice - 19.30 24 ur - 20.00 Pravica obupancev, film - 21.35 Novice - 21.50 Rezerviran čas
SREDA, 28. X.
SLOVENIJA 1
7.45-1.15 Teletekst 7.30 Vremenska panorama
9.00	Tedenski izbor Živalske pravljice
9.15	Waynove dogodivščine, nadalj., 22/26 9.45 Car nevidnosti, nadalj., 3/6
10.15	Srečko Kosovel
11.10	Mednarodna obzorja 12.05 Učitelj, franc, naniz., 1/18
13.00	Poročila 13.25 Tedenski izbor
Murphy Brovvn, naniz., 8/25 13.50 Ciao Bello, nem. film
15.10	Kontra punkt, omizje o kult.
16.20 Obzorje duha
17.00	Obzornik
17.10	Po Sloveniji
17.30	Pod klobukom
18.20 Divja Amazonija, serija, 9/12
19.10	Risanka
19.30	Dnevnik, vreme, šport
20.05	Nash Bridges, amer. naniz., 2/18
21.05	33. Boršnikovo srečanje, podelitev nagrad
22.00	Odmevi, kultura, šport 22.55 Osmi dan
23.25 Holed, angl. drama
SLOVENIJA 2
9.00	Vremenska panorama - 9.30 Mladostniške izpovedi, braz. naniz. -10.00 Matineja: Trdno v sedlu, nizoz. nadalj., 30/65; 10.25 Pacific Drive, naniz,, 86/130; 10.50 Gospod in gospa Smith, naniz., 6/12; 11.35 Pomp; 12.35 Velika vojna in oblikovanje stoletja, angl. dok. serija; 13.25 Pajčevina -13.50 Euronevvs -16.40 Nem. film -
18.05	Angelj, varuh moj, amer. naniz., 1/22 -19.00 Kolo sreče -19.30 Videoring - 20.00 Košarka -
22.00	Nevarna gospa, angl. nadalj., 4/4 - 22.50 Pajčevina - 23.15 Nočni pridih: Mladostniške izpovedi, braz. naniz.; 23.45 Lazar, naniz.
KANALA
8.00	Risanke: Čuden par; Mork in Mindy; Super samuraj - 9.30 Bradyjevi, naniz. -10.00 Laverne in Shirley, naniz. -10.30 Midasov dotik, film -12.00 Drzni in lepi, ponov. -12.30 Sončni zaliv -13.00 Dannyjeve zvezde -14.00 Oprah shovv -15.00 Drzni in lepi, nadalj. -15.30 Sončni zaliv, nadalj. -16.00 Bogato dekle, nadalj. -17.00 Nora hiša, naniz. -17.30 Fant zre v svet, hum. naniz. -18.00 Princ z Bel Aira, naniz.
-	18.30Oprah shovv-19.30 Skrita kameta-20.00 Jade, film - 21.30 Stilski izziv - 22.00 Skrita kamera - 23.00 Tretji kamen od sonca, naniz. -
23.30	Svilene sence, naniz. - 0.30 Danyjeve zvezde
VAŠKANAL
13.05	Sosedje, ponov. -14.00 Videostrani -17.00 Pravica obupancev, ponov. film -18.25 Sosedje, nadalj. -19.00 Novice -19.30 24 ur - 20.00 Najspot
-	21.00 Novice - 21.30 Zgodovina avtomobilizma
^ENJSKli^ DESET DOMAČIH
Žreb je za sodelovanje pri oblikovanju lestvice Studia D in Dolenjskega Usta dodelil nagrado Darinki Kosem iz Cankarjeve 37 v Trebnjem. Nagrajenki čestitamo! Lestvica, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 16.30 (ponovitev pa je ob sredah o polnoči), je ta teden takšna:
1.	(1) Šentjernejsko vabilo - Trio Frančič
2.	(4) Denar - ansambel Mladi Dolenjci
3.	(2) Srce se prepušča samoti - ansambel Bobri
4.	(8) Moja hramonika - ansambel Petra Finka
5.	(3) Spomin na poletje - ansambel Vasovalci
6.	(5) Lastovke - ansambel Litijski odmev
7.	(-) Pozabljivec - ansambel Slapovi
8.	(6) Objem v planinah - THo Pavleta Malnariča in Fantje iz Šentvida
9.	(9) Umrle so sanje - ansambel Mavrica
10.	(7) Poletni dan - ansambel Franca Miheliča
Predlog za prihodnji teden: V mojem srcu - Fantje izpod Rogle
§€---------------------------------------------------------
KUPON ŠT. 42 Glasujem za:
Moj naslov:
Kupone pošljite na naslov: Studio D, p.p. 103, 8000 Novo mesto
NAGRADNA KRIŽANKA 42
DOLENJSKI
UST
DOLENJSKI
UST
OPARJENI
DEL
KOŽE
ZVALNIK (V SLOVN.)
DRŽAVA NA JV ZDA
KIPARSKA
UMETNOST
AVTOR:
JOŽE
UDIR
NEKDANJI
SVETOVNI
ŠAHOVSKI
PRVAK
(EMANUEL)
PRESTOLNICA
TURIJE
LEPILO
BELA PORCELANSKA GLINA
STREŽNIK
JAJČNIK
POLOMIJA
STARA
PRESTOLNICA
BABILONIJE
RABINOV
URAD
DEL UMETN. IMENA FILM. IGRALKE IDE KRAVANJE
ZGODOVIN. MESTO V JUŽNI FRANCIJI
HRIB
PRI
BEOGRADU
EVA
LONGYKA
AM. AGENC.
GR. FILOZOF (KIRENAIŠKA SOLA)
ZA VESOLJSKE
RAZISKAVE
NOŽ ZA TRTE
HIMALAJSKI
KOZEL
PROSTO
STOJEČ
STEBER
IZDELOVALEC
TOKOV
INDIJSKI
CIRKUŠKI
IGRALEC
DROBIŽ
DESNI PRITOK MORAVE
PRIVRŽENEC
SKOTIZMA
TOO
SUROV,
GROB
ČLOVEK
ŽENSKO
IME
RANO-
CELNIK
MIRNO
SOŽITJE
RASTLINSKI
ZAJEDALEC
ATLETSKA
DISCIPLINA
PRITRDILNICA
© MAPEI
Smo uspešno, mednarodno uveljavljeno podjetje s področja gradbenih materialov. Za koordinacijo distribucijske mreže in strokovno pomoč uporabnikom naših izdelkov smo v Sloveniji ustanovili svoje hčerinsko podjetje. Poleg Slovenije bo podjetje koordiniralo aktivnosti na Hrvaškem ter v Bosni in Hercegovini, ZR Jugoslaviji in Makedoniji.
V dinamičen delovni kolektiv želimo vključiti:
gradbenega inženirja
za razvoj strokovne pomoči uporabnikom in razvoj trženja dodatkov za betone ter materialov za sanacijo v gradbeništvu
Od kandidatov pričakujemo:
•	VII. ali VI. stopnjo izobrazbe,
•	pet let ustreznih delovnih izkušenj v gradbeništvu,
•	znanje angleškega jezika,
•	veselje do dela z ljudmi in na terenu,
•	vozniški izpit B-kategorije.
Delo ni vezano na sedež podjetja, vabimo kandidate iz vse Slovenije.
poslovno sekretarko
Od kandidatk pričakujemo:
•	VI. ali V. stopnjo gradbene ali ekonomske usmeritve,
•	tri leta ustreznih delovnih izkušenj,
•	izkušnje pri delu z računalnikom v WINDOWS okolju,
•	znanje angleškega jezika,
•	komunikativnost in samoiniciativnost.
Delo se opravlja na sedežu podjetja.
Prijave z življenjepisom pošljite do 30. oktobra na naslov:
MAPEI, d.o.o., Kočevarjeva 2, 8000 Novo mesto
s pripisom “Za razpis”.
OBVESTILO
Občane, podjetja, druge organizacije in skupnosti, organe in društva obveščamo, da bo po sklepu župana Mestne občine Novo mesto
JAVNA RAZGRNITEV
POSEBNIH STROKOVNIH PODLAG in
OSNUTKA SPREMEMB IN DOPOLNITEV PROSTORSKIH SESTAVIN DOLGOROČNEGA PLANA OBČINE NOVO MESTO ZA OBDOBJE OD LETA 1986 DO LETA 2000 IN SREDNJEROČNEGA DRUŽBENEGA PLANA OBČINE NOVO MESTO ZA OBDOBJE OD LETA 1986 DO LETA 1990 ZA OBMOČJE MESTNE OBČINE NOVO MESTO, DOPOLNJENE 1998, S PROGRAMSKO ZASNOVO ZA UREDITVENI NAČRT ZA SANACIJO IN RAZŠIRITEV GLINOKOPOV TER UREDITEV OBMOČJA OPEKARNE NOVO MESTO V ZALOGU
v času od 23. oktobra do 23. novembra 1998
•	v prostorih Mestne občine Novo mesto, Novi trg 6, III. nadstropje
*	v prostorih krajevne skupnosti Straža
Pisne pripombe k osnutkom lahko vpišete v knjigo pripomb na krajih razgrnitve ali pošljete na naslov: Mestna občina Novo mesto, Sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora, Zavod za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje, Novi trg 6, Novo mesto.
Rok za pripombe k razgrnjenemu gradivu poteče zadnji dan razgrnitve.
Javna obravnava osnutkov dokumentov bo v ponedeljek, 16.11.1998, ob 19. uri v prostorih krajevne skupnosti Straža.
Na javni obravnavi bo izdelovalec dokumentov podrobneje obrazložil osnutka dokumentov in prisotnim dajal pojasnila.
Vljudno vabljeni.	Mestna občina Novo mesto
Sekretariat za varstvo okolja in urejanje prostora Zavod za družbeno planiranje in urbanistično načrtovanje Novi trg 6
Mercator-KZ Krka, z.o.o.
Rozmanova 10 8000 Novo mesto objavlja
javni razpis za oddajo nepremičnine v najem z zbiranjem ponudb
Najugodnejšemu ponudniku oddamo s 1.12.1998 v najem neopremljen lokal, okrepčevalnico na Uršnih selih, Vaška cesta 4, v izmeri 154 m2
Izhodiščna najemnina znaša 600,00 SIT mesečno na m2 površine SPLOŠNI POGOJI RAZPISA:
•	Ponudnik je lahko pravna ali fizična oseba. Ponudnik, ki je fizična oseba, mora predložiti dokument, da je državljan Republike Slovenije. Ponudnik, pravna oseba, pa mora predložiti izpisek iz sodnega registra oz. overjeno kopijo le-tega.
•	Pisne ponudbe morajo vsebovati predmet ponudbe, ponujeno najemnino. Upoštevane bodo fiksne ponudbe, kar pomeni, da pri višini ponujene najemnine ni možno naknadno spreminjanje.
•	Najemniki poleg najemnine plačajo tudi pripadajoči davek in vse obratovalne stroške.
•	Najemne pogodbe bodo sklenjene za nedoločen čas, z možnostjo odpovedi enega leta.
•	Lastnik ni dolžan z nobenim ponudnikom skleniti najemne pogodbe.
•	Odpiranje ponudb in izbor najugodnejšega ponudnika bo komisijsko.
•	Ostali pogoji bodo določeni s pogodbo.
Pisne ponudbe pošljite priporočeno v 15 dneh po objavi na naslov:
Mercator-KZ Krka Novo mesto, Rozmanova 10, z oznako ‘Javni razpis za oddajo nepremičnine v najem”. Ogled lokala je možen po predhodnem dogovoru, kontaktna oseba je Jože Veselič (068/ 321-256).
MALKOM Novo mesto, d.o.o Ljubljanska 1, Novo mesto
VABIMO K SODELOVANJU
za delo v gradbeni operativi:
A)	Gradbenega tehnika ali inženirja
B)	PK in KV zidarje
C)	PK in KV tesarje
OD KANDIDATOV SE ZAHTEVA:
Pod A:
-	strokovnost, organizacijske sposobnosti, komunikativnost; zaželjene so delovne izkušnje in vozniški izpit B-kategorije
Pod B in C:
-	strokovnost; zaželjene so delovne izkušnje
Kandidati naj pisne ponudbe z dokazilom o strokovni usposobljenosti in kratkim življenjepisom oddajo v roku 15 dni na naslov: MALKOM Novo mesto, d.o.o, Ljubljanska 1, Novo mesto.
DEŽURNE TRGOVINE
V	soboto, 24. oktobra, bodo odprte naslednje prodajalne živil:
' Novo mesto: od 7. do 19. ure: Market Ragovska od 7.30 do 21. ure: trgovina Anita pri gostišču Kos od 7. do 20. ure: Vita, trgovina Darja, Ljubljanska od 7, do 20. ure: market Saša, K Roku od 7. do 20. ure: trgovina Sabina, Slavka Gruma od 7.30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. ure do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 8. do 21. ure: trgovina Žepek, Ragovska od 7. ure do 14.30: market Maja, Bučna vas od 7. do 19. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 7, do 20. ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7,30 do 14. ure: market Pri kostanju, Prečna od 8. do 17. ure: trgovina Brcar. Smolenja vas od 7.30 do 13. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 13. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 16. ure: trgovina Pero, Črmošnjice pri Stopičah
od 8. do 20. ure: market Perko. Šentpeter od 7. do 20. ure: trgovina Marks, Vavta vas od 6.30 do 17. ure: market Malka, Mestne njive od 6.30 do 17. ure: pekarna Malka Žužemberk, prodajalna Kandija
•	Uršna sela: od 8. do 16. ure: Urška _
•	Šentjernej: od 7. do 17. ure: Market Šentjernej od 7. do 18. ure: trgovina Klas, Šmarje pri Šentjerneju
•	Metlika: od 7, do 21. ure: trgovina Pnma
V	nedeljo, 25. oktobra, bodo odprte naslednje prodajalne živil:
•	Novo mesto: od 8. do 11. ure: Prodajalna Glavni trg, Samopostrežba Mačkovec, Market Ljubljanska, Market Ragovska. Market Drska, Market Kristanova, Market Drska, Samopostrežba Šmihel, Market Seidlova
od 7.30 do 21. ure: trgovina Anita pri gostišču Kos od 7. do 13. ure: Vita,trgovina Darja, Ljubljanska od 8. do 13, ure: market Saša, K Roku od 7, do 20. ure: trgovina Sabina, Slavka Gruma od 8.30 do 20. ure: trgovina Brin, Trdinova ulica od 7. ure do 19.30: mlečni diskont Vita, Šmihel od 8, do 19. ure: trgovina Žepek, Ragovska od 8, do 11. ure: market Maja, Bučna vas od 8. do 12. ure: trgovina Cekar v BTC, Bučna vas od 8. do 12, ure: samopostrežba Azalea, Brusnice od 7.30 do 11. ure: market Pri kostanju, Prečna od 8. do 12. ure: trgovina Brcar, Smolenja vas od 8. do 12. ure: trgovina Pod lipo, Smolenja vas od 8. do 11. ure: trgovina Dule, Smolenja vas od 8. do 12. ure: trgovina Pero, Črmošnjice pri Stopičah
od 8, do 12. ure: market Perko, Šentpeter od 8. do 17. ure: trgovina Marks, Vavta vas od 7. do 12. ure: market Malka, Mestne njive od 7. do 12. ure: pekarna Malka Žužemberk, prodajalna Kandija
•	Uršna sela: od 8. do 12. ure: Urška
•	Straža: od 8. do 11, ure: Market Straža
•	Šentjernej: od 8. do 11. ure: Market Šentjernej od 8. do 12. ure: trgovina Klas, Šmarje pri Šentjerneju
•	Žužemberk: od 8. ure do 11.30: Market
•	Škocjan: od 7.30 do 10. ure: Pri mostu
•	Trebnje: od 8. do 11. ure: Samopostrežba Blagovnica
•	Mirna: od 7.30 do 11. ure: Grič
•	Mokronog: od 8. do 11. ure: Samopostrežba
•	Črnomelj: od 8. do 11. ure: Pod lipo, Market Čardak
•	Semič: od 7.30 do 10. ure: Market
•	Metlika: od 7. do 21. ure: Prima
ZAHVALA
V 77. letu nas je zapustil naš dobri oče, brat, stric, stari oče in pradedek
IVAN
MARCIUŠ
iz Novega mesta, Na Lazu 19
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so mu stali ob strani in ga spremili na njegovi zadnji poti ter mu darovali cvetje. Zahvala tudi mag. dr. Tatjani Gazvoda za zdravniško pomoč, ZD Novo mesto, Reševalni postaji, pevskemu zboru in KS Žabja vas.
Vsi njegovi
Novo mesto, 19.10.1998
ZAHVALA
V 86. letu starosti nas je za vedno zapustila draga žena, mama, babica in tašča
ALBINA
JAVORIČ
roj. Mirt
iz Brestanice, Na Dorcu 8
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje, vence in sveče, g. Mirku Avsenaku za poslovilne besede, pevcem za zapete pesmi ter pogrebni službi iz Brestanice.
Žalujoči: vsi njeni
• Cerkev se v Kanadi ne vtika v državniške zadeve in je dovolj ohrani hrepenenje po njih in s se-	pametna, da se ne vmešava v
boj prinese vse trpljenje.	strankarsko politiko.
(Leopardi)	(Kardinal Ambrožič)
• Slovenija je najlepša gledana iz • Nič ni hujšega od domišljije tujine.	(Štolfa) brez okusa.	(Goethe)
• Starost je najhujše zlo: človeka oropa vseh užitkov, vendar mu
ZAHVALA
Tudi če drevo pade, korenine ostanejo...
Tiho in nepričakovano nas je zapustil dragi mož, oče, dedi, sin, brat, stric in tast
ALOJZIJ
MEDIC
iz Srebrnič 6 A
Iskreno se zahvaljujemo prav vsem, ki ste nam v najtežjih trenutkih žalosti pomagali, nam izrazili sožalje, pokojnemu darovali cvetje in sveče, se od pokojnika poslovili ter ga pospremili na njegovi zadnji poti. Zahvala tudi g. župniku za opravljen pogrebni obred.
Za tabo žalujemo vsi, ki te imamo radi
ZAHVALA
V 69. letu starosti nas je zapustila naša draga žena, mama, stara mama in tašča
KATARINA
SAJOVIC
s Hrasta pri Vinici 15
Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so nam kakorkoli pomagali, nam izrazili sožalje, pokojni darovali cvetje in sveče ter jo v tako velikem številu pospremili k zadnjemu počitku. Posebna zahvala Vulkanizerstvu Mali, Modi Vinica, SEK, d.o.o., in Rudniku Kanižarica. Zahvala tudi osebju ZD Črnomelj, g. župniku za lepo opravljen obred, pevkam za zapete pesmi, g. Flajniku za organizacijo pogreba in sosedi Mariji Hudelja za poslovilne besede. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: mož Branko, hčerki Vida, Marica in sinova Matija, Stane z družinami
ZAHVALA
V 64. letu nas je zapustila draga mama, sestra in teta
ANA REZEK
iz Dolenje vasi pri Mirni Peči 1
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam izrazili sožalje, pokojni darovali cvetje, sveče in za sv. maše. Posebna zahvala družini Rezelj, sodelavcem Slovenskih železnic, trgovini Palček iz Mirne Peči, osebju Kirurškega oddelka, Pogrebni službi Oklešen, pevcem za zapete žalostinke, g. župniku za opravljen obred in vsem, ki ste nam kakorkoli pomagali.
Žalujoči: sin Tone z družino in ostalo sorodstvo
ZAHVALA
V 58. letu starosti nas je nenadoma zapustil naš dragi
ANTON LEŠNJAK
K Roku 134
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, sodelavcem Upravne enote Novo mesto, Revoza in Krke, tovarne zdravil, za izraze sožalja, darovano cvetje in sveče ter številno spremstvo na njegovi zadnji poti. Hvala tudi govornici za besede slovesa in vsem, ki ste sodelovali pri izvedbi pogreba.
Vsi njegovi
ZA DRAGE MEDICINSKE INSTRUMENTE
Za nabavo dragih medicinskih instrumentov v Splošni bolnišnici Novo mesto so prispevali: sorodniki in znanci, namesto cvetja na grob pok. Staneta Lamuta iz Črnomlja, za drage med. instrumente na kirurškem oddelku 45.000 tolarjev, Rudnik Kanižarica, namesto cvetja na grob pok. Jožeta Gosenarja iz Blatnika pri'Črno-
mlju, 15.000 SIT, Slavko Rožič, Majer 1, Črnomelj, namesto cvetja na grob pok. Jožeta Go-senarja iz Blatnika pri Črnomlju, 10.000 SIT, Angela Rogina, Dobliče, Črnomelj, namesto cvetja na grob pok. Jožeta Go-senarja iz Blatnika pri Črnomlju, 10.000 SIT, delavci Krke, Generalna direkcija, namesto cvetja na grob pok. Alojzije Plaveč, 40.000 SIT, družini Simonič in Novina, Sinji Vrh 1, namesto cvetja na grob pok. g.
Bel oblaček na nebu plava čisto sam, kdo ve, kam...
Pretreseni smo ob nenadni smrti
Brunskole, 8.000 SIT, NUK Brezovica, namesto cvetja na grob pok. g. Novljan, 11.000 SIT, DBD, d.o.o., Novo mesto, za drage med. instrumente (Gher-betz) 20.000 SIT, ESPRI, d.o.o., Novo mesto, za drage med. instrumente (Gherbetz) 10.000
SIT, Osnovna šola Šmihel za drage med. instrumente na Internem oddelku 40.000 SIT, vaščani Jurke vasi, namesto cvetja na grob pok. Štaneta Noseta, 20.000 SIT.
Splošna bolnišnica Novo mesto se za prispevke zahvaljuje!
ZAHVALA
V 94. letu starosti nas je za vedno zapustila draga žena, mama, babica, prababica, sestra in teta
FRANČIŠKA
VOVKO
z Jugorja 5 pri Gabrju
TADEJE KRANJC
učenke 4. razreda OŠ dr. Mihajla Rostoharja, Krško
Spomin nanjo bo ostal v naših srcih.
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, vaščanom, posebna zahvala sosedom Rudmanovim in Šaškovim, številnim prijateljem in znancem za izraze sožalja, darovano cvetje in sveče ter vsem, ki ste pokojno v tako velikem številu pospremili k večnemu počitku. Hvala g. župniku za lepo opravljen obred, Anici Korasa za poslovilni govor, Šmihelskim pevcem za lepo zapete pesmi ter pogrebni službi Oklešen.
Njeni učitelji, sošolci in vsi drugi na šoli
Žalujoči: mož Franc, sinovi Franc, Lojze, Stane, Tone in hčerka Angelca z družinami
ZAHVALA
Življenje tvoje imelo je svoj moto: poštenje, delo in srčno dobroto!
Prazen je dom, prazno je vse, le trud tvojih rok nam je ostal in lepi spomini nate.
V 59. letu starosti nas je tragično zapustil naš dragi mož, oče, stari oče, brat in stric
JANEZ GAŠPER
iz Birčne vasi
Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, vaščanom in prijateljem za izraze sožalja, darovane vence, cvetje in sveče. Posebej se zahvaljujemo GD Stranska vas, govorniku g. Alojzu Muhiču, pevskemu zboru Ruperčvrh, dimnikarstvu Mihelčič, tovarni Labod in gostilni Štefan. Zahvala tudi g. župniku za lepo opravljen obred. Vsem, ki ste pokojnika pospremili na zadnji poti, še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: žena Angelca, sin Branko, hčerki Janja in Maja z družinama ter sestri Magda in Fani z družinama
ZAHVALA
V 78. letu nas je zapustila naša draga mama in stara mama
MARIJA KLEMENČIČ
iz Gor. Lokvice 35
Iskreno se zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom in vaščanom za izraze sožalja, darovane sv. maše in sveče. Posebna zahvala Internemu oddelku Splošne bolnišnice Novo mesto, g. župniku za vso skrb in lepo opravljen obred, KS Lokvica, pdjetjema I & I in Komet, govornici Firovi za besede slovesa, Domu starejših Črnomelj za prijaznost in nego in Pogrebnemu društvu Pi.škurič iz Metlike za organizacijo pogreba. Vsem, ki ste našo mamo imeli radi in jo v tako velikem številu pospremili na zadnji poti, še ebnkrat hvala!
Žalujoči: sin Jože, hčerke Mirna, Anica in Nežka z družinami
ZAHVALA
Na mojem grobu mačeh nasadite in večni mir mi zaželite.
Ob boleči izgubi naše mame
JOŽEFE
PEPCE
DAROVEC
se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem ter vsem, ki ste nam pisno ali ustno izrazili sožalje, pokojni darovali cvetje, sveče in jo tako številno pospremili na zadnji poti. Iskrena hvala g. Kavščku in g. Tisovcu za govor ob slovesu, Pogrebnemu zavodu Novak, pevcem in zastavonošem. Še enkrat hvala vsem!
ZAHVALA
V 73. letu starosti nas je zapustila
MARIJA JARC
roj. Čampa
iz Prečne 36, Novo mesto
Iskreno se zahvaljujemo sorodnikom, vaščanom, prijateljem in znancem za darovano cvetje, sveče in izrečeno sožalje. Iskrena hvala kolektivu Laboda za venec in finančno pomoč ter tople besede. Hvala tudi obema govornikoma ob odprtem grobu, pevcem pevskega društva Šmihel in Pogrebnemu zavodu JP Komunala za organizacijo pogreba.
Žalujoči: Ljubica in Ivan ter vnuki in pravnuka
ULM]
NA NOVI LOKACIJI ŠE UGODNEJŠI
TRGOVSKO IN PROIZVODNO PODJETJE, d.o.o.
Ljubljanska c. 89, Novo mesto, tel.: 068/324-442
ZAHVALA
Delo, skrb, trpljenje -tvoje je bilo življenje.
V 46. letu starosti nas je za vedno zapustil naš najdražji
STANISLAV
VENE
iz Gor. Brezovice 14, Šentjernej
Vsem, ki ste v njegovem kratkem, a težkem življenju zanj storili kaj dobrega in se ob slovesu v tako velikem številu poslovili od njega, iskrena hvala. Hvala tudi vsem, ki ste v težkih trenutkih sočustvovali z nami in nam brisali solze trpljenja.
Žalujoči: žena z otrokoma v imenu vsega sorodstva
ZAHVALA
Če bi lahko ti pomagali, ne bi sedaj ob grobu stali, ne ljubezen ne solze te, mama, več ne prebude, zato te v srcih ohranimo in večni mir ti zaželimo.
V 65. letu starosti nas je zapustila
PAVLINA
SIMONIČ
s Stražnjega vrha 3, Črnomelj
Ob bolčei izgubi naše drage žene in mame se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki so nam izrazili sožalje, pokojni darovali cvetje in sveče, nam kakorkoli pomagali in pokojno pospremili k večnemu počitku. Zahvala tudi g. kaplanu za lepo opravljen obred, pevkam, ge. Marti Gašperič za ganljive besede slovesa, sodelavcem SV iz Novega mesta, sodelavkam iz Beti Črnomelj, sodelavkam iz Vrtca Črnomelj, enota Loka, GD Maverlen in Pogrebni službi Hiti. Vsem še enkrat iskrena hvala!
Žalujoči: mož Jože, hčerka Mimica z družino, sin Jože z družino ter ostalo sorodstvo
ZAHVALA
Ob nenadni in mnogo prerani izgubi naše drage 55-letne žene, mame in sestre
FANIKE
KUZMA
roj. Hudelja
Ulica Staneta Rozmana 4, Črnomelj
izražamo iskreno hvaležnost kolektivoma Iskra in Danfoss iz Črnomlja, sodelavcem iz Belta, g. prof. Potočarju in dijakom ekonomske šole iz Novega mesta, g. Ivi Lipuščak iz Iskre za mile besede slovesa, pevkam iz Doblič za prelepe pesmi in g. dr. Macanu za zdravniško skrb. Posebna zahvala g. kaplanu za lepo opravljen obred in vzpodbudne besede žalujočim ter vsem številnim prijateljem in znancem, ki ste bili z nami v najtežjih trenutkih žalosti, darovali sveče, cvetje ali za sv. maše in našo pokojno ženo in mamo sočutno pospremili na zadnji poti.
Žalujoči: mož Jože, sin Sandi, hčerka Mateja in ostali sorodniki
Vsi njeni
• Poezija je večna mladost sveta.
(Novak)
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila dolgoletna cenjena sodelavka, direktorica Splošnega
sektorja v Upravi zadruge
VERONIKA BEZEG
pravnica
Od Vere se bomo poslovili danes, 22. oktobra 1998, ob 15.30 na pokopališču v Šmihelu.
SPOMINJALI SE TE BOMO.
Zadružniki in delavci Mercatorja - KZ KRKA, z.o.o., Novo mesto
ZAHVALA
Vem, da moj Odrešenik živi in jaz sam ga bom videl.
Job
Ob 30. dnevu smrti salezijanca
JANEZA VIDICA
župnika v Šentrupertu na Dolenjskem
se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste znali priskočiti na pomoč, darovali za svete maše, sveče in cvetje ter na željo pokojnika namenili svoje darove za župnijsko cerkev. Posebna zahvala g. škofu Kvasu za pogrebno mašo in slovo, sobratom duhovnikom, mešanemu in otroškemu pevskemu zboru, ključarjem, Pogrebnemu zavodu Novak ter krajanom za pozornost in toplo besedo ob odprtem grobu: inž. Francu Bartolju, predsedniku KS in drugim. Iskrena zahvala velja osebnemu zdravniku dr. Kranjcu, osebju Kliničnega centra v Ljubljani, Zdravstvenemu domu in patronažni službi Trebnje ter vsem, ki ste spremljali pokojnega g. Janeza v času bolezni.
Župnijski urad Šentrupert, Selezijanski inšpektorat Ljubljana
TA TEPEM mB ZA
tedenski koledar
TEDENSKI KOLEDAR - KINO - BELA TEHNIKA - ČESTITKE - ELEKTRONIKA - KMETIJSKI STROJI - KUPIM - MOTORNA VOZILA - OBVESTILA -POHIŠTVO - POSEST - PREKLICI - PRODAM - RAZNO - SLUŽBO DOBI - SLUŽBO IŠČE - STANOVANJA - ZAHVALE - ŽENITNE PONUDBE - ŽIVALI
Četrtek, 22. oktobra - Vendelin Petek, 23. oktobra - Severin Sobota, 24. oktobra - Rafael Nedelja, 25. oktobra - Darja Ponedeljek, 26. oktobra - Lucijan Torek, 27. oktobra - Sabina Sreda, 28. oktobra - Simon
TEDENSKI KOLEDAR
28. oktobra ob 12.46 - prvi krajec
kino
BREŽICE: 22., 23. in 25.10. (ob 18. uri) grozljivi film Krik 2. 22., 23. in 25.10. (ob 20.30) ter 26. in 27.10. (ob 18. uri in 20.30) pustolovski film Zorro maščevalec. 28.10. (ob 18. uri in 20.30) ZF Dosjeji X.
ČRNOMELJ: 23.10. (ob 20. uri) komedija Maščevalci. 25.10. (ob 18. uri in 20.10) akcijski film Daleč od oči.
DOBREPOLJE: 23.10. (ob 19.30) kriminalni film Divje strasti. 24.10. (ob 19.30) pustolovski film G.I. Jane. 25.10. (ob 15. uri in 19.30) pustolovski film Zorro maščevalec.
GROSUPLJE: 22.10. (ob 19. uri) pustolovski film G.I. Jane. 23.10. (ob 19. uri) pustolovski film Zorro maščevalec.
IVANČNA GORICA: 24.10. (ob 19. uri) kriminalni film Divje strasti.
KOČEVJE: 22.10. (ob 18. in 20. uri) kriminalni film Divje strasti. 25.10. (ob 18. in 20. uri) pustolovski film G.I. Jane. 26.10. (ob 18. in 20. uri) pustolovski film Zorro maščevalec.
KRŠKO: Od 22. do 25.10. (ob 18. uri) pustolovski film Zorro. Od 22. do 25.10. (ob 20. uri) ZF Izgubljeni v vesolju.
METLIKA: 23.10. (ob 20. uri) akcijski film Daleč od oči. 25.10. (ob 18. in 20. uri) komedija Maščevalci.
NOVO MESTO: Od 22. do 25.10. (ob 16.30), 26.10. (ob 16.30 in 18. uri) ter 27. in 28.10. (ob 16.30, 18. uri in 20.15) komedija Dr. Dolittle. Od 22. do 25.10. (ob 18. uri) ZF Dosjeji X. Od 22. do 26.10. (ob 20.15) kriminalni film Dež za ubijanje.
RIBNICA: 24.10. (ob 21. uri) pustolovski film Zorro maščevalec. 25.10. (ob 10. uri) pustolovski film G.I. Jane. 25.10. (ob 17. uri)'kriminalni film Divje strasti.
SEMIČ: 24.10. (ob 18. uri) akcijski film Daleč od oči.
VELIKE LAŠČE: 23.10. (ob 19. uri) pustolovski film G.I. Jane. 24.10. (ob 19. uri) pustolovski film Zorro maščevalec. 25.10. (ob 19. uri) kriminalni film Divje strasti.
TREBNJE: 23.10. (ob 20. uri) in 25.10. (ob 17. uri) film Dobrodošli v Sarajevu.
film %
• KRIK 2, pametna srhljivka (Scream 2, 1997, ZDA, 120 minut, režija: IVes Craven)
Ojla, na platnih se rola že drugi Krik, nadaljevanje sa-moironičnega, inteligentnega predhodnika. Tudi dvojka ima vse atribute izvirnika, ki je medtem postal tako velik kot žanr grozljivke sam. Kako tudi ne, saj sta oba Krika mojstrovini režiserja Wesa Cravena.
Enko izpred dveh let smo si zapomnili po divjem klanju najboljših prijateljev in someščanov, ki sta ga uganjala srednješolska dvojica na zunaj zelo prijetnih in kolegialnih pobčkov. Ko sta se pokrila s črno plahto in si nadela masko, katere izraz je vemo imitiral znamenito figuro in izraz na istoimenski sliki znamenitega norveškega slikarja Muncha, sta postala strašen in perfek-cionistično usklajen stroj za ubijanje. Se Dr. Jekly in Hyde, dvojček v eni osebi, je proti njima “izvisel” kot zadnji bebo v plejadi serijskih morilcev. V dvojki se taista druščina, no, pravzaprav le tisti, ki so preživeli prvi del, premakne na kolidž, saj veste, najstniki odraščajo, publika pa tudi. Sicer pa je to eno in isto. Nič drugače ni v kakšnem teve Beverly Hil-Isu. Za medij pač ni lepšega, če lahko zadržiš stare gledalce.
Torej. Drugi del se začne v nabito polnem kinu, kjer vrtijo film, posnet po dogodkih v enki. Polovica mularije nosi črne plahte in Munchovo masko s krikom, vihtijo flouros-
centne nože, se derejo in delijo nasvete junakom. Se še spomnite, v prvem delu si lahko preživel le, če si bil cinefil, če si vedel, kako se v grozljivki ne smeš obnašati. In ravno sredi tega orgiastičnega okultističnega gledanja se zgodi nov uboj, The Štab, kakor se imenuje film v filmu. Pravzaprav je ubojev več, umorjena pa sta seksi Jada Pikett, sicer soproga Will Smitha, in njen dečko. Kalvarija se lahko začne. V mesto pridejo Gale Wheathers, ambiciozna teve novinarka iz enke (Courteney Cox), ki je zdaj slavna, saj ima za seboj bestseller o ubojih iz enke. Pride še iz izvirnika pohabljeni policaj, v campusu pa itak stanujeta seksi Sidney (Neve Campell), s katero se je vse skupaj začelo, ter dobro informirani cinefilski sošolec, ki je ravno toliko pomemben, da ga ne spregledamo, pozabimo pa njegovo ime, kot so storili tudi v Štabu.
Kaj sledi, je jasno. Nadaljevanja v svojih poskusih, da bi saj pri kolenih ujela svoj izvirnik, vedno pretiravajo. Preveč junakov, preveč efektov, preveč zgodbe, v našem primeru pa le izdatno več krvi in obilje bližnjih kadrov, velikih planov. V obeh delih nas pošteno namučijo s samospraševanjem “kdo je morilec”, kajti ključa ni in pika! Namig? Razlika je le v tem, da smo v enki sumili vse, še samega sebe, nakar sta bila morilca dva, toda iz osumljene druščine, zdaj pa spet sumimo vse, tudi punco na sosednjem sedežu, vendar pa je morilec zunanji sodelavec. "So krivi filmi, ” se sprašuje informirani cinefil. Ah, dajte no.
TOMAŽ BRATOŽ
IZDAJATELJ: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o. Direktor: Drago Rustja UREDNIŠTVO: Marjan Legan (odgovorni urednik), Andrej Bartelj, Mirjam Bezek-Jakše, Jožica Dorniž, Breda Dušic Gornik, Tanja Gazvoda, Mojca Leskovšek-Svete, Martin Luzar, Milan Markelj, Lidija Murn, Pavel Perc in Igor Vidmar.
IZHAJA ob četrtkih. Cena posamezne številke 210 tolarjev; naročnina za 2. polletje 5.330 tolarjev, za upokojence 4.797 tolarjev; letna naročnina 1(1.400 tolarjev, za upokojence 9.360 tolarjev; za družbene skupnosti, stranke, delovne organizacije, društva ipd. letno 20.800 tolarjev; za tujino letno 130 DEM oz. druga valuta v tej vrednosti. Naročila in odpovedi upoštevamo samo s prvo številko v mesecu.
OGLASI: 1 cm v stolpcu za ekonomske oglase 2.800 tolarjev (v barvi 2.900 talarjev), na prvi ali zadnji strani 5.600 tolarjev (v barvi 5.800 tolarjev); za razpise, licitacije ipd. 3.300 tolarjev. Mali oglas do deset besed 1.700 tolarjev (po telefonu 2.200 tolarjev), vsaka nadaljnja beseda 170 tolarjev; za pravne osebe je mali oglas 2.800 tolarjev za 1 cm v stolpcu.
ŽIRO RAČUN pri Agenciji za plačilni promet: 52100-603-30624. Devizni račun: 52100-620-107-970-27620-440519 (Dolenjska banka, d.d., Novo mesto). NASLOV: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p. 212. Telefoni: uredništvo in računovodstvo (068)323-606, 324-200; ekonomska propaganda in naročniška služba 323-610; mali oglasi in osmrtnice 324-006. Telefaks: (068)322-898.
Elektronska pošta: info@dol-list.si Internethttp:llwww.dol-list.si
Nenaročenih rokopisov, fotografij in disket ne vračamo. Na podlagi mnenja (št. 23-92) pristojnega državnega urada spada Dolenjski list med informativne proizvode iz 13. točke tarifne številke 3, za katere se plačuje 5-odsl. prometni davek. Računalniški prelom in filmi: Dolenjski list Novo mesto, d.o.o.
Tisk: DELO-TČR, d.d., Ljubljana.
KMETIJSKI STROJI
SAMONAKLADALNO PRIKOLICO Men-gele prodam. B (0608)87-004.	4115
TRAKTOR Univerzal ali Štore, pogon 4 v 4. kupim. Plačilo takoj! B (063)795-601, po 20. uri.	4137
TRAKTOR TV, 420 KM, letnik 1985, prodam. B (068)85-910.	4176
NAKLADALKO Bivilacua prodam. Darko CVelbar, Zameško 19, Šentjernej, B (068) 42-279.	4106
TROSILEC GNOJA, hidravlični nakladalec in motokultivator Gorenje Muta prodam. B (068)81-261.	4126
MOLZNI STROJ VVestfalia in hladilni bazen za mleko, 200-litrski, prodam. B (068)41-157.	4125
KUPIM
ODKUP hlodovine češnje ter javorja. Možen tudi odkup na panju. Plačilo takoj! Kupim tudi smrekov ali bukov gozd v trebanjski občini. Stane Kravcar, Škovec 4, Velika Loka. C (068)48-521.	4116
HLODOVINO odkupujemo po konkurenčnih cenah. PLačilo po dogovoru. © (068) 324-244 ali 324-245.	4167
DELNICE ugodno odkupim. © (068)324-297.	4171
SMREKOV LES (hlodovino) odkupujemo. ©(041)740-221.	4158
MOTORNA VOZILA
DOBRO OHRANJEN Rexpres 1.1, furgon. letnik 1986, prodam za 220.000 SIT B (0609)628-612.	4101
GOLF 1.8 CL, 5V, rdeč, letnik 1993, dobro ohranjen, prodam. B (068)85-798, popoldan ali zvečer.	4103
ZA Z101 prodam desno steno in desna zadnja vrata ter ležeči bojler, 80-litrski, prodam. B (068)47-773.	4118
FORD FIESTO, letnik 8/93, črno, 56.000 km, prodam ali menjam za cenejše vozilo. B (068)22-541.	4131
Z 750, letnik 1983, in jugo 60, letnik 1989, prodam. B (068)28-506.	4136
R 5 CAMPUS, letnik 1993, registriran do 10/ 99, in audi 80 TD, letnik 1989, prodam. B (068)89-176.	4138
FORD OIRON 1.6 CLX, letnik 1992, rdeč, ugodno prodam. B (0608)78-286.	4141
GOLF JX D, letnik 1989, sive kovinske barve, sončna streha, prodam. B (068)24-418.	4145
LADO NIVO 1600, rdečo, registrirano, letnik 1988,prodam za 150.000 SIT. B(068)81-126, popoldan.	4153
FIAT REGATO 100S i.e., 5V, modro, 1600 cm\ prodam. B (068)73-662.	4160
R 5 CAMPUS, letnik 1991, prodam B (0608)59-095.	4178
OPEL ASTRO karavan, letnik 1994, servisna knjižica, odlično ohranjen, prodam. B (068)83-114 ali (041)677-720.	4179
R 5 FIVE, letnik 1995, registriran do 7/99, 42.000 km, prodam. B (068)24-953.	4180
GOLF D, letnik 1989/90,140.000 km, rdeč, CZ, alarm, prodam. B (068)81-689.	4186
GOLF JX D, letnik 1988, generalno obnovljen, dobro ohranjen, prodam za 680.000 SIT. B (068)325-569, popoldan in zvečer. 4189 TAM 2000 furgon, primeren za prevoz mesa ali zelenjave, prodam. B (068)76-446, Bobič, Škocjan.	4193
R 4, bel, registriran do 9/99, prodam. B (068)70-233.	4181
R 5 FIVE PLUS, servisna knjižica, letnik 6/ 95, kovinske barve, 45.000 km, prodam. B (068)65-696.	4123
GOLF D, letnik 1985, prodam. B (068)87-370.	4194
OPEL CORSO 1.2 i, letnik 1993, registriran do 7/99, prodam. B (068)373-992, do 15. ute, (0608)87-572, sobote in nedelje. 4140 R 4 GTL, letnik 1992, bel, registriran, in Volvo 760 GLE, letnik 1985, prodam. B (068)58-068.	4132
MAZDO 323 F 1.8 GTI, 136 KM, z dodatno opremo, letnik 1990, 120.000 km, prvi lastnik, prodam. B (068)321-691.	4143
YAMAHO CROSS 125 prodam. B (068) 324-249.	4149
GOLF 1.6 D, letnik 12/86, ugodno prodam. B (0608)87-615.	4190
GOLF D 1.6, S paket, letnik 1984, registriran do 10/99, ugodno prodam. B (068)76-068, popoldan.	4163
R 4, letnik 1989, 89.000 km, prodam. B (068)76-533.	4156
GOLF D, letnik 1987, prodam. B (068)73-472.	4154
$. SUZUKI
AVTOSERVIS MURN
Resslova 4, Novo mesto IT 068/24-791
•
PRODAJA IN SERVIS
•
Novo testno vozilo
Baleno sedan 1.3 GL ■L$D6rfQ0 1.750.000
Jesenska
ponudba
posojil
za občane
NENAMENSKA GOTOVINSKA POSOJILA
Odplačilna doba	Obrestna mera
do 6 mesecev	TOM + 4,25 %
od 7 do 12 mesecev	TOM + 4,75 %
Za vodenje posojila se dodatno zaračunava 1,2 % točke letno od vsakokratnega stanja posojila.


_ DOLENJSKA BANKA
Bunka, kjer ne boste ostali pred zaprtimi vrati!
m
R 5 CAMPUS, 3V, letnik 1990, registriran do 20.7.1999, rdeč, prodam. © (068)73-069.
R 19 RT, letnik 8/94, bel, dodatna oprema, električni pomik stekel, servisna knjižica, lepo ohranjen, prodam. © (068)67-683.
POHIŠTVO
DOBRO OHRANJENO kuhinjo, mizo in trosed ugodno prodam. © (068)325-095. MANJŠO in večjo kuhinjo ugodno prodam. ©(0608)56-738.	4177
POSEST
GRADBENO PARCELO v Stopičah prodam. © (041)699-050.	3890
VINOGRAD v Selih - Križe pri Bučki, primeren za gradnjo vikenda, prodam. © (0608)75-225.	4102
PARCELI, pašnik in gozd, med vasema Šentjošt in Hrib (po domače Laz) prodam. ©(068)47-773.	4117
MEŠAN GOZD v skupni izmeri 1 ha 8306 m2, v k.o. Mali Videm, občina Trebnje, prodam. © (068)48-670, v soboto od 9. do 11. ure.	4159
V KRŠKI OBČINI, nad Senovim, ugodno prodam novejši bivalni vikend, lepo opremljen, s kaminom in kletjo, manjšim vinogradom, yvso infrastrukturo, asfaltom in čudovitim razgledom na Gorjance. Zamenjam tudi za garsonjero v Posavju. © (041)621-285.	4185
G RADBENO PARCELO za vikend, 400 m2, blizu Šmarjeških Toplic, prodam. © (068)81-235.	4168
PREKLICI
TILKA MOŽE iz Vrbovca pri Dobrniču preklicuje neresnične besede, ki jih je izrekla 27. septembra 1998 proti Katji Kovačič iz Svetin pri Šmavru in proti svojemu možu.
PRODAM
OPAŽ, smrekov, suh, z dostavo, II. klasa 540 SIT, I. klasa 720 SIT, in talni pod po 1250SIT prodajamo. © (063)451 -082.	2826
S1NTHESYZER, 4 oktave, 100 ritmov, skoraj nov, stojalo, kočvek, poceni prodam. © (068)324-377. po 18. uri.	3849
NA ZALOGI po zelo ugodni ceni briketi za kurjavo. ©(068) 83-124.	4016
KONJSKI gnoj prodam. © (068)42-802.
POIIORSKIŠKRU JAVEC, naraven, različnih barv in debelin, prodajamo. Nudimo polaganje kamna in prevoz! © in fax: (063)754-003 ali (041)621-478.	4110
STENSKI OPAŽ, bruna, ostrešja, late, talni pod in rezan les prodajamo. Nudimo prevoz! © m fax: (063)754-003 ali (041)621-478. NOV svinjski kotel, 80-litrski, domače izdelave, ugodno prodam. © (1)68)85-679.
SUHA mešana drva ugodno prodam. © (068)45-142.	4121
KOVINSKO OGRAJO, 3 + 3 m, prodam. © (041)682-466 ali (068)341-518, zvečer. GRADITELJI, POZOR! Po konkurenčnih cenah izdelujemo peči in bojlerje za centralno ogrevanje. Možnost kurjave na drva, premog, olje. Možnost dostave. © (063)415-011.	4152
ŠTEDILNIK na drva, za centralno ogrevanje, in sobno peč na olje prodam. © (068)22-043, popoldan.	4182
4 NOVA OKNA, 140 x 140, in novo plinsko peč ugodno prodam. © (068)85-423.	4170
KOMPLETNO ORODJE za izdelavo vitra-ža (oblikovanje stekla) ter večjo količino slivovega žganja prodam. © (068)51-760. DRVA prodam. © (068)78-033.	4151
TERMOAKUMULAC1JKSO PEČ, drugo stanovanjsko opremo in fitness opremo prodam. B (068)321-691.	4142
HLEVSKI GNOJ prodam. B (068)344-084. NEŠKROPUENAJABOLKA prodam. Obiranje in pobiranje. Gašperšič, Podgora, Straža, B (068)84-336.	4119
DIDAKTA
Založništvo in izobraževanje Radovljica Kranjska c. 13,4240 Radovljica tel: 064/715-515
Vabi k sodelovanju novega sodelavca: ZASTOPNIKA NA TERENU Prodaja knjig v šolah in vrtcih
za zaključeno področje (Dolenjska regija)
Od kandidata pričakujemo:
•	da je samostojni podjetnik
•	z lastnim vozilom
Pisne prijave pošljite na zgornji naslov v 10 dneh po objavi oglasa.
DELAVKO za delo v Arkade baru v Nove® mestu, lahko tudi pripravnico, iščemo. P (068)321-224.
ru. -
4169
RAZNO
POSLOVNI PROSTOR za obrt ali skladišče v Trebnjem oddam. © (068)44-459.	4128
SPODNJE PROSTORE, cca 100 m2, primerne za skladišče idr. oddam. © (068)323-159.	4133
OPREMLJENO trgovino na Suhorju 7 oddam v najem. ©(068)50-123.	4144
HLADILNIKE in zamrzovalnike popravljamo na domu. Menjamo izolacijo na skrinjah, če puščajo vodo. © (041)698-055.	4188
POZOR! S pomočjo kristalov vam pomagam pri težavah in natančno napovem prihodnost. Pokličite na © (061)342-202, Mery.
SLUŽBO DOBI
KV MIZARJA z nekaj prakse zaposlimo. Nudimo samsko sobo. © (061) 448-384 ali (061)446-195.	4108
NATAKARICO, lahko pripravnica, redno zaposlimo. Delo je izmensko. © (068)41-089.	4124
KUHARICO ali natakarico za delo v strežbi zaposlimo. Jelka Mantelj, Vel. Brusnice 2.
V PICERIJI v Novem mestu honorarno zaposlimo dekle za strežbo. © (068)66-583. ZA POMOČ v gospodinjstvu in za varstvo otrok sprejmemo žensko. Nudimo stanovanje. ©(068)81-557.	4161
ZARADI razširitve naše dejavnosti na področju Dolenjske iščemo sodelavko iz Novega mesta. © (061 )272-387.	4162
NATAKARICO v okrepčevalnici Pod brajdo, Log 56, Boštanj, (0608)82-424, zaposlimo.
Možnost sobe.
4165
NATAKARICA DOBI DELO v
okrepčevalnici AS pri AMZS na Otočcu. ‘B’ 041/730-151
TRGOVCA za delo na terenu zaposlimo- ** (0609)628-422.	^
DOBRO STIMULIRANO timsko delo v cejj: tru Novega mesta nudimo vsem, ki bi rad’ prišli do dobrega zaslužka ali redne zapj' slitve. © (068)324-087.	4P
DELAVEC, lahko brez izobrazbe, dobi delj* © (068)24-577 ali (041)726-589.	41^
KOMUNIKATIVNE in ambiciozne osel* vabimo k sodelovanju k zanimivemu projek tu. B (041)711-997.	4109
------------Ji
STANOVANJA
DVOINPOLOSBNO STANOVANJE, 67 «?' prvo nadstropje, v Ul. Slavka Gruma v Nove"1 mestu, prodam. B (068)22-840, zvefcr' 4104
ŠTUDENTKA išče sostanovalko - študeM' ko za stanovanje v Ljubljani. © (068)834L ali (041)729-820.	413”
MANJŠE STANOVANJE v Novem mesi1' najamem. © (0609)620-417 ali (0608)7'' 494.	413*
V SREDIŠČU Novega mesta oddam dv0* sobno opremljeno stanovanjc s CK in tde fonom. Možnost tudi za pisarniške prostor ali predstavništvo. Vselitev je možna tako)' ©(061)442-754.	4I»4
ŽIVALI
VALILNICA NA SENOVEM obvešča & njene kupce, da sprejemamo naročila zavS vrste enodnevnih in večjih piščancev. informacije dobite na © (0608)71-375. ■'
MLADE NESNICE, jarkice, hisex, rjave, ^ pred nesnostjo, opravljena vsa cepljenj8’ prodajamo po ugodni ceni. Naročila sprcje majo in dajejo vse informacije: Jože Zup^ čič, Otovcc, Črnomelj, © (068)52-8^ ' Gostišče Krulc, Mostec, Dobova, © (06W 67-587, Anita Janežič, Slepšek 9, MokrorH# ©(068)49-813.	33M
PIŠČANCE, bele, kilogramske, bomo pr^3 jali od 1.11. dalje. Jože Jeršin, Račje scjjj Trebnje, ©(068)44-389.	41^
DOLENJSKI LIST
St. 42 (2565), 22. oktobra 199»
r
V
Novi simbol
nove
e
storitve
E.P.S. - elektronsko pismo
Elektronska poštna storitev
Uporabniku nudimo celoten servis od oddaje podatkov do dostave naslovniku. Torej:
•	izdelavo.
•	izpis.
•	kuvertiranje,
•	dostavo pisem, računov, položnic ali pa reklamnih sporočil.
KJ POŠTA SLOVENIJE
http://www.posu.si omail: ittfo^posia.si

PBS.
Poštna banka Slovenije, d.d.
Ugodni potrošniški krediti na 60 mesecev že od TOM + 6,9 % naprej - tudi za nekomitente!
Informacije na tel. št.: 0621449 24 70.
10 OVAC pasme JSR prodam. TT (061)800-052.	4099
DVE OVCI za zakol ali nadaljnjo rejo prodam, (068)73-288.	4113
TELIČKA, starega 7 do 10 dni, kupim. TT (068)40-133.	4129
KRAVO SIVKO, brejo 8 mesecev, in frizijko po telitvi prodam. (068)76-528. 4166
2	KRAVI simentalki, eno s teletom, eno brejo 9 mesecev, prodam, (041)688-056.
BELI PIŠČANCI, stari 4 tedne, bodo v prodaji 4. novembra. Jože Jeršin, Račje selo, Trebnje, V (068)44-389.	4173
ČRNO-BELO TELE, staro 3 tedne, in črno-belo telico, staro 4 mesece, prodam, IT !	(068)79-562.	4187
BELE PURANE prodam. © (068)49-113.
14 DNI staro teličko frizijko ter bukove deske,
3	in 7 cm, prodam. IT (068)89-574.
KRAVO SIVKO po teletu in teličko frizijko, staro 10 dni, prodam ali zamenjam za kravo za zakol. O (068)79-692.	4157
BIKCA, starega 10 dni, prodam, kupim pa več bikcev za nadaljnjo rejo. O (068)75-173.
KRAVO SIMENTALKO, po drugem teletu, prodam. It (068)89-326.	4100
PRAŠIČA, težkega 100 kg, domača hrana, Prodam. TT (0608)89-291.	4135
PUJSKE, stare 10 tednov, lahko očiščene, telička, starega 14 dni, prodam, kupim pa balirano pšenično slamo. O (068)73-317 ali 76-696.	4191
KOZE različnih starosti prodamo. TT (068)
; 26-103.	4122
((—- - =^\
•S 068/324-377
vr	V
*ist n o
Al
Novi trg, Novo mesto
•O 322-765
vam poleg pijače nudi tudi več vrst pizz, hamburgerje, cheeseburgerje, sardele, lignje, pomfrit...
Hrano vam pripeljemo tudi na dom ali v službo.
Pridite, poskusite
in se prepričajte, da vse najboljše za pizzo dobite pri
PARTNERTRADING, d.o.o.,
iz Novega mesta!
Bi tudi vi želeli živeti brez bolečin v križu, sklepih, mišicah in brez ostalih težav?
Taheebo izdelki so prava rešitev!
Roža, d.o.o., Črnomelj Tel. 068/51-947
V METLIKI smo dogradili poslovno stanovanjski objekt.
Na voljo je še nekaj stanovanj:
-	enosobno, vel. 55 m2
-	dvoinpolsobno, vel. 74 m2
-	trosobno, vel. 98 m2, v 1. nadstr., primerno za pisarniške prostore
Če ste zainteresirani za nakup, nas obiščite ali pokličite: PIONIR STANDARD, d.d. Kočevarjeva 4, Novo mesto 068/321-847 ali 041/747-309
RADIO
UNIV0X
107.5 MHz UKV
Rožna ulica 39, Kočevje tel./fax 061/855-666
TELEVIZIJA NOVO MESTO
liana II
s Trdinovega vrha
na kanalu
Sabina Zakšek, s.p. Marjana Kozine 3 Novo mesto *
Od 15. oktobra dalje vsak dan (razen ponedeljka) od 15. do 19. ure, ob sobotah od 8. do 13. ure. Naročila po
■O* 068/22-361
V--- .......■......——D
Vi uganete -mi nagradimo!
Odgovor na enaindvajseto nagradno vprašanje je bil pravilen, če ste navedli ime vsaj enega novinarja Dolenjskega lista. Srečo pri žrebanju za darilni bon je imela Darinka Čučnik s Trga 2 v Brestanici, za knjigo (J. Dularja Smeh na prepihu) pa je bila izžrebana Marija Vovk iz Toplarniške 7 v Ljubljani. Med rednimi plačniki naročnine je žreb določil, da knjigo (T. Jukšeta Dolenjske obraze) prejme Polonca Ci-meša iz Ulice talcev 38 v Straži.
Izpolnite pravilno dvaindvajseti nagradni kupon in prilepljenega na dopisnici pošljite na naslov uredništva v Novem mestu, Glavni trg 24, p.p. 212, in sicer do torka, 27. oktobra, ko bomo izžrebali dobitnike treh nagrad - dveh knjig (ene bo deležen nekdo od rednih plačnikov naročnine) in
darilnega bona Kovinotehne za 5.000 tolarjev.
H
NAGRADNI KUPON št. 22
Vprašanje: Navedite datum, ko je izšla 42. številka Dolenjskega lista v letu 1998!
Odgovor:
Moj naslov:
J«
H
Zaradi povečane poslovne dejavnosti so Vaše telefonske linije preobremenjene, uspeh Vašega dela pa je v veliki meri odvisen od hitrega komuniciranja prek računalnikov, telefaksov in telefonov. Zato Vašemu podjetju predlagamo sodobno tehnološko rešitev vseh telekomunikacijskih zadreg s kombinirano uporabo ISDN in SiOL storitev. Povečali boste učinkovitost, prihranili čas in denar. Telekom Slovenije je v Sloveniji edini ponudnik omrežja in storitev ISDN, ki omogočajo prenos govora, podatkov, slik in videa. Telekom Slovenije je vodilni komercialni ponudnik interneta v Sloveniji z omrežjem SiOL, ki ima največjo zmogljivost mednarodnih in domačih povezav. Informacije na brezplačni telefonski številki 080 80 80.
http://www.telekom.si
Telekorrč^)
Slovenije	W
Nacionalni operater telekomunikacij
W
fUMio
OGNJIŠČE
Krvavec	Kum
104,5	105,9
Zastopniki z lastnim dostavnim vozilom (ni pogoj), ki želite prodajati vrhunsko ameriško motorno olje in maziva korporacije OUAKER STATE na področju Dolenjske, Notranjske, Suhe krajine in Krškega, javite se na tel.: 063/415-531!
Za podjetja ali s.p. možna trajna distribucijska poaodba. Pohitite!
NOVO MESTO-Žabja vas
•	stanovanjski blok, novogradnja
•	predvidena vselitev: marec 2000
•	ugodne cene, popust pri predplačilu
•	zagotovljene cene
ob podpisu predpogodbe - informacijerNESK nepremičnine, Ljubljana tel.:	061/131-0283
GSM: 041/731-981 -----------------------------s
Če želite vsak četrtek v letu prejeti vsebinsko bogat in oglasno odmeven časopis, ki ga bere blizu sto tisoč ljudi, izpolnite naročilnico in jo pošljite na naslov: Dolenjski list, 8000 Novo mesto, Glavni trg 24, p.p.212.
Za vse drugo bomo poskrbeli mi, vi pa pazite, da si ne bo ob četrtkih sosed iz vašega poštnega nabiralnika pred vami “izposodil” vašega Dolenjskega lista.
k	------ ------------------n
Naročilnica za DOLENJSKI LIST
S to naročilnico naročam DOLENJSKI LIST za:
Ime in priimek:______________________________________Upokojenec:	da	ne
Naslov (kraj, ulica, hišna številka):_______________________________________
______________________________________________________Pošta:_______________________________
Naročnik izjavlja, da naročilo res velja zanj, dokler naročnine ne bo pisno odpovedal, sicer pa bo naročnino plačeval osebno ali s položnico, ki mu jo bo poslal Dolenjski list.
Naročnik bo časopis začel prejemati od prve številke dalje v mesecu:	1998
Kraj:	Datum:	Podpis:
VI NAM - MI VAM
oglas na kratko s pošto	odmevno objavo v
po S 068/323-610 ali 041/623-116	DOLENJSKEM LISTU
GOTOVINSKA POSOJILA ZASTAVLJALNICA MONETA vam nudi kratkoročna posojila! Muzejska 3	Garancija po dogovoru s takojšnjo realizacijo.
tr 068/321-751
GOTOVINSKA POSOJILA ZASTAVLJALNICA vam nudi kratkoročna posojila na osnovi zastave Kolodvorska 45, Črnomelj čekovnih blanketov, delnic in certifikatov.
n 068/53-453, 0609/643-216 REALIZACIJA POSOJILA TAKOJ!
PORTRET TECjA TEclNA
Marjan Tomaževič
Nekega poletnega nedeljskega popoldneva okrog leta 1960 so se semiški otroci igrali na dvorišču, ko je nekdo zavpil - siren takrat namreč še niso imeli - da gori Oreharjeva hiša. Ker tudi gasilskega vozila še ni bilo, požar pa ni bil daleč od gasilskega doma, so gasilci kar ročno potegnili cevi do ogrožene domačije. Eno cev so porinili v roke malemu Marjanu Tomaževiču, da je tekel z njo na kraj požara. Marjan je sicer rasel s semiškim gasilstvom, saj se je oče pred petdesetimi leti vključil v gasilske vrste, ker pa je bila njihova hiša takrat med najbližjimi gasilskemu domu, je bil 40 let tudi gospodar v gasilskem društvu. Njegova poglavitna skrb je bil red v gasilskem domu in pri tem mu je Marjan, čeprav še otrok, rad pomagal.
V šolskem letu 1963/64, ko mu je bilo enajst let, je naredil izpit za izprašanega gasilca. Naslednje leto so imeti v društvu mladinsko ekipo, ki pa je bila kratkega daha, kajti fantje so se po končani osnovni šoli razkropili. Tudi Marjan je odšel, a ko se je leta 1975 vrnil v domači kraj, se je povsem predal gasilstvu. Težko bi našli odgovorno funkcijo, ki je v tem času ni opravljal, danes pa je tudi član plenuma Gasilske zveze Slovenije.
Njegovo gasilsko delo se močno prepleta z zaščito in reševa-
njem, a tudi s poklicnim delom. Je poveljnik občinskega štaba Civilne zaščite, v Iskri, kjer je zaposlen, pa tudi upravljalec obrambnih načrtov. Zdi pa se mu, da je bilo v 104 letih semi-škega gasilskega društva najuspešnejše obdobje od leta 1981 do 1994, ko so dobili dva nova gasilska avtomobila in zgradili dom. “Seveda vsega tega ne bi bilo, če ne bi bilo zagnancev. V gasilstvu en sam ne more veliko narediti. Moje načelo pa je, da človek ne sme biti predolgo na eni funkciji, saj je uspešen le, ko ima ideje. Ko jih zmdnjka, mora prepustiti mesto drugim, ” je prepričan Tomaževič.
Marjan, ki je pomagal pri okrog sto požarih ne le v semiški, ampak tudi v sosednjih občinah, saj gasilci ne poznajo mej, se boji, da prihodnost ne bo najbolj naklonjena gasilstvu. A se po drugi strani tolaži, da se morda gasilcem v semiški občini le ne bo potrebno boriti za vsak tolar, saj se župan, ki je že dvakrat potreboval gasilce, dobro zaveda njihovega pomena. Hkrati je zadovoljen, da mladi kljub drugim mamljivim stvarem, še vedno množično vstopajo v gasilske vrste. Za obstoj gasilstva v občini se torej ni potrebno bati, saj je v gasilskih vrstah vsak tretji semiški občan, medtem ko je v povprečju gasilec komaj vsak petdeseti Slovenec.
Čeprav je Marjan prostovoljni gasilec, pa se sprašuje, če bi res lahko še rekli, da gre za prostovoljnost, saj je eden izmed devetnajstih Semičanov, ki s seboj nosijo pozivnik in so dežurni 24 ur na dan. To pa je hkrati tudi velika odgovornost. A kljub takšnim pomislekom je zadovoljen, da je član humanitarne organizacije, kjer ob klicu na pomoč nihče ne vpraša, kaj je po poklicu ali činu in ali ima čas ali ne. Vsi hitijo pomagat. Zastonj. Njihovo edino plačilo so priznanja in eno takšnih, plaketo, ki je najvišje občinsko priznanje, bo ob bližnjem občinskem prazniku, ki ga v Semiču praznujejo prav v mesecu požarne varnosti, prejel tudi Marjan Tomaževič.
MIRJA M BEZEK-J A KŠE
NAJMLAJSI DOLENJSKI RADIO
REKORDERKA NA PODGOZ-DU - Upokojencu Miru Kelvišarju je na njegovem vrtu zrasla preko dva m visoka roža datura in imela preko 300 cvetov in popkov. Vsak dan jo je zjutraj pošteno zalil, pognojil pa s konjskim gnojem. Datura raste neposredno ob glavni cesti, ki pelje v vas, in je lep okras hiše. (Foto: S. Mirtič)
ŠE EN GOBJI VELIKAN - Letošnja gobarska letina je res obilna in gobe še kar naprej veselo rastejo. V bližnjem gozdu je prejšnji teden poleg drugih lepih gobanov našel jurčka velikana tudi strastni gobar Slavko Kocjan z Jagodnika pri Hmeljniku. Jurček je tehtal skoraj kilogram. (Foto: J. Dorniž)
PAVČKOVA RAZSTAVA
NOVO MESTO - Razstava, ki jo je v počastitev 70-letnice Toneta Pavčka v Knjižnici Mirana Jarca pripravila Jadranka Matič Zupančič, je še na ogled do konca meseca, vendar ne več v veliki čitalnici, ampak v spodnjih prostorih knjižnice.
Halo, tukaj je bralec Dolenjca!
Pohvala pogrebnemu zavodu Oklešen - Predolge vrste v Dolenjski banki ■ Črno odlagališče odpadkov pri Miklavžu Gorjancem ni v ponos ■ Nasvet dr. Starcu, naj ne kandidira
Franci iz Krškega ima slabe izkušnje z malimi oglasi v našem časopisu. Ko je, takoj ko je dobil novo številko časopisa in zaradi prodaje 126 P poklical na dano telefonsko številko a gospa na drugi strani žice o tej ponudbi ni vedela ničesar. Pa ne samo o avtu, tudi o hrastovem sodu in cirkular-ju ne, čeprav je o tem pisalo v malem oglasu. Franci predlaga, naj naša oglasna služba vsako naročilo preveri s klicem nazaj, kot delajo pri Salomonovem oglasniku. V naši oglasni službi so povedali, da do te neprijetnosti ni prišlo pri nas. Takoj po objavi v časopisu seje namreč po telefonu javila sama naročnica oglasa in povedala, daje ona naredila napako pri navedbi telefonske številke.
S. M. iz okolice Mirne Peči bi se rada zahvalila pogrebnemu zavodu Oklešen, ki je izpolnilo svojo obljubo in popravilo manjšo ško-
Halo, tukaj DOLENJSKI LIST!
Novinarji Dolenjskega lista si želimo še več sodelovanja z bralci. Vemo, da je težko pisati, zato pa je lažje telefonirati. Če vas kuj žuli, če bi radi kaj spremenili, morda koga pohvalili, ali pa le opozorili na zanimiv dogodek iz domačih krajev - pokličite nas! Prisluhnili vam bomo, zapisali, morda dali kakšen nasvet in po možnosti poiskali odgovor na vaše vprašanje. Na telefonski številki (068)323-606 vas čakamo vsak četrtek med 20. in 21. uro. Dežurni novinar vam bo pozorno prisluhnil.
do na njenem spomeniku, ki sojo pogrebci naredili ob nedavnem pokopu na sosednjem grobu.
Bralec iz okolice Novega mesta nam je svojo pripombo poslal kar po pošti. Zaupal nam je slabe izkušnje z Dolenjsko banko nasproti Zavarovalnice Tilia, in sicer glede čakanja v vrstah. “Bilo je 14. v mesecu; za okencem sem čakal natanko 56 minut. Na tem mestu je delala le ena gospa, tam, kjer ni bilo ljudi, pa jih je bilo več uslužbenk. Zakaj ni vsaj dveh, saj je dosti štipendistov in upokojencev.
M. P. iz Novega mesta redno zahaja na Gorjance, že dlje časa pa opaža pri Miklavžu poleg prostora za kampiranje kup smrdljivih smeti, ki zelo moti. “Kako to, da inšpekcija nič ne ukrepa?” sprašuje M. R, ki pravi, da je povsod polno opozorilnih tabel, na primer nevarnost požarov ipd., tablo z napisom “Prepovedano odlaganje smeti” pa ni nikjer zasledila. Novomeški inšpektor za okolje in prostor Simon Humarje ob povedanem dejal, da prvič sliši. za ta primer, da pa se ve, da obstaja več nedovoljenih smetišč. O konkretnem primeru je zatrdil, da bodo obvestili novomeško občino, ki skrbi za odvoz odpadkov.
Bralko Dolenjskega lista je zanimalo, kje bi lahko kupila novo knjigo Helene Mrzlikar z naslovom Male skrivnosti dobre gospodinje. Gospe svetujemo, naj knjigo poišče v knjigarni, če pa je ne bo dobila, naj se obrne kar na ljubljansko založbo “Kmečki glas”, kije knjigo izdala.
T. M. iz Grobelj pri Novem mestu seje dotaknil bližnjih lokalnih volitev. V našem listu je opazil, da za novomeškega župana kandidira tudi dr. Tone Starc,
priznani in spoštovani zdravnik. “Dobronamerno bi ga opozoril, da če bo izvoljen, bo njegova kariera končana, saj ga bodo nekateri kritizirali, če bo še tako dobro delal, tako kot sedanjega župana Francija Koncilijo. Veliko bolj bi bil še teh nekaj let, kolikor mu manjka do upokojitve, koristen v zdravstvu in bi raje pomagal ljudem, kot priznan specialist,” je menil T M.
Glede portreta tedna v zadnji številki Dolenjskega lista je imel pripombo Dušan Stariha iz Gradca v Beli krajini. Zlatka Romiha ne pozna, toda iz napisanega meni, da po njegovem menju ni storil nič takega, da bi si zaslužil zapis v portretu tedna. L. M.
HOTELI OTOCEC
RESTAVRACIJA TANGO
Restavracija Tango vabi v soboto, 24.10.1998, od 20. ure dalje na prikaz TRGATVE in LIČKANJA na Dolenjskem s Turističnim in Kulturnim društvom Otočec. Igra ansambel Objem. Rezervacija na tel. 068/75-700 in 75-165. Martinova sobota, 7.11., pa ansambel HENČEK ter Kulturno društvo Otočec z blagoslovom mošta. Potrebne so rezervacije.
Radio Max upihnil še drugo svečko
Ocenjujejo, da jih posluša okrog 35.000 poslušalcev - Še v tem mesecu bolj slišni
TREBNJE - “To je program, ki širi obzorja, in je za ljudi s širokimi obzorji,” jedrnato pove, komu je namenjen program na valovih radia Max, njegov glavni urednik Peter Geršič. V novembru bodo osvežili program s povsem spremenjeno programsko shemo. Novost bo tudi ta, da bo večerni oz. nočni program, ki so ga doslej po 21. uri zapolnili z glasbo iz računalnika, potekal v živo, z moderatorjem. Na radiu vrtijo poslušalcem veliko dobre glasbe, narodnozabavne glasbe pa ne predvajajo, ker menijo, da je težko združljiva z njihovo programsko shemo. Maxovci sproščeno povezujejo spored, ob obilici improvizacij pa skušajo poslušalce nevsiljivo osveščati za zdrav način življenja, jih ekološko, prometno in glasbeno izobraževati.
Mlade želijo usmerjati na prava pota, veliko je nagradnih iger in kvizov, ne manjka niti prispevkov o avtomobilizmu, filmu, podjetništvu in modi. Radio Max je
LJUDSKI PEVCI, GODCI
IN FOKLORISTI
VELIKA DOLINA - ZKD Brežice in KUD Slavček iz Velike Doline pripravljata v petek, 23. oktobra, ob sedmih zvečer v telovadnici tukajšnje osnovne šole 2. srečanje ljudskih pevcev in godcev ter folklornih skupin. Na prireditvi se bo predstavilo trinajst skupin z območja brežiške občine.
V Kočevju je izbruhnil virus hepatitisa A
Poostren higienski režim -Obvezno prekuhavanje vode
KOČEVJE - Zavod za zdravstveno varstvo je obvestil vse javne zavode in ustanove v kočevski občini, da so pri več občanih odkrili virus hepatitisa A. Od šestih primerov za katere so sumili, da so z virusom okuženi, so to zelo kužno in nevarno bolezen vnetja jeter potrdili pri štirih osebah: dveh odraslih, enem srednješolcu in enem otroku.
Čeprav odkriti primeri okuženih s hepatitisom A - trije oboleli so iz naselja Trata in eden iz Podgorske ulice - še ne govorijo o epidemiji, je zaradi izredne kužnosti bolezni - virus se namreč nahaja v blatu bolnikov, slini in krvi -povsod nujno potrebno izvajati poostren higienski režim, obvezno pa je tudi prekuhavanje vode. Obstaja namreč velika verjetnost, daje za okužbo kriva prav pitna voda.
Podatkov o številu vseh morebitno okuženih še ni, saj je inkubacijska doba virusa od 20 dni pa do dveh mesecev. Prvo bolezensko znamenje je izguba teka, nato pa se pojavijo gripi podobna znamenja, bolečine v trebuhu, driska, vročina, glavobol, katerim sledi zlatenica, ki je razpoznavna po rumenkasti koži in očesnima beločnicama, temno rjaven seču in nenavadno belem blatu.
Zavod za zdravstveno varstvo je v soboto naredil anketo, s kom so bili oboleli v stiku. Obolele je namreč potrebno popolnoma izolirati, vse dokler se bolezen ne pozdravi. Prvi znaki izboljšanja se pri dosledenem zdravljenju lahko pokažejo že po 2-3 tednih, vendar je potrebno za popolno ozdravitev vsaj 6-8 tednov, večkrat pa tudi 6 mesecev in več.
M. L.-S.
ZLET SLOVENSKIH RIBIČEV
VINICA-Ob 110. obletnici organiziranega dela slovenskih ribičev, ki lovijo v sladkih vodah, in 85-letnici organiziranega sladkovodnega ribištva v Beli krajini bo v soboto, 24. oktobra, ob 1L uri v Vinici zlet slovenskih ribičev. Slavnostni govornik bo minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Ciril Smrkolj.
svoj 2. rojstni dan obeležil med drugim z lepo potezo, ko je izkoristil srečanje s poslovnimi part-
Peter Geršič
“lastna promocija”, zato so lani z reklamnimi storitvami, predvsem za UNICEF in Rdeči križ, prispevali 1.300.000 tolarjev, letos pa že okrog 900 tisočakov. Te dni pričenjajo še s svojo televizijsko promocijo na A-kanalu in POP TV Letos je radio nakupil in uredil še dodatne prostore v Trebnjem in pričel s celodnevnim programom. Na Vrhtrebnjem (568 m) so ma-xovci zgradili nov, 35 m visok od-dajniški stolp. Kot pravi tehnični direktor Bojan Koršič, je stolp namenjen tudi drugim morebitnim uporabnikom. Dogovarjajo se že s Simobilom, zanimanje pa kaže še Slovenska vojska, kiji gotovo ni neznano, daje imela JLA lokacijo na Vrhtrebnjem kot rezervo za Trdinov vrh. Radio Max oddaja z Vrhtrebnjega na frekvenci 88,9 MHz, na spremenjeni novomeški frekvenci 87,6 MHz pa oddajajo z lokacije Dobrava pri Novem mestu.
R PERC
Bojan Koršič
nerji na Otočcu tudi za srečelov in ob tem zbral 400.000 tolarjev za pediatrični oddelek novomeške bolnišnice. Po besedah direktorice in hkrati odgovorne urednice radia Max Neve Pevec se dobro zavedajo, kako pomembna je skrb za njihovo podobo v javnosti oz.
MOPEDIST UMRL
BREZOVICA PRI MIRNI - V petek, 16. oktobra, nekaj pred pol enajsto dopoldne je 23-letni Aleš Kisovec iz Šentruperta vozil motorno kolo z Gomile proti Račjemu selu. V Brezovici pri Mirni je v desnem pregledentn ovinku peljal z neprimerno hitrostjo, zato gaje začelo zanašati. Izgubil je oblast nad vozilom, padel po cesti in skupaj z motorjem drsel po njej še 68 metrov, nato pa je obležal na vozišču, motor pa je trčil v prometni znak. Voznik se je v nesreči hudo poškodoval in je v novomeški bolnišnici popoldne umrl.
Polharstvo naša posebnost
S prvega srečanje slovenskih polharskih društev
POGORELEC - Minulo soboto je bilo v Kočevskem Rogu na Pogorelcu v koči Druščine polharjev Polh na Dolenjskem prvo srečanje polharskih društev Slovenije. Pobudniki srečanja so bili Dolenjci, ki so v društvu organizirani od leta 1992.
Medse so povabili tudi biologa dr. Borisa Kryštofka iz Prirodoslovnega muzeja v Ljubljani, ki že dalj časa sodeluje s krimskim polharskim društvom. Polharstvo je slovenska posebnost, saj tega drugje ne poznajo. V Evropi živi 5 vrst polhov, v Sloveniji tri (pod-lesek je najmanjši med njimi) pa drevesni polh in navadni polh, ki je pri nas najbolj razširjen in edini, ki ni zaščiten. Življenje polhov pa je skoraj neraziskano. Obstajajo različne metode raziskovanja, ena od njih je postavitev hišic za ptice na določeno območje, kamor se naselijo polhi, ki jih potem spremljajo in spremembe sproti beležijo. Dr. Kryštofka je predlagal, da bi take raziskave opravili na različnih koncih Slovenije.
“V Evropi so vsi polhi zaščiteni, na evropsko zakonodajo pa naj bi prišli tudi mi, vendar bi pri tem morala Slovenija imeti svoje stališče, saj je polhanje njena posebnost, ki sodi v kulturno tradicijo,” je dejal dr. Kryštofka. Prvi so začeli z raziskavami polha v
krimskem društvu, kjer razvijajo tudi nove, selektivne pasti, v katere se ujamejo le stari polhi.
Imenovali so koordinacijski odbor, ki jih bo povezoval in privedel do ustanovitve zveze društev, preko katere bodo lahko sooblikovali in vplivali na sprejetje novega lovskega zakona in tudi na druge zakone s področja varstva okolja. Na srečanju so tudi ugotovili, da lovopust, ki je sedaj naveden v zakonu, ni primeren in da bi bilo dobro, ko bi se lov na polha v jeseni razdelil na dva dela, predvsem pa naj bi polha lovili na humanejši način, s selektivnimi pastmi. ^ DORNJŽ
PAST - Člani polharskega društva Krim so na srečanju pokazali tudi novo selektivno past, ki so jo razvili v društvu. Omenjena past je humanejša, saj lovi le odrasle samce, samičke in mladiči pa se ji izmuznejo.
POLHARJI - Sobotnega vseslovenskega srečanja polharjev na Pogorelcu so se udeležili polharji le iz nekaj društev, menda deluje v Sloveniji več društev, ki pa verjetno niso registrirana. Na Pogorelcu, kjer ima prostore druščina polharjev Polh iz Dolenjske, so se dogovorili za skupen nastop, za ohranjanje tradicije ter za raziskavo življenja polhov. (Foto: J. Dorniž)