GLASNIK SLOVENSKI.
Cena polletna lgld.35 kr.
Lepoznansko-podučen list.
Po posti lgld.50kr.
Odgovorni vrednik in izdatelj : A. Janežič.
St. 6.
V Celovcu 1. decembra 1859.
4. zv.
- Sonet.
(Zložil Fr. Cegnar.)
Ko stre mornarju vihre moč kormilo, In so na skalo sidra mu zadele, Poveže s tužnim sercom jadra bele, Pusti vetrovom vožnje opravilo.
Ko se v puščavi solnce je stemnilo. Peščene vihre Beduina objele, Z žarečim peskom vse poti odele. Na suhem mu je upanje vtonilo :     ?»
Osoda moje jadra je povila,       " • ¦ Iz serca stergala mi sider sklepe, Po zdraženih valovih piš me tepe.
Ko Beduina temne vihre sila, Zasiplje v grob peščeni me samota, S pestjo v obličje luska mi togota.
Zmota.
(Zložil A. Okiški.)
Igral pri jezeru se deček mali In v njem zagledal je obnebje jasno, Od zgornjega bolj sinje in bolj krasno; Čistejše solnčni žarki so sijali.
Ker hrepenel je po bliščobi zali. Od kraja bresti je začel počasno. Spoznal je zmoto, — ali že prekasno, Valovi so ga v brezdno zakopali.
Ko deček ta, so sploh mladosti leta: Jim sreče up je zvezda ljubeznjiva, Ki mnogokrat mladenču se prikaže.
Prihodnje mile dneve mu obeta; Pa če za njo hiti, se mu poskriva, Se le v nesreče tmini zve, da laže.
Slovenske humoreske.
(Po narodnih pravljicah spisal Vicko Dragan.) '
Kako je Mačko žnpan t TerboTcu postal.
(Se je zgođuo že davno pred kraljem Mattem.)
V Verbovcu je bila izpraznjena županija. Stare kosti starega Fercka so se bile polomile; zalo so ga zanesli na torišče miru in pokoja, in mu zapeli iz žalostnega suhega gerla (ker je bilo v jutro ob sedmih): „Počivaj v miru!" Mačko, kteri se je v Kaniži šest let šolal, je rekel po latinsko : Requiescat in pace !
Ze pri sedminah je Mačko vdeloval svoje častitljive sovaroščane, naj ga postavijo za župana, pa priseženi mož Kackov Vanč je rekel : „Le takšnega nikakor ne , kteri šteti in pisati zna. Moja žena je hodila v Kuseku v šolo, in se tam naučila pisati, sedaj pa ž njo ni obstati."
Mladi Mačko po latinskem zažlobodra : „Aha ! Quaeris, cur no-lim te ducere, Gera? diserta es.*')
') Prašaš, zakaj ne bi te vzel, Gera? — Preučena si. — Glasnik 1859 — IV. zv.
11
f.
162
,,Kaj še!" mu reče sosed Facko , „še tebe in tvoje latinščine nam manjka v našem varošu; — raji si plot gradi, da ne bodo tvoje svinje zahajale nad moje tikve, driigaei ti bom po verbovsko povedal."
Mačko mu zopet reče prav v stoičnem ravnodušju: „Durate et vosmet rebus servate secundis."') Sosed Facko mu na to odgovori: ,/Veš kaj, ti si norec!" in si natoči suhega sedminskega vina. Mačko pa mu zopet reče: „Dona praesentis carpe laetus horae et linque severa."^)
„No, kako bo ali bode kdo župan?" se oglasi zopet verbovska duša iz drugega kota, in stari Kackov Vanč pa rečejo : „Le takšnega ne, kteri pisati in šteti zna." „In še dijaški kakor naš Mačko" — pristavi sosed Facko. — „Barbare !^) mu zopet v stoičnem ravnodušju odgovori Mačko.
„Ja, ja — Barbare, da bi si je nikdar ne bil vzel!" zakriči Kackov Vanč — „njena pisarija mi je napravila pred, kakor je treba, sere lasi 1"
„In acerbis simus faciles!"^) ga tolaži Mačko, in med takim pogovorom so se pokazali kosci na nebu, ko so Verbovčani še le prav kositi začeli.
„Stari Fercko,Bog jim daj boljše kakor nam," reče iz drugega vogla sosed varoščan Percko, „so pač dober župan bili, takšnih ne dobimo več !"
„Res, res," reče Mačko: „Vix quemquam invenies, qui possit vivere aperto ostio,"^} reče modri Seneka. „Dobro Vam je bilo pod njimi, da ste varoške peneze zapivali na gobbi, sedaj pa je kasa prazna in roteška streha kaže rebra, pa ko bom jaz — bode že vse drugači."
„Pje, ti si latinski norec!" mu zopet sosed Facko reče, „jaz ti ne dam svojega glasu, naj dobimo to leto župana ali ne."
„Fopulus me sibiiat, at mihi plaude ipso domi, simul ac num-mos contemplor in arca,"") reče Macko, kteri je župana imel v škrinji skritega.
Kokot belo zoro zapoje; ali Verbovčani še zmiraj sede pri sedminah, in roženkranca niso še začeli za mertvega župana moliti. Zazvoni sedem. „Moramo se vzdigniti ! Jaz imam še gnoj voziti na repiščeopominjajo Vanč, in ker kokot v pipi tudi ni več zapel, so se možaki razšli.
Pride Miholovo. Kackov Vanč, kot starašina v številu priseže-nih možakov, zabobnajo na stari pučel in zbraU so se vsi Verbovčani na volitev novega župana.
•) Poterpite in počakajte boljših časov.
Kar ti ponuja pričujoča ura, veselo primi in pusti bridkosti. Sirovež!
'') V bridkih okoliščinah bodimo lehkih misel — dobre misli.
Težko bodeš kogar našel, kteri bi pri odpertih vratih znal živeti. ®) Ljudstvo se mi ruga, jaz pa si pluskam sam doma, in pregledujem denarje
v skrinji.
163
') Takšna je s elovecjo osođo. Ženska je zmešnjava moža.
Vprašaš, ktere bi tri naj vece hudobije bile za ljudi? Čuj na kratko: žena, požai- in povodenj.
„Le takšnega ne, kteri brati in pisati zna," priporočujejo Kackov Vanč. — „Pa tudi ne dijaškega norca," pristavi sosed Facko.
Metali so lešnjake v staro motilnico, ali niso se mogli zediniti.
Iz turna zazvoni poldne. Dečica prileti in cepeče: „Oča ! pojte domu — gibance se bodo ohladile in maček tudi okoli lopara šuta." Vse zapusti lipo — in beži k gibancam.
Na Martinovo se zopet zberejo pri Kackovem Vanču, ker se je v rotežu peč poderla, in sneg je strešne rebra preteri. Vsak prinese rovaš, na kterem je imel ime izvoljenega vrezano. Pa niso se mogli zediniti.
Sedejo k mizi, ker so ravno o Martinovem sklenili srenjske račune, inje ostalo nekoliko tolarjev za občinske stroške. Občinski stroški pa so v Verbovcu izložki za dobro podkermljeno prasico , za dva polovnjaka vina , za gosje pečenke , ktere Verbovčani tako radi jedo, kakor zidovi. „Čakali bodemo do Jurjevega," rečejo Kackov Vanč, ker dobro so vedili, da je „Interregnum" korislniše, kakor pa županija, in poleg županije še demokratična skupščina.
„Sic eunt fata hominum" reče Mačko pri mastni gostiji, in si misli svojo.
Celo zimo je premišljeval, kako bi vkljub sosedu Facku dobil županstvo. „Ze vem, zakaj mene certi in mojo dijaščino, — da me ni za zeta dobil, — pa kdo bi si bil njegove Gere jemal, ktera je že večkrat predla sterte hlače." „Mulier est hominis confusio,^) in Se-cundus ima prav, ki o ženi piše: „Quae mala sunt hominum rebu-stria maxima, scire quaeris ? habe paucis : Femina, fiamma , fretum.
„Pje dijačar!" pehne Mačka sosed Facko, „pa že spet blancuješ? No, ob Jurjevem pride na te red." — Mačko mu nič ne odgovori, temoč izpije kupico prav gladko.
Martinova gostija je minula v četertek o polnoči. Pošteni Verbovčani ležejo na slamo, ktero njim je bila nastlala stara Kackovica, in v jutru še skuhala kislo klopočevo župo iz glivcov, ferlanov, pe-čuhnic, medvedovih tac, blagev, sivk, konjičev, lesic, fercanj in drugih žlahtnih gob.
Zimo so bili Verbovčani tudi brez župana lehko preživeH, ker so eden k drugemu na koline hodili, v postu pa popravljah si lese in piote.   Tako pride Jurjevo.
Zvečer pred Jurjevim pride v varoš verbovski Matjaš Garaban-cijaš, vogersld Faust. Vse se je veseHlo tega velikega copernjaka spoznati. Mačko ga je že poznal iz svojih šol v Kaniži, zato je Matjaš Garabancijaš ostal pri njem črez noč.
11*
164
Sosed Facko to zve in zagodernja: „Če bi ti pomagalo sto Vragov — Macko ne bode župan."
Se tisti večer je krožil od hrama do hrama in enemu obečal obročev , drugemu gožvic, tretjemu skope, četertcmu sala, petemu očeta, šestemu javorovih ročnikov, sedmemu deset klobas po zimi, ko bo mesaril, osmemu tikvinega debelega semena, devetemu jazbe-čeve masti itd., če ne bodo izvolili Mačka. Vse to je Macko zvedel, ali ni ga bilo strah za županstvo.
Na Jurjevo ob devetih so stali možaki varoščani iz vsih četirih koncev spet pod lipo. Tretjokrat se niso mogli zediniti. Zdaj stopi v njih sredo Matjaš Garabancijaš rekoč: ^Poiščite na smetišču šprunco marulo in jo denite na mizo. Vsi, kteri imate pravico izvoljeni biti, sedite okoli mize in deržite brade na mizo. V kterega mustače bo zlezla marula, tisti naj bo župan." S tim svetom so bili vsi zadovoljni. V tistem času so imeli Verbovčani še mastne mustače. Pravico mustače nositi so pa zgubili, ker sta enkrat dva mlada verbovska prevzelnjaka nekega mustafastega velikega gospoda obrila in mu hlačno lesico odrezala.
Od veselja vsi zaukajo, in prav rahlo položijo kobno živalico na mizo. Možaki vsi cube na mizni krajnik položijo, in željno gledajo po ljubi slvarici, kam se bo obernila. Dolgo se obrača in šopiri. Pojdi k meni — k meni — k meni vsi kričijo — naj bolj pa sosed Facko, kteri je tudi na skrivnem skomino imel po mastni županiji. Sedel je poleg neprijatla Mačka. Na enkrat se ljuba živalica oberne proti tisti strani, od ktere rumeno solnce izhaja. Ravno tam je sedel Facko. Od samega veselja so njegovi mustači trepetali, kakor šiba na vodi. Napenja iz vseh moči rjave berke , — ah joj ! — ljuba živalica mimo gre, in naravnost v Mačkove mustače. Facko zakolne , da se je zemlja potresla, in odbežj na golibo, kjer si je potem devet dni jezo gasil.
Mačka vsi pozdravijo kot svojega slavnega župana, celo Kackov Vanč, kteri niso nobenega terpeh, kteri brati in pisati zna, so rekli: „Zupan Macko! Midva sva se že zastopila." —
Macko je vladal Verbovec petdeset let prav modro. Verbovec je dobil nove piote, nove lese, teržil je s soljo Ije do Carigrada, naselil je v Verbovec vse sorte umetnikov, kakor obročarja, rezarja, košaropletca itd. Prepisal je verbovske pravice sam , in jih je tudi v latinski jezik prestavil. Pod njim se je rotež začel zidati, kteri je pervlje bil cimpran; in on je bil pervi, kteri je skerbel, da so ver-bovski hrami dobih dimnjake, ker se je prej dim skoz okna in svisle kadil. On je zaplodil v Verbovec iz Indije, kamor je dva Verbovčana poslal, purane, in je postavil na turen kokota. Svoj jubilej je veselo obhajal, in purgarji so mu postavili na glavo lep venec iz beršljena.
Smert je tudi njemu podkve stergala, in ko so ga bili pokopali, so sluzih Verbovčani sedmine 21 dni in 21 noči.
— 165 —
Pastir.      ^ßy^M
(Narodna pripovedka; zložil Kr. M.)
Pa je bila stara mati. Ni imela žive duše Razun en'ga sam'ga sina. Ta je pasel kravo dimko Po gozdéh in občnih pašah, Zraven bral je suho šibje, Ga na prodaj nosil v mesto. In kar za suhljad je skupil. Dal za kruh je vse te dnarje, Da živil je s tem zaslužkom Sebe in pa staro mater.
Dogodi se, da je nesel Zopet enkrat šibje v mesto. Ga prodal in kruha kupil. Materi domii ga nesel, Kar jo pride do pastircov, Ki so pobijali psička. Pes zasmili se mu v srce,     , Gre k pastirjem in jim reče : Čivjte, ne morite psička. Ne morite, raj' ga meni dajte. Tak rečejo mu pastirci : Koliko pa daš za njega? On jim reče : kaj cem dati ? Saj nič nimam ko ta kruhek. Daj nam kruh — reko— zakužka. Kup je gotov, da, jim hlebček. Oni pa mu dajo psička. Vzame ga in nese s sabo. In ko pride dam, ga praša Po navadi stara mati: Ali si prinesel kruha? Nisem , ali psa sem kupil, Mogel za-nj sem ves kruh dati. Posvari ga stara mati : Tega nama je še treba, Komaj midva jest' imava, S čim še bova psa redila? No, bo že kak, sinček reče. Pa le pojdem brat suhljadi Pa ponesem jo na prodaj. Spet dobil bom za njo kruha, Spet imeli bomo jesti Vi in jaz in tudi psiček.
In nabral je spet šibovja, V mesto nesel ga na prodaj In za dnarje kruha kupil, Materi domu ga nesel. Ali spet se mu nameri, Da jo pride do pastircov, Ki so pobijali mačka.
Tudi mucek se mn smili, Gre k pastirjem in jim rece: Čujte, ne morite mačka. Ne morite, raj' ga meni dajte. In rečejo mu pastirci: Koliko pa daš za muco? Tale kruhek, če bo dosti. Naj bo, rečejo pastirci. In za kruh mu dajo mačka. In ko pride dam, ga praša Po navadi stara mati: Ali si prodal šibovje In si kaj prinesel kruha? Nisem, al' sem kupil mačka. Mogel za-nj sem ves kruh dati. Posvari ga stara mati: Tega spet je bilo treba. Komaj mi dva jest' imava, Š čim še bova to živila? Bo že Bog dal, sinček reče. Pa le pojdem v les po drva Pa ponesem jih na prodaj, Pak imeli bomo jesti Vi in jaz in pes in maček.
Pa je le nabral suhljadi. Nesel v mesto jo na prodaj. In za dnarje kruha kupil. Materi domu ga nesel, Ali spet se mu nameri. Da je prišel do pastircov, Ki so pobijali kačo. Tudi kača se mu smili. Gre k pastirjem in jim pravi : Ne morite reve kače. Ne morite, raj' jo meni dajte. In pastirci mu rečejo: Koliko pa daš nam za njo? On odgovori pastirjem: Kaj vam morem za njo dati, I kaj neki, saj nič nimam ? Al' odgovore pastirci: Mi zastonj nič ne dajemo, Al' ne veš, da so Zastónja Bog ve kdaj že pokopali ? Daj nam tisti hlebec kruha. Potlej ti pa damo kačo. D;i jim kruh, in kačo vzame. Pa jo nese proti domu. Al' ogovori ga kača In mu reče po človeško : Ljubi decec, Bog ti plati,
- 166 -
Da si rešil me pogube, Rešil me pastirjev hudih, Kar te prosim , še mi stori: K materi me moji nesi V našo hišo, v skalni dular; Moja mati bo vesela In te dobro nadarila. Da si ljubo hčer ji rešil. Ponujala ti bo srebra, Ponujala ti bo zlata; Al' ne jemlji nič od tega Ne od srebra ne od zlata, Prosi le za tisti prstan. Ki leži tam na zapećku; Prstan ta je čuden prstan: S členom ob-nj boš potrkal, Pa bo prišlo to minuto Dvanajst junošev pokornih Prašat, kaj boš zapovedal. In ta hipec pred, ko veja') K vej' udari, je gotovo Spolnjeno povelje vsako. In na dom on kaco nese K materi v cerovni dular: Tu sem vam prinesel hčerko, Kupil sem jo od pastirjev, Ki so jo pobiti hteli ; Ona pa me je prosila. Da na dom bi k vam jo nesel. In vesela kačja mati Reče : Bog ti stokrat Trni, S čim te pač bi nadarila? Pa mu kaže srebra, zlata Kupe kakor kope mrve. Tu si vzami, kar si hočeš Al' pa druzega kaj reci. Kar ti všeč je v naši hiši, Vse bom dala, kar boš volil. Ali si ne voli srebra, Tudi si ne voli zlata. Sem in tje po hiši hodi, In z očmi stvari prebira, Pa zaprosi je za prstan, Ki ga spazi na zapečku: Ta le prstan bi si volil. Mati kača odgovarja : Kaj boš to malenkost volil? Voli rajše srebra , zlata. Al' on noče pa le noče Ino reče : mati kača, Ako hoč'te, prstan dajte, Ako noč'te, kakor hoč'te.
Kaj si hoče mati kača , Kar sem rekla, to sem rekla, Mož beseda , na ga prstan. Bog vam plati, mati kača, Deček reče in odteče. In ko pride dam čez dolgo, Praša brž ga stara mati: Kje si hodil tako dolgo? .Jaz sem že neznano lačna, Ali si prinesel kruha? Nisem vam prinesel kruha. Al' prinesel, kar je bolje. Vzame prstan , ob-nj ti-kne, In ko trkne, precej pride Dvanajst junošev pokornih: Vaša gnada, kaj bi rada? Jest' in piti vsake verste, Kakor mi jedo gospoda, Fajmoštri in pa grajšaki Na naj veci letni praznik. Kar je rekel, prec je bilo Jest' in piti več ko dosti, In gostili so se skupaj Mat' in on in pes in maček Kakor žive dni nikoli.
Zdaj ni pasel nič več dimke, Več ni hodil zdaj po šibje, Več ni nosil drv na prodaj. Saj mu več ni bilo treba, Saj imel je vsega dosti. Al' to dosti, ta oblinosi, Vsakoršnje zbudi mu misli In domisli se nečesa, Česar mislil prej ni nikdar. Vidi lepo cesarično. Pa se precej v njo zaljubi In k cesarju pošlje mater. Al' bi dal mu hčerko v zakon. Svitli cesar odgovarja: Pojdite vi mati k sinu Pa mu poročite tole : Tak je rekel svitli cesar : Ce mi skrčiš to lesovje, Ki sprestira se pred nami, Da se preoberne v polje, Ki rodilo bo pšenico. Da bo zrela jutri zjutraj In iž nje kolače vmesiš, Da bom jedel jih za zajtrk, Pa ti hčerko dam za ženo: Ce pa tega ne napraviš, Dal te bom ob glavo djati
*) Veja v pomenu augenlied še živi med narodom. Slišal sem jo od Laščana, ki je rekel, da so mu mati večkrat rekli: nisi toliko pri miru, da bi veja k veji udarila.   V staroslovenščini je_^bila samo v dualu navadna.
- 167 —
Za predrznost, da si upal, Dvigniti po koncu glavo In zbuditi tako mise), Črv, ki viješ se po prahu! Stara mati k domu pride. Solze toči, milo joka In pove odgovor sinu. Sin pa reče: ljuba mati, Ne jokajte, vse bo dobro. Pa potrka na svoj prstan.^ Ko bi mignil pred-nj stopi Dvanajst junošev pokornih: Vaša gnada, kaj bi rada? Skrčite mi to lesovje. Ki ga vidite pred nami, Pa ga prebernite v polje. Tam kali naj koj pšenica In zori do jutri zjutraj. Drugo jutro vstane cesar, Vidi da so gozdi polje, Ki ziblja se od pšenice, Ko na jezeru valovje. In na pragu starka čaka Že s pečenimi kolači.
Ali cesar noče dati Le še hčerke sinu v zakon, Ino pošlje mater k njemu: Pojdite le, mati, k sinu Pa mu poročite to le. i
Tak je rekel svitli cesar: Če razmečeš mi do jutri Te bregove, ki jih vidiš. Da postanejo gorice. Kjer rodi naj precej trta In zori do jutri grozdje. Da bom pil iž njega vino. Rad ti dal bom hčer za ženo; Al' če tega ne napraviš. Krokarjem te za kosilo Na viselnice obesim Za prederzne tvoje misli. Stara mati k domu pride. Solze toči, milo joka In pove odgovor sinu. Sin pa rece: ljuba mati. Ne jokajte, vse bo dobro. Pa potrka na svoj prstan, Jiinošem veli poslušnim. Da razmečejo bregove. Spremene jih v vinske gore. Zasadijo vinsko trto, Ki rodi prežlahno vince. Drugo jutro vstane cesar. Pregleduje te gorice In okuša sladko grozdje In še slajši mošt iz grozdja,
Ki prinesla ga je starka In ž njim čakala na pragu.
Ali cesar noče dati Le še hčerke sinu v zakon, Ampak pošlje mater k njemu: Pojdite le, mati, k sinu Pa mu poročite to le: Tak je rekel svitli cesar: Če napraviš na ti planji, Ki jo vidimo pred sabo. Tak grad, kakor jaz ga imam. In krog grada lepe vrte, Nasajene z žlahnim drevjem, Nekaj v cvetji nekaj v sadu, In po drevji lepe tiče, i
Ki pojo naj slajše pesmi. In pa pot od naoj'ga grada Vse do jutri, preden vstanem. Rad ti dal bom hčer za ženo; Al' če tega ne napraviš. Glej, kak dolgo še boš živel. Stara mati k domu pride, Solze toči, milo joka In pove mu vse na tanko, Kar je rekel svitli cesar. Al' on pravi : ljuba mati. Ne jokajte, vse bo dobro. Gre in trkne na svoj prstan. Kakor trkne, precej pride Dvanajst junošev postrežnih. Ki mu zvi'šijo povelje. Da ko vstane zjutraj cesar. Vidi lepši grad od svoj'ga. In krog grada lepe vrte In na vrtu lepo drevje Nekaj v cvetji, nekaj v sadu, In po drevji lepe tiče, Ki so pele miloglasno. In od svoj'ga grada stezo. Vso potlakano s cekini. In kraj steze živo mejo. Nasajeno z grmjem zlatim, Ter velela, da za svate Se omišljajo priprave.
Tisti čas se pa pripelje V gostje semkaj morski cesar, In na čast mu so vrstile Dan za dnem se gostarije In cesarske veselice. Med tem se pa morski cesar Polakómni za ta prstan Zavolj dobrih mu lastnosti, Ki jih spaziti je vedel Modra glava, ki so bile Samemu cesarju skrite, Ker ni zet, kar ima, nikdar

168 -
živi duši kaj povedal. Pa mu nekak prstan zmakne, In potrka s prstom ob-nj. Prišli so postrežni slugi: Vaša gnada, kaj bi rada? Da prenesete čez morje Cesarično, grad in mene. Kakor reče, tak se steče. Precej bil je grad za morjem, In za gradom morski cesar In s cesarjem cesarična. Ko se zjutraj ti zbudijo. Čudijo se, kje da spijo. Da je zginil grad na naglem Ino z gradom morski cesar In s cesarjem cesarična. Cesar jezen zove zeta In veleva mu, da precej Mu postavi grad na mesto In nazaj pripelje hčerko.      !.¦. Revež išče, toda najti Prstana mu ni mogoče, Kako djal bo grad na mesto. Kako vrnil hčer cesarju! Jezen cesar dé ga v ječo. Tamna ječa je brez luči. Božje solnce v njo ne zajde, Noč in dan sta tam enaka. Milo zdiše, ali zdiše Le zidovom trdosrčnim, Stenam gluhim neodglašnim, Živa duša ga ne sliši, Živi duši se ne smili, Smili se le psu in mačku, AV ne vesta, kje ga najti. Iščeta ga vse po mestu, Dokler pes ne zvoha ječe. Ali kak bo v ječo priti? Ječa nima vrat ne oken. Maček spleza gor na streho Ino stika po razpokah Pa se splazi k gospodarju, Ki je ravno jedel kruhek, Suhi kruhek, trdo skorjo. Milo mu zamavka: mavmav! Reva moja, mu on reče, Kak bom dal še tebi kruha, Ker ga imam sam le mal' mal', Kar ukradel morski cesar, Tat tatinski! mi je prstan In odnesel vse čez morje. Ah, če mogel ti bi, mucek, Mi nazaj dobiti prstan. Vse bi znova dobro bilo. Maček sliši te besede. Zmota se nazaj na streho,
In ko pride na tla srečno,
Psu kar zvedel je naznani.
Pak se dvigneta na tuje
Ino prideta do morja.
Se sta tamkaj premišljala,
Kako bi čez morje prišla.
Kar na suho riba pljusne,
Ker se je preveč pognala
Za mušico nad vodico.
Hitro maček k nji poskoči.
Pa ji hoče vrat zaviti.
Ker je lačen bil od hoje.
Ali psu se riba smili,
In poprosi za njo mačka,
Naj nikar je ne zadavi
In nazaj jo v vodo dene.
Da vesela splava v morje.
Spet začneta premišljati.
Kako prišla bi čez morje
In domislita si dobro.
Maček sede psu na hrbet,      4,
In tak plavata čez morje       A
Do cesarjevega grada.
Pes ostane zunaj hiše, v
Maček pa se splazi v hišo.
Mili se okol princeze, i
Da ga ona rada sprejme,        '
Mili se okol cesarja, '
Da ga tudi on rad sprejme,  *f
Ter se skrije v sobo spavno, V,
In ko san cesarja zmaga,       >
Splazi tiho se do njega
Pa mu prstan s prsta zmakne
Tako rahlo, da ne čuti,
Ino smuk čez okno plane
In poišče psa pod zidom
In gresta na ravnost k morju.
Zdaj pes pravi : veš kaj, mucek,
Daj ti meni v gobec prstan.
Jaz sem vajen nošnje v gobcu,
Da ne pade tebi v vodo,
Ker ti nisi nošnje vajen.,
Al' ga maček noče dati,
Noče da znebi se slave,
Da je on pridobil prstan.
Ino sede psu na hrbet.
In tak plavata čez morje.
Kar se mačku prstan zmuzne,
V morje mu iz gobca pade,
Al dokler na suhem nista,
Kazodeti si ne upa
Maček psu nesreče take,
Ker bi precej bil ga zgrabil.
Al' ko prideta na suho.
Ko pove mu to nesrečo,
Ko začne pes jezen biti

— 169 —
In zobe kazati mačku, Lej, priplava riba h kraju, Ki je pala prej na suho In sta dala spet jo v morje. Da poginila ni v pesku. Ona je požrla prstan. Pa ga zdaj na prod izriga In pomiri psa in mačka. Zdaj pa pes pobere prstan In ponaša ga do ječe, Al' pri ječi da ga mačku. Da jetniku brž ga nese. Maček spleza brž na streho, Zmuza s prstanom se v ječo. Cvenk!zacvenkne ga pred njega. On vesel poboža mačka. In pogladi ga po dlaki, Maček pa zobloči hrbet In repič zavije kviško. Brž na prstan s členom trkne, Ino pride to minuto Dvanajst junošev pokornih; Vaša gnada, kaj bi rada? Za me in za mačka jesti In za psa, ki zdolej čaka. In pa da bom prec odzidan. Ter da se moj grad postavi Precej na poprešnje mesto Ino z gradom cesarična,
S cesarično morski cesai*. Kar je rekel, prec je bilo, Precej bil je on odzidan, Precej stal je grad na mestu Ino v gradu cesarična, S cesarično morski cesar. Pak on lepo v grad pristopa. Cesarična ko ga vidi. Gre vesela precej k njemu. Vije mu se okol' vrata In kušujeta se strastno. Morskega cesarja reče Pa napičiti na raženj In ga vreči v sredo morja, Ribam na povoljno gostje. In napravili so svate, Da ni bilo nikdar tacih, Pa so jedli ino pili, Da je bilo vsem zadosti. Tudi jaz sem bil povabljen: Jesti dali so mi 'z crepa Piti pak iz naprstnjaka; Dali so mi 'z stekla škornje In iz pajčevine suknjo; Hodil sem po kamni cesti, Strle so se moje škornje, Hodil sem skoz gosto grmje. Strgala se mi je suknja.
Vraža pa sodnik.
(Spisal J. Navratil.)
Peter pride Pavla tožit, da mu je dolžan 50 fl., in da mu jih neče z lepa verniti. Sodnik pošlje po Pavla. Ta pride in veli: Res, da sem mu jih bil dolžan, ali kedaj sem mu jih že vernili
Peter. Gospod sodnik! to ni res; posodil sem mu jih, aH vernil mi jih ni še dan današnji. Pogodila sva se le na tri mesce, pa jih je minulo poslej že deset. Tirjal sem ga že večkrat; vselej mi je obečal, kedaj misli plačali, pa ni bil nikdar mož beseda.
Pavel. Bog se mi ne daj z mesta ganiti, ako mu nisem plačal tega dolga že z davna.   Pozabil je.
Peter.   (Odmaja z glavo,)
Sodnik (Pavlu). Imato li kako pričo, da ste mu res vernih teh 50 ffid. ?
Pavel.   Priče nimam, zato ker sem mu dal denar na samem; pa prisežem, ako je treba , stokrat, da sem mu ga vernil. Sodnik.   Pomnite h to prav dobro? Pavel.   Prav dobro.
170
S o d n. Morebiti pa, da se motite ? Lahko, da ste bih nakanili plačati, potior ste se pa premislili ali pa pozabili ?
Pav.   Kaj še, gospod! dobro vem, da sem mu štel ta denar. Sodn.   Kje ste mu jih šteli? '^y .   Pa v.   V njegovi hiši. Sodn.   Kedaj?
Pav. Ne vem prav , kedaj ? to pa pomnim, da je bilo v nedeljo popoldne, ko je bil sam doma.
S o d n.   I^risežete li, da ste Petru res že plačah ta dolg ?
Pav.   Saj sem že rekel, ako je treba, stokrat.
Sodnik (sodnemu strežniku). Prižgite luči! (Luči gorite; med njima stoji razpelo. Sodnik razloži Pavlu prav živo , kaj je prisega in kake kazni se je bati takemu, ki priseže po krivem. Po tem ga popraša , je li ga še res volja priseči).
Pav.   Kako pa !
Pet. Prijatelj! ne prisegaj po krivem. Kaj misliš? Ne veš H, da gubiš dušo ?
Pav.   Zakaj bi jo gubil ? saj sem plačal.   Zabil si.
Sodnik (sodnemu strežniku). Odpirajte okna! — (Pavlu) Pravo roko in tri perste nakviško !
Pavel (se ogleda; ali namesto da bi vzdignil desnico, kakor treba, počeše se za ušesom): „E, veste kaj, gospod! . . . tako . . . prav prav dobro vendar ne vera, sem li plačal, nisem li? — Naj pa bo , rajši plačam , kot" . . . (Izvleče mošnjo in našteje Petru 50 gld.   —   _   — — _   —   —   _   —
Zakaj se je premislil Pavel tako na naglem ? —
Naš modri sodnik je vedil, da veruje ondot preprosti narod, da vzame krivoprisežnika, ako je odperto ktero okno , pri ti priči . . . „rogač" (rogati). Ker se je dozdevalo sodniku, da hoče Pavel po krivem priseči, zato je rekel okna odpreti — in zato se je premisbl Pavel tako naglo, ker se je bal, da ne bi priletel . . . nekdo po-nj in ga odvlekel s seboj. —
Ta resnična zgodba nam kaže , da je bolje narodne šege itd. premišljevati, kot zaničevati.
Kje se je to zgodilo , tega ni treba vediti ; le toliko naj povem, da se ni pri nas na Slovenskem.
Modri sodnik je pa bil naš rojak, mož prebrisane glave, ki je zdaj dvorni svetnik na Dunaju.
Mythologicne đrobtine.
(Po narodnih pripovedkah priobcuje Dav. Terstenjak.)
O Gestpina.
Gestrin je povoden mož, bolj mlad kakor star, in ima ribje noge.   Kraj Drave se ga bojijo ribči in brodarji.   Po noči rad po-
171
malja iz cmerkov glavo, in včasi v dolg rog zatrobi.   Hkrati se po-      ~ kažejo vodne ali morske deklice, in kraj njega plavajo.   Gestri n je hude  nature, rad  vlači  ljudi v cmerk,   ali   je  tišči na  pečine. Brodarji in ribči veržejo , preden se na vodo podajo, v vodo kakošno rutico, v ktero perslan zamotajo, da Gestrina potolažijo in si ga    -i' prijaznega^ storijo.
Na Štirskem in Kranjskem se šo rodbine z imenom sestrin. Gestrin je brez dvombe severnoslovanski Gaslerman, Haster-man (glej Gilferding, ,^0 sredstvi jazyk. slav." in .lungmanov „Slovnik",  il^ dalje: Hanuš „Wissensch, des Slav. Mylh.") in Güferding izpeljuje ime Ga s te rman (primeri slovenske oblike v imenih: Koder man, Ceder m an, Tater m an, J u ter m an itd,) iz sansk, ghasra, „böse,    . ¦. tückisch, schädlich"   toraj :   Gastrin,  Gestrin,  Gast er m an, Hast erma n,'O der böse, tückische, schädliche Wassergeist.    V      , Črešnjevci, doli od slovenske Bistrice, je v cerkvenem zidu vidili kamen, na kterem sta dva Gestrina izdelana.
n O Hempačn. #
Moj rajni oče so me večkrat posvarili, kedar sem kaj nerodnega storil : „Ne bodi h e m p a s t" — „ P a si zopet kakor k a k o š e n Hempač." — Uprašavšemu, kakošna stvar da je Hempač, odgovorijo: Kdor je prevzeten in ne sleče prevzetnosti, kedar je že pogosto posvarjen bil, ta je Hempač ali hudobni škratec. Ne vem, ali je to hudobno bitje slovenskega ali nemškega početka. Nemci poznajo hudega duha Hampelmann, (Grimm, Myth. 470), kteri se je vtegnil med Slovence preseliti.
O čndottornem zercala.
Slovenci pravijo, da pade na Jurjevo iz juternega solnca čudotvorno z e r c a 1 o. Kdor ga najde , vidi v njem vse , kar se daleč okrog zgodi. Takšno čudotvorno zercalo ima tudi persiški solnčni bog D ž e m š id.
O Pagi in Kuki.
Ko smo pastirji bili, smo včasi splezali na visoke drevesa , in eden drugemu nasproti kričali : „Tebe ž a r j a v a Kuka je, mene pa ne."
O Pugi pripovedajo Slovenci, da skita po velikem in širokem polju, naj rajse o večernem mraku, in ljudi straši. Več nisem zvediti mogel o njenih lastnostih. K imenu Puga primeri rusko: pugalo = strašilo.
* Glasnik t je epenthetišk, kakor v besedah oster za o s er, strumen za sru-men ostrov za osrov. K imenu Gestrin, Gastermau še primeri rusk, gastroš, strašilo, gasteriti se, (zanken) česk. hašteriti, (zanken).
172
O Kombola.
Kedar se hudo bliska in strašno germi, pravijo Slovenci, da se Komb oli sekajo. Brez dvombe je Kombol osebljeni blisk in grom. Z imenom primeri sansk : 'cambas, „Donnerkeil des Donnergottes Indra," dalje serbsk. Kum bara „Bombe". Rodbine Kembol poznam na Hervaškem.
Podobnost latiiišeine in slovenščine.
(Spisal M. Požencan.)
Iz enaccga namena kakor smo do zdaj nektere greške besede slovenskim primerjali, primerjamo še nektere latinske besede slovenskim, ki so si ene drugim podobne: aperire, odpreti; apertus, odpert ; arare, orati; arator, ratar, oratar ; aries, jarec; asi-n u s , osel ; b a 1 a t r o , blato ; Caesar, cesar ; c i r c u s , /ttpzo?, cir-kev, die Kirche; circus je bilo ravno tako podolgasto okroglo zidanje, kakor so naše cerkve sploh; cerasus, črešnja (pervotno od mesta Cerasus v Mali Azii) ; c o 1 u m b a, golob ; dolere, boleti : durus, tefd ; faba, bob; fiamma, plamen; frate r, brater , brat ; i g n i s , ogenj ; i r e , iti ; j u g u m , ig-o ; 1 a e v u s, -a, -um, lev, -a, -o; leo, lev; liber, lub od drevja; lucus, lug, log; lux, luč; mare, morje; mas, mož; ma turu s, mater, -a, o; mula, mula ; mens, misel ; mensa, miza ; m e n s i s, mesec; m u 1 c o, mučim; mulgere, molzti, mlesti ; murus, mir t. j. zid (staroslov. ) v Ljubljani je kraj, na mirji imenovan ; natis, gnjat ; ni du s, gnjezdo ; nox, noč; pes, noga, primeri peš, ped; piango, piakam; planus, a, um, plan, -a, -o; p lenu s, poln; rapa, repa; sai, sol; s ca n dui a, skodla; scotia, kotje , zakotje, skotje ; secare, sekati; s e cu ri s, sekira; sedere, sedeti; sedeš, sedež; sem en > seme; serum, sirodka , primeri sir; sic care, siknuti, osiknuti (t. j. se nekoliko posušiti); socrus, tašča, primeri sokerva ; sol, solnce; te 11 us, tla; tergo, repo-w , terein , stergam , steržem ; thyrsus, , ters : tunica, spodnja ali tanka obleka; udu s, -da, -dum, močeren, primeri voda, uda, na udo grem; ulcus, ule; uligo, vlaga; ulna, wXevy], k o mole , vatel, primeri sloneti; u ree u s, vere, urna, orna; vi dere, viditi; vidua, vdova; vinu m, vino.
Kaj je strah ?
(Spisal S. Šubic.)
Pregovor: Po sredi je votel, zunaj ga pa nič ni.
Ljudski pregovor kaže, da je strah prazna reč.   Pa vendar straši, kako pa to ?    Kar ni, to ne more nič ; kako bi to, kar ni,
173
strašiti mogio? Pa kaj hočemo tajiti, da ni strahu. Koliko jih je, ki bi se postavih zoper nas ; saj jih je dosti med ljudmi, ki so vidili strahu, slišali ga, govorili ž njim, samo da se prijeti ni dal ! Če imaš sercé loviti ga, se ti zmuzne ; nikoli še ga niso dobili v pest. Strahovi ali zginejo v lesove, vode, pod poslopja ali na pokopališča, ali se vzdignejo in sferčć, ali se pa spremene v porojjke, terse, germe in v druge reči, ali se pa skažejo za živaU aU za ljudi. V vseh podobah so že našh reči, ki so mislili od njih, da je strah ; pravega strahu pa še niso ujeh : ne da se prijeti : po sredi je votel, zunaj ga pa nič ni.-
Vsaka reč utegne človeka strašiti, kaj je tedaj strah ? V resnici ostane vsaka reč to, kar je po dné, tudi po noči ; tiste moči in lasti, ki jih ima po dne, ima stvar tudi po noči. Gennovje stoji, kjer je stalo, v gerinovju ptiči počivajo in veter po listju pihlja ; porobki ostanejo na svojem mestu, k večemu da se v temoli nekteri posvetijo , če trohnevajo in po njih oplaziš, — povsodi je do malega vse, kakor po dnevi. Po dnevi pa gre, kar je živega, na vse kraje vsako po svojih potrebah : ptičje petje in glas in vrišč se razlega po okohci ; sonce sije in lije svoje žarke po vseh stvareh, in oko, ki se ozre po okolici , vidi ob enem živo podobo navajenega podnevnoga življenja. Po noči pa počiva večina žival; ptiči, ki so po dnevi pre-pevah , potihnejo ; podnevni hrup se pomiri, in bolj se sliši veler, ki po drevji vihra, dalje se razlegajo posamni nenavadni glasovi ponoč-nih žival, bolj se čuje šumenje po listju in bobnenje derečih voda. Stvari se poskrijejo v temoli in pogled ne seže daleč ; na mejah pa, do kterih seže oko, ni ločiti več pravih podob na stvareh — pa tudi luna jim daje drug svit, drugačne menj natanjčne sence in po germovji se ne vidi druzega kot perve stvari : kjer pa je na malem pretergano ger-movje , ali kjer se po dnevi vidijo pota med njim, tam tje ne pride toliko svillobe, da bi se mogle ločiti stvari, in kar se vidi, vidi se nepopolnoma, zato mislimo viditi kaj druzega kakor po dnevi. Po noči je tedaj obraz po okolici nekaj drugačen zavolj nenavadnih glasov ali prevelike tihote in zavolj preslabe svitlobe. Človek, ki pozna živalske glasove in šege , ki ve, kako veter žvižga po vejah in kako se razlega šumenje derečih voda , ta bi ti ne čutil od te strani nobenega strahu , ko bi si ga sam ne delal. Človek , ki pozna podobe stvari po dnevi, ki pozna moči in lasti teh stvari, se ne bo plašil, ako ni sam ves navzet vraž in strahov, ker ve, da so le na videz v njih podobi spremenjene, ker je svitloba drugačna.
Natora ima na videz nekaj drugačen obraz po noči, kot po dnevi; — pa ta obraz, vzemimo ga po glasovih ali podobah ponoč-nih, nima nobenega strahu, nobene ceznatorne moči v sebi; vse se godi po tistih večnih postavah premodrega Stvarnika, po noči kot po dné. Kdor spozna edinega Boga, večnega Stvarnika vseh stvari, ne pa paganskih belih in černih ah podnevnih in ponoćnih dobrih in hu-
174
dih duhov, temu ne bo prišlo na misel, da je Bog čez noč prepustil-gospodarstvo hudim duhovom, ker to bi bila malikovavska vera.
Vražnemu človeku pa daje na videz spremenjen ponočni obraz v nenavadnih glasovih in negotovih podobah vehko priložnosti za njegove vražne misli. Lahko se previdi pri zdravi pameti, kaj da se godi s človekom, ki ga straši. Človek, ki je poln vraž, si dela stra-i hove v svojih mislih. Komaj se mrak stori in netopirji izferče, ga že; zapusti prava pamet ; nesrečni sad njegove napčne izreje ga oslepi,' podobe strahov, ki si jih je v mladih letih navzel, ga prevzamejo v duhu. Kar nalete njegove oči, kar sliši njegovo uho kaj bolj neznanega , vse najde v njegovih mislih pripravljeno mesto, ter se mu vsede v glavo, — in ker pri svoji slepoti ne vidi in ne sliši prav, se vda ti strahoviti reči z duhom in telesom, zgubi vso moč, ker ne spozna se sam za gospodarja ampak strahove. — V vražnih svojih mislih vidi v kaki ponočni podobi strahovito stvar, ali če je ne vidi, se vjema njen glas z glasom, s kterim so ga strašili doma v mladih letih, to je strah zanj. Trese se po vsem životu pred strahom, ki si ga je sam napravil; vidi se mu, kakor da bivše bilo res, kar so mu nekdaj pravili od strahu. V tem stanu misli, da ga strah, ki si ga je sam napravil, išče, da ga lovi, da mu žuga s pokončanjem in smertjo. Z eno besedo : človek ne ve več, kaj se godi ; zgubil je zavednost samega sebe.
Strahu tedaj ni v zunajni natori, ampak strah pride iz vražnih človeških misel ; natora ne stori drugega , kot to , da mu ustreže z zunajnim obrazom, v kterem človek strahu išče. Tedaj vidimo, kaka-da se morejo strahovi spremenovati iz ene stvari v drugo ; danes se prikažejo v tej, jutro v drugi podobi, kakor strašljiv človek naleti to ali uno in kakor se v njem misli spreminjajo. Reči tedaj niso druzega kot zunajni pomočki, s kterimi človek svoje netrajno življenje v natoro med druge stvari postavlja.
Pa kaj ! kako more to bili, da bi človek sam sebi delal tak strah, da ga je kmalo konec ? Ne čudite se temu, človek ima v sebi še vece dušne moči, ki ga v resnici končajo, ako jih prav ne rabi. Močen je človek po svojem duhu, kakor nobena živa stvar na svetu ne, dokler se zaveda svojih del, dokler pametno dela in ravna in se ne da vjeti vražam in ne stavi vsega v to ali uno stvar, ki jo hoče doseči. S čim se pa njegov duh nagne k eni reči in on misli, da mu ni živeti, če je ne doseže , je moč človeška na ti strani sicer strašna, na vse druge strani pa oslabi in tudi na ti strani ne sterpi vselej, ker nima nobene podpore več. Ako v tem stanu dušnega življenja človeku spodleti, — obupa — in koliko je obupnežev, ki so zavolj napčnega hiepenenja zgubih zavednost samega sebe in so obnoreli. — Kaj pa hočeš z obnorelimi, kako se ti vjemajo s strahljivci ? Strah-Ijivec tudi tli druzega kot človek po dnevi na videz pameten, po noči pa noreč obupnež. Kaj, tako daleč zagazi strahljivec ! V njegovih delih se vidi žalostni stan njegovega duha ; v tem stanu on ni več na pravem
175
svetu, spremene se mu vse zadeve med stvarmi: njegov zapeljan duh mu dela podobe, ki jih zdrav človek nikoh ni vidil, vodi ga v mislih po krajih , od kterih nobeden nič ne ve. Hodi pa po teh krajih ravno za tega voljo, ker sam od sebe nič ne ve, duh pa vedno djaven počivati ne more ter na tisto stran živi, na ktoro so se obernile zapeljane človeške misli. Resnica tega se vidi na tistih , ki niso zgubili zavednosti samo po noči, ampak tudi po dne, kakor zamaknjeni in ob no rei i ljudje.
Resnica je, da tega straši, unega pa ne, da ta vidi prikazen, uni pa ne 5 to priča zopet, da ima človek strahu v sebi, v svojih slabih, zapeljanih mislih. Bolj zdrave misli ko kdo ima, menj vidi prikazni, menj ga straši. Viditi je to posebno pri otrocih. Ljudje imajo gerdo pregrešno navado strašiti otroka v pervih letih, kakor ga le morejo. Nekterega se prime strah , da ga vse žive dni ne zapusti, drug pa se ga še otrok znebi ali mladeneč, ko spozna lažnjivo dja-nje krog sebe.
V mladih letih ima človek'spoznovati reči; vzame vsako, kakor se mu da. Na kmetih pa imajo slepo navado, otroke strašiti s to ah uno rečjo , in veliko odraščenih ima veselje, če more ubozega otroka prav v kozji rog vgnati. Otrok poslane plašen in plah ludi dorase ! To je hudodelno in brezserčno ravnanje. Dokler se izreja ne bo popravila , dokler bodo otročji varhi in drugi ljudje tako napek ravnali , dokler bo mesto ljubezni ali palice strah otroke miril, bo do-raščena mladina plaha in polna vraž ; ne bo ji lahko mogoče , spoznati sebe in svojih moči; vdana bo krivoveri, verjela bo-na coper-nijo in nosila bo na sebi vse druge žalostne izraške slabe izreje. Pa sušim odgovarjali od vsih strani : kaj bi pa počeh, ko bi otrok ne strašili ? Ne bilo bi obstati pred njimi itd. S tem se pritožujejo tisti siromaki, ki ne vedo svojih dolžnost do otrok ali nimajo moči, ober-niti izreje k pravi otročji sreči. — Žalostna je resnica, da se po kmetih z otroško izrejo v pervih letih malokdo kaj peča ; otroci skorej izrastejo kakor ljuba živinica, samo s tem razločkom, da govore in pa da skoraj od vseh reči drugači mislijo kakoršne so ; zadovoljni so ž njimi, če se Boga boje in znajo Očenaš in Češčeno Marijo in pa sv. križ. Šege, navade in misli, dobre kot slabe, se pa v mladostnih letih tako primejo človeka, tako se vanj vrasejo, da jih je težko kedaj izruti in odpraviti. Ko se odraščen človek prepriča nekaj praznih in lažnjivih misel, ki so mu jih privadili v mladih letih, jame tudi dvomiti, ali je drugim rečem kaj verjeli, ki so jih navadili v mladih letih. Kakor hitro se prepriča , da so se mu v nekterih rečeh nalašč lagah, zgubi vero do vsega, kar ima od njih. Od tod izhaja, da tak človek misH , da je vse laž, kar so mu v mladosti pravih ; vse se mu zdi enako neverjetno — in dostikrat pride tako daleč v svojih mislih, da ne verjame clo nič. Sam sebe misli dobro poznati in svet, ki ga je nekaj laži prepričal ; vse drugo, kar ne vidi in ne
176
čuti in od česar se prepričali ne more, mu je nič. — Prazno postane njegovo sercé. V njem je pred stanovala zaupnost do više modrosti in vsegamogočnosti, zdaj kraljuje v njem neverjetnost in zaupnost do samih rečnih moči ; ker z lažjo vred je izderi iz serca tudi resnico. Zdaj je prav posvetnjak; duh njegov je zgubil moč, ki mu je dohajala od milosti vsegamogočnega Stvarnika. Zaupljivosti do večnega Bitja pa je človeku treba, da duh njegov, ki če dalje delj hrepeni, ima pred sebo gotovo pot, ki ga pelje k večnemu namenu. Še le, če se človek tega stanu srečno znebi, še le tedaj se povzdigne zopet njegov duh v zaupanju k večnemu Bitju.
Arabci na Špaiijskem,
(Spisal J. ßadonievic.) ^
Občno preselovanje je stari vek in njegovo umetnost in omiko zagreblo ; neštevilnim množicam divjih ljudstev niso sledile mirne šege , vede in umetnije. Tudi keršanska vera še ni bila krepkih narodov omočila in ogladila. V posameznih samostanih zakopane, so zapuščine preteklega veka v skrivni tihoti lepših dni pričakovale. Ali ta čas , te nerazjašnjene leta , kjer je slepa moč nad mirom in pravico kraljevala , kjer je bila vednost zaničevana in kakor rokodelstvo slahejim iz njih kerdela izročena, ta čas je potekel z letom 7H {10 Kristusu, ko se je Vali Tarik s svojimi tropami iz Afrike podal na Španjsko čez ozki vez dveh silnih morij, ki se še po njegovem imenu zdaj tako imenuje (Giberaltar — Geber-el-Tarik). Za seboj je svoje ladje sežgal, svojim pajdašem ali zmago ali pogubo izročivši.
Dom teh ljudstev srečno solnce obsija , in skoz njih dežele je od nekdaj že pot peljala iz daljnega jutra v zapadne kraje. Natora njih domovja in z njo natanjko zvezane šege hrabrih sinov niso skva-rile. Kar je slavna Grecija izmodrila, vse umetnosti, ki jih je Indija od svojih prededov in jutrajnih dežela podedovala, od vsega se je boljši del do srednje Arabije razširil in pri živem, gibčnem umu tega naroda ni bilo nič zgubljenega. Kmalo je bil ta narod tako omikan v vseh oddelih človeške umetnosti, da je njemu bila vehka naloga izročena, pervi svit nove omike nesti ljudstvom zapadnih dežela, ki so biU še zakopani v temoto nevednosti. Njih nova vera je kmalo doslej razdeljene oddelke zedinila, in zvesti besedi svojega preroka in njegovi zapuščini so bližnje in daljne kraje kmalo z zmagajočim polomescom prehodili. Nekdaj mogočna dežela špnnjska je v bitvi pri Xeres de la Frontera v njih posestvo prišla, in zadnji ostanki pred tako vitežkih zapadnih Gotov so zbežali v gore asturijske. Na razvaUnah njih razrušenega vladarstva je vstala nova, krepka moč mavrinska  in od  tod je prisijala  nova zora  ved in
177
umetnij otamneli Evropi. Arabski narod je vsadil na zapadni svet krepko mladiko , ki se je potem pri novozbujenih ljudstvih v prekrasno cvetje razvila. Evropa se je tu z narodom seznanila, kterega vladarstvo je seglo od atlanškega morja globoko do srednje Azije, kteri je bil v natanjki zvezi z oddaljenim severom in izhodom, čigar karavane so notri do serca Afrike kupčevale, kamor je še le zdaj komaj s tolikimi pomočki previđena Evropa dosegla. Že sama ta kup-čijska zveza je neprecenljiva, in če so v starem veku kdaj feniške barke na vse kraje omiko in glajše šege nosile, tako so bih Arabci zdaj tisti narod, kteremu je bila ta velika naloga izročena. V njih razširjenih deželah je bila krepka žila , ki je skoraj umerlo vednost zopet prebudila. Vsaj je malo časa potem edina zveza s temi deželami Venecije tako mogočno ustvarila, da je lev svetega Marka po vseh takrat znanih morjih kraljeval.
Ali nasledki njih slave so bili tudi drugod ravno take, če ne še vece pomembe. Duh orientalske poezije se je od tod razširil čez pirenejske gore v sosedno Provence in od tod na Laško, Francozko in Nemško, kjer v celem srednjem veku ti vdihleji dijejo ; v pesmih tega časa se neki čuden glas čuje, ki ni ne v Italii, ne v nemških in francozkih logih doma. Arabci so nam izročili številne znamnja, ki so jih sami iz Indije dobih, in kdor je kaj znajden v računo-modro-slovskih vednostih, bo to izročilo ceniti vedil ; in vendar je ta nova znajdba skoraj tri stoletja s staro vterjeno navado in z gluhimi predsodki se bojevati mogla ! Arabci so v zemljovedi za svoj čas naj vece vednosti imeli; oni so pervi računiti počeh, so merili, so skušah, so potovali in vedoljubni vladarji niso s pomočki zaostajali: oni so pervi edino pravo ali dolgo zaničevano pot pri tako imenovanih racionalnih vedah nastopili, pot skuševanja, ne samo prazne teorije ! Zgodovina teh vednosti ima z zlatimi čerkami v svojih bukvah zaznamovane imena Avéna, Albumazera, Algebra (El Džabir) itd. Na strani Aristotela je srednji vek častil Avicenna naj više, in Avverois je bil od zdravnikov oče vsih vednosti imenovan. Arabci so imeli pervi učene šole, od kterih se je slava širila na vse kraje ; koliko imen preslavnih mož leskece na obnebju ved, koliko imén, kterih ni ne njih čas, ne celi srednji vek prekosil! V natoroslovstvu in v zvezdoslovju so bili oni pervi učeniki za celo Evropo, in koliko imenitnih znajdb so zapadu prinesh, zdravniki vedo od njih povedati, in kemija ima še od njih ime. Skoraj dogotovljeno je, da so smodnik že davno poznah. — Kdor pa umi njih jezik, temu je odperta hteratura, ki se sme gotovo marsi-kteri ponosni evropejski na stran postaviti, in njih je slava, da so svoj jezik v 12. stoletju tako čisto obranih, da se do zdaj ni skoraj nič premenil ; kakor so na visoki šoli v Kordovi govorili, govori še zdaj junaški sin Arabije ! Še stoje razvaline njih mogočnosti in njih slave, v razvalinah tudi še mogočne. Alhambra in nje čudeži spričujejo od Glasnik 1859. — rV. zv. 12
178 ¦
slave Abderhamanove ! Dolgo je že, kar je njegov prestol razsut, njegova moč zdrobljena ; pa hvaležna zgodovina gotovo njegovega imena ne bo pozabila ; porok temu je krasni sad, ki je iz kali dozoril, ktero so Arabci v rodovitno zemljo zasadili. •
Kako seje Slinarju iz Golovca po svetu godilo.'")
(Konec.)
Osa je bila že davno odletela, Slinar pa še vedno zamaknjen stoji in zija na lonec, od kodar se je glasilo zanj tako imenitno prerokovanje. Glavo si podpre in premišljuje preroške besede, velikan — katakombe — žertva smerti — dvanajsta ura — ubiti lonec, vse to mu roji po glavi. Na vse strani premišljuje, ali zastonj si beli glavo, njegov um ne more prodreti megle, ki obdaja osin orakel. Izbije si toraj to misel iz glave, poprime zopet za palico in potuje dalje. Kot pravi popotnik, si on tudi nikjer
— — ne sezida koče, ^
Postelje si ne postelj'ce.
Oblak nebeški ga odeva,
I posteljo mu zemlja da,
Ko obudi se zora dneva,
Solnce ga dalje popelja. Tretji dan pride do cesarskega grabna, ki je bil po stari navadi suh , kar je bila za Shnarja velika sreča, ker ni znal plavati. Ko stoji na bregu in z očmi globoki brezen meri, se nekoliko prestraši -, vidil je namreč, da bo treba veliko dni, preden bo priromal do un-krajnega brega in da Ljubljana ni tako blizo , kot si je revež mislil. Marsikaka neumna misel mu je prišla o tem grabnu, ah s tem, da je on modroval, se graben ni zasul, treba ga je prekoračiti. Spusti se navdol. Solnce popoldne strašno pripeka in kamnje je tako razbeljeno, da mu ni mogoče dalje iti. Ustavi se v senci jag-njedovega drevesca vsaj za toliko, da solnce zgubi nekoliko moči in da se ohladi. Dolga pot ga je utrudila in vročina ga je tako prevzela , da nehote zadremlje. Ali komaj zatisne oči, zasliši šum, in ko odpre oči, vidi pred seboj strašno podobo — ali časa ni imel, da bi jo bil delj ogledoval. Velikan stegne svojo roko in verze Sli-narja v strašno tamnico. Slini se sicer, kar le more — ah vse mu nič ne pomaga. Ko ga mine pervi strah, pomoli varno svoje rožičke iz hiše, da bi zvedil, kje da je prav za prav. Ležal je v mahu, tma je pa bila kot v rogu. Nekaj časa tava po ječi, rad bi vedil ali je sam ali ima kacega nesrečnega tovarša, pa ne najde žive duše,
*) Glej št. I. Ker je bil izvirni spis v zgubo prišel, nismo mogli „konca" pred podati.     Vr.
179
toraj se potegne zopet v svojo kočo in v tihi jezi cedi shne in premišljuje svojo žalostno osodo. Zmisli se ose in njenih besed — pervi del prerokovanja se je spolnil. Velikan ga je ugrabil in zdaj je v katakombah zapert.
Ko zagleda spet beli dan, je bil v lepi sobi -. velikan, ki ga je dobil v svoje pesti, ga strese z mahom vred na mizo. Slinar plaho krog sebe pregleduje in čaka, kaj se bo ž njim godilo. To je vidil, da zdaj ni moč uiti rabeljnu in udal se je v svojo osodo. Mož ga prime v roke in ga dene v stekleno posodo, v kteri je bilo mnogo okusnih zelišč, kterih bi bil Slinarjev želodec prav vesel, ah danes mu greni misel na zgubljeno prostost sleherni grižlej. Mož zaveže Slinarjevo ječo na verhu s papirjem in potem odide, nič ne mara, da gre novih žertev iskat.
Solnce se je skrilo za gore in nebo se je žarilo od večerne zarje. SUnar je do zdaj mirno gledal na ulice , po kterih so ljudje švigali sem ter tje — ah nobeden se ne ozre nanj, nihče ne ve za njegovo žalost. Zdaj je jel laziti po svoji ječi ; vse je ogledal, vse je otipal, ah stena se nikjer ne vda, povsod je enako gladka in terd-na. Ko tako ogleduje in poskuša , pride do stropa svoje ječe ; precej , ko nanj stopi, mu pove noga , da je strop iz drugega blaga, kot stene. Z veseljem je zapazil, da se na mestu, kjer se je delj časa mudil, strop mehča. Slinar napne zdaj vse svoje žile in moči, cedi sline in z vso svojo močjo se upira proti steni. O veselje , kterega le jetnik čutiti zamore , stene se udajajo vedno bolj in bolj, še enkrat se upre — in strop je predert. Nogo je imel kmalo zunaj , teže je bilo hišo za seboj potegniti, ali upanje na rešitev mu je dalo moč, kot bi si je nikoh mislil ne bil.
Bil je prost ! To se pravi, ušel je iz male ječe, ah vendar je bil še v rabeljnovih rokah. Kam se če revež djati v neznanem kraju? In verh tega je nastopila tudi noč, ki je sicer prijatlica takim početjem, toda Slinar se ve komaj ganiti. Na ulicah je stala pred oknom la-terna, ki ima dolžnost razsvitljevati temo, ah za danes je te dolžnosti odvezana , ker pratika pravi, da bo ta posel za nocoj luna prevzela; ali kaj to pomaga Slinarju, ker gosti oblaki ne puste njenih mihh žarkov na zemljo, da bi svetih jetniku na poli rešenja. Da bi se svojemu trinogu vsaj iz oči umaknil, spleza na omaro, ki je blizo okna stala, tu gori je sklenil nocoj prenočiti. Akoravno se je bil po dnevi potil in trudil, vendar ni mogel zaspati, mislil je na brezskerbno domače življenje , na osino prerokovanje, na težavno popotovanje in na svojo ječo. Nevidna moč ga žene na rob omare, z nemirnim očesom gleda v globoki brezen , ki pred njim reži.
Strašne mu misli rojijo po glavi. Življenje mish vzet' si v slepi veri, Ar nekaj mu prederzno nogo ustavi.
12*
180
in lo nekaj je bila nekdanja prijatlica Helika, s ktero je preživel mnogo veselih in žalostnih dni. Ta spomin ga tako prevzame, da stopi nekoliko od brezdna , hudobno misel si spodi iz glave in spusti v nemar vse daljno popotovanje. Ako mu je dano, da bo ta kraj še živ zapustil, bo šel spet nazaj, od kodar je prišel. Na Golovec sklene se spet podati in tam bo šel od griča do griča, od germa do germa in popraševal po svoji dragi, in prej si ne bo dal pokoja, da jo bo našel, ah pa da bo vsaj zvedil, kaj se je ž njo zgodilo, ker še Enkrat vidit' želi podobo milo, ,
Pozdravit' prejšnega veselja mesto : >
Ar srečno je prestala časov silo, i
AF njeno mu sercé še bije zvesto, i
Al' morebif pod hladno spi gomilo, u
Al' mu kak drug je vzel nevesto. Al' živa, al' meriva je, zvedit more, Ločiti pred se iz sveta ne more. V teh mislih ga sladki sanj nad breznom zaziblje. Sladke sanje ga peljejo na Golovec v drušino svojih ljubih in užival je zlate ure; kar naenkrat se mu zdi, kot bi se z glasnim dleskom vrata omarne na .stežaj odperle in mračna luč je navdajala celo sobo. Potem zasliši v omari prijetno šumenje, oči napenja in zija po sobi, ali ničesar ne vidi — pač tu se nekaj premika, ah je res, ah ga le oko slepi? Groza mu strese vse ude. Iz omare gre prečudna procesija. Naprej korači križasli pajk , za njim kobacata dva bramorja s širokimi lopatami. Za njima gredo štiri murni, ki neko žalostno vižo škripljejo. Za temi se giblje mogočni rogač, na vsaki strani pa ima enega kačjega pastirja, za njimi pride šest parov belih metuljev in prec za njimi osem parov navadnih rujavih kebrov. Za kebri se verstijo v parih bučele, ose, čmerli in seršeni, vsi skupaj brenčijo mertvaško pesem. Štiri zelene kobilice prineso zdaj na dveh slamicah polža, na strani jim pa sveti osem kresnic.
Slinar vleče sapo na-se, merzel pot mu stopa po čelu, z nepre-maknjenim očesom gleda čudno procesijo, ko pa prineso memo njega polža, Slinarja po celem životu kurja polt spreleti — ta polžje bila Hehka.
V sanjah kviško kakor jelen plane, Hoče k svoji — roge širi — pada. Mož z lupino v dno brezna brenkoče
Zabrenčijo muhe iz prepada. Slinar je padel iz omare na tla, njemu se ni nič hudega zgodilo, le hišo si je bil na enem kraju poteri. Prikazen je bila zginila , on se pa s svojo poterlo hišo do zida pomakne in tu sklene do dne počakati. Slinarju še na misel ni prišlo, da bi to vse utegnilo le žive sanje biti; on je bil do terdnega prepričan, da je vse resnica, kar je
181
vidil. Velikan, ki je mene ujel, si misli sam pri sebi, je zasačil tudi Heliko, tu v tej omari počiva zdaj njena hiša znabiti ne bo dolg-o , ko bo tudi moja zraven njene. V globoko žalost utopljen je čakal belega dne.
Kmalo, ko se je zvidilo, pride mož v sobo in odpre okno, toliko da ni pohodil Slinarja. Njegova sreča je bila tudi, da se mož ni ozerl na njegovo nekdanjo ječo, sicer bi bil gotovo zapazil, da je jetnik ušel.
Slinar se je stisnil v kotiček ; ko je pa mož odnesel pete , se spusti urno po zidu, in kolikor hifro je mogel, je plezal proti odper-temu oknu, ki je peljalo na vert. Srečno pride na okno in se hitro zgubi v tertno listje, ki je okno obraščalo. Zdaj je bil spet pod mi-hm nebom, bil je prost.
Slinar je hodil zdaj po vertih in travnikih; mudilo se mu ni nikamor , ker misel na Golovec se verniti, ga je bila po tisti ponočni prikazni minila. Sam ni vedil, zakaj se je spravil na voz, ki je stal na veliki cesti pred neko kerčmo. Ko čez nekaj časa gospodar voza pride iz hiše, se na voz usede in požene, odpelje tudi Slinarja po dolenski cesti. Na žegnanem studencu se voz spet ustavi in Slinar se skobaca naglo na tla; kraj se mu je zdel dosti prijeten, da se pomudi nekaj dni. Ker ni vedil nič boljega opraviti, se je namenil pisariti. Posebno so ga mikali običaji in navade pri ženitvah in porokah. Kjer so se v tej kerčmi, pri kteri je Slinar z voza stopil, navadno svatje mudih, je imel veliko priložnosti, navade tega kraja opazovati. Enkrat se je pripeljala velika rajda svatovskih voz pred to kerčmo. Slinarja je gnala njegova gorečnost skoraj do hišnega praga , da bi bolje vidil svatovske obnašanje ; vse, kar je vidil, je zapisoval v majhne bukvice. Ravno je pridno pisal, kar prileti baba s počenim loncem v roki na vezni prag in ga treši ob tla. Lonec se je razletel in pod grobljo čepinj je zdihoval Shnar, na kterega je po nesreči baba lonec zalučila. Slinar je bil do smerti ranjen; zadnje besede, ki jih je zdihnil, so bile: „Osa, ti rumena osa, ti si resnico govorila."
Po sreči sem dobil jaz Shnarjeve bukvice v roke. Veliko o narodnih običajih je v njih zaznamovanega, le škoda, da ni mogel končati , kar je s tolikim trudom začel. Prijatlom narodnih običajev podam tukaj le nektere male cortice iz njegovih bukev:
„Tudi na žegnanem studencu se ljudje ženijo in možijo. Moža, kteri se ženi, imenujemo ženina, ženski pa , ktera se moži, pravijo nevesta. Tudi tukaj si volijo starašina, druga in družico, pri vsaki priložnosti pijejo in jedo. Poroka je vselej v cerkvi. Nevesta se včasih joka."
Menda bo iz tega malega vsak previdil, koliko vrednost imajo te cortice, le škoda da so le čertice in da niso dodelane. Kolika zguba je to za nas ! Če bi imel kak rodoljub veselje te čertice dO'^ versiti, mu iz serca rad prepustim Shnarjev dnevnik.
182
O kačah.
(Narodska povest; zapisal J. Vijanski.)
Kjer je veliko kac , tam imajo svoje stanovanje pod zemljo ali v pečinah. Ena med njimi je kraljica in nosi zlato rinko okoli vrata. Kače tudi imajo zlato jabolko in včasi ga prineso na svetlo in si z njim igrajo. Nekdo je bil tako pameten, pa je vzel kolo, šel na hrib, in ga spustil navdol. Ko kolo mimo kač ferči, vse za njim zbezajo, jabelko pa pustijo. Ta človek zlalo jabelko vzame in ga shrani. Drugi dan pa je šel kolesa pobirat. Našel ga je, ga pobral in na ramo zadel. V kolesu pa je bila kača skrita , in ko je že bil neko-likokrat prestopil, ga v šinjak piči in človek se na mah merlev zver-ne. — Zlatih jabelk- pa nikdo ni več našel.
Ako se kači rep odseka, jej štiri noge izrastejo in iz kače postane potem „skok", ki je tako močen, da najterdnejše vrata podere, ako se v nje zaleti.
Narodna Krška.
(Zapisal J. Črnćić.)
Zdrava budi, o Marija! Ka si pona vse milosti, Iz koje nam sonce sija
Vse kriposti.
Bog je s tobum vsemogući, Ki te drži urešenu. Tebe od vika čuvajući
Neoskvrnjenu.
Ti si Diva preblažena Med divami va-vik vika. Od vsib divic, od vsih žena Ti si dika.
Blagoslovlen Isus sveti. Od prečiste plod utroby, Mučen za nas i propeti
Za naše zloby!
Moli, Majko, Sinka svóga Za nas grišnih, naše dogy. Prosti naše, moli Boga
Za tvoje slugy.
Daj i sada smert imati. Milost Božju, (l)jubav pravu. Za moč' s tobum uživati
Rajsku slavu!*)
Pomenki o domaćih recéh.
DrnžtTO st. Mohora.
Bliža se novo leto tudi đružtvu sv. Mohora. Z novim letom bo nastopilo novo dobo svoje delavnosti. Izdajalo in razširjalo bo dobre, v katoljškem duhu zložene in prav po domaČe pisane bukve, ki bodo
*) Ovu molitvu znaju vsi čitatelji, ali ove pesme neznajix.   Meni ju je pove-^dala neka stara nepismena Dobrinjka; ali nij' jé sama složila,  nego od nekoga čula, ter nekako zapametila. Morebit nije vse dobro, n. pr. „Daj i sada . .."
183
slovenskemu ljudstvu bistrile um, požlahtnovale sercé, pa tudi pošteno razveselovale in veselje do slovenskega branja budile. Bog daj, da bi pomlajeno in na cerkvene tla prestavljeno kot družba ali bratovščina sv. jNIohora veselo raslo in napredovalo ! Kakor bitro dojdo iz Rima poterjenje sv. Očeta, se bodo popolnoma razglasile dvužbiDe postave , v sledečih rečeh se bode pa že v prihodnjem letu po njih ravnalo : ,,Da doseže svoj imenitni namen, bo izdajala družba vsako leto :
a) dvoje „slovenskih ve cernie," namenjenih za priproste, kmečke ljudi, ki bodo obsegale miČne povesti , čedne pesmice , zanimive obraze iz življenja raznih narodov, mnogotere poduke o natoro-znanskih resnicah in druge reči za poduk in kratek čas mlađim in starim ;
b) majhen družbin „k ole d ar Ček," ki bo zapopadal, razun navadne pratike in drugega podučnega in kratkočasnega beriia, imenik častitih družnikov in vse družbine račune in druge naznanila ; in
c) kolikor bodo pripuščale dnarne moČi, še kake druge bukve, priprostomu kmetu v podučenje ali častiti duhovščini v djansko rabo. Hazpošiljale se bodo bukve trikrat v letu po tistem potu, po kterein jih vsak družnik dobivati želi. Vsi spisi, ki jih misli družba na svitlo dati, morajo pa v čisti, lahko umevni slovenščini zloženi in po kakem visokoČastitem škofljstvu poterjeni biti.
Da si pa družba lože pridobi dobrih in njeni nameri primernih bukev in spisov, bo plačevala gg. pisavcom izvirne sostavke po 9 gld. za tiskano polo v majhni obliki (kakor jo kaže molitvena knjiga „Marije ro-žincvet), poslovenjene pa po 6 gld.; če se bodo pa tiskali na veliki osmerki, jim bo dajala za polo po 3 gld. več.
V družbo sv. Mohora more stopiti vsakdo brez razločka stanu in starosti. Družniki so pa : a) letni in b) do s mer tu i.
a) Letni družnik postane vsak, kdor plačuje vsako leto po enem goldinarju v družbino dnarnico; kakor bitro pa za kako leto ne odrajta določenega plačila, neha spet družnik biti za nekaj časa ali za vselej, kakor je njegova volja.
b) Med dosmertne družnike ali vtem el j itelj e družbe sv. Mohora se pa zapiše vsak, kdor plača v družbino matico v kovanem dnarju ali v bankovcih petnajst goldinarjev na enkrat ali po 7 gld. 50 kr. vsaj dvakrat v teku enega leta; kdor bi pa svojega polovičnega plačila v družbino matico pred pretekom vstanovljenega obroka ne dopolnil, zgubi pravico do njega. S tim plačilom si pridobijo đosme'-tni družniki pravico do družbiuih bukev za vse žive dni, šolske in farne bukvarnice pa za vse čase svojega obstanka. Ime vsakega dosmertnega družnika se vpiše v matični zapisnik in se mu pošlje v Častno znamnje, da se šteje med vteme-Ijitelje družbe sv. Mohora, listina s podobo sv. Mohora, ki jo podpišeta razun vodja in tajnika vsaj Še dva druga odbornika.
Matica je zakladna glavnica ali zakladni kapital, ki se ga nikdo ne sme dotakniti; le obresti iz matičnega denarja in letnina letnih družnikov
184
se smejo obračati v riatiskovanje družbinih bukev in za druge družbine potrebe. Naraščala bo pa matica :
a) po vplačilih dosmertnih družnikov;
b) po dobrovoljnih darilih ;
c) po darilih tistih gg. pisavcov, ki družbi svoje spise brez plačila prepuščajo in
d) po tistih denarjih, ki jih bo vsako leto vergla kupČijska razprodaja družbinih bukev.
Družbine opravila bo oskerbovalo sedem v Celovcu bivajočih odbornikov, ki pa morajo letni ali dosmertni drnžniki biti. Eden izmed njih je družbin vodja i:i varh družbinega premoženja, eden oskerbnik in pregi edovavec družbinih računov, eden tajnik in vrednik družbinih spisov, ostali štirje bodo pa skerbeli za naglo in natanjčno razpošiljanje družbinih bukev in za drugo družbine opravila.
Ako bi se družba sv. Mohora iz kakega posebnega uzroka kedaj razvezala, ima vsak živi dosmertni družnik pravico do vloženega plačila-, kaj se pa ima z ostalim družbinim premoženjem zgoditi, bo razsodil z visokim družbinim varhom družbin odbor."
Da bo moglo družtvo že v prihodnjem letu svoj visoki cilj in konec popolnoma doseči, mu je treba materialne pa tudi duševne pripomoči. Brez ene in druge bi ne moglo srečno dognati, kar je storiti sklenilo za keršan-sko omiko slovenskega naroda in za povzdigo domače literature. Zato se z milo prošnjo obrača do vseh rodoljubnih Slovencov, da mu v prav obilnem številu priteko na pomoč; Čast, slovenske pisatelje pa prijazno povab-Ijuje , da se pod gori naznanjenimi pogoji prav pridno vdeležujejo pri spisovanju družbinih bukev. Vsak ud naj naznani, po kterem potu želi prejemati družbine bukve (ali po pošti, ali po sledečih knjigarjih: po Leonu v Celovcu, Lerche r j u v Ljubljani, S o c h a r j a v Gorici, F e r-s t e 1 n u v Gradcu, L e j r e r j u v Mariboru, G e i g e rj u v Celju, W e i c i n-g e r j u v Radgoni, Z a v a d c k i m u v slov. Gradcu, Vepusteku v novem mestu, Schimpfu v Terstu , Bla z niku v Postojni , Dirnböcku na Dunaju in po Zupanu v Zagrebu, ali pa po kaki drugi priložnosti); ker se bo pa razpošiljanje družbinih bukev berž, s Čim se prestvari družtvo v bratovščino, skusilo po visoko čast. dekanijstvih uravnati, naj se pristavi tudi dekanija, po kteri bi se utegnile komu bukve pošiljati. Denarji naj se pošiljajo v frankiranih listih pod naslovom „Druž-tvu sv. Mohora v Celovcu" ali pa naj se pridevajo naročnini za „Slov. Prijatla" ali „Slov. Glasnika".
Družtveni odbor.
— 185
Slovenski besednik. ^
h Zagreba m e s C a novembra. Savinski. Leta 1848 je zadobil narodni jezik dolgo pogrešano veljavo. Bilo je to pravično, painetno in koristno na dve strani: narodna književnost se je začela razvijati in so-vražtvo med enim in drugim jezikcm in narodom bi se bilo čisto zgubilo ; ali Časi so se premenili in nemščina je jela gospodovati tudi ondi, kjer je poprej prav ptuja bila. Da to nikakor dobro ni bilo, je naravno -, koliko kvara je to rodilo, ne bom razlagal, čutil je to vsak izobraženec sam, eden bolj, drugi manj. Kolika je bila potreba prenaredbe, je pokazalo veselje, s kterim so narodi sprejeli letošnji ces. zakon, ki določuje, da se mora ondi, kjer narod govori jezik nenemški, večina predmetov uČiti v narodnem, tedaj pri nas v hervaškem jeziku.
Ministerski razglas od 22. velk. serp. 1854 veleva, da naj se v dolnjem gimnaziju v hervaškem jeziku uči nauk sv. vere, herv. jezik, računstvo, zemljopis in naravoznanstvo ; latinski in gerški jezik pa v hervaškem in nemškem jeziku, kakor potreba in sorodnost jezikov nanaša ; pri zgodovini pa naj se rabi za vajo nemški jezik v viših razredih dolnjega gimnazija. V gornjem gimnaziju naj se razlaga nauk vere in bervaŠki jezik po domaČe (v narodnem jeziku), ostalo pa nemški. Tudi pri latinščini in in geršČini mora učitelj hervaščino rabiti. Če se njen vstroj z vstrojem onih ujema; pri naravoznanstvu se morajo tudi hervaške imena dodajati.
Pa žalibože, ta razglas se ni spolnoval ; zato je tukajšno vis. namest-ništvo, kakor pišejo Narodne Novine 11. t. m., gimnazijskemu uČiteljstvu naložilo, naj se za sedaj razglasa od 1. 1854 natanjko derži, glede novega ces. zakona pa naj predloži primerne nasvete, kako bi se volja presvitl. cesarja spolnila in po novem zakonu določen namen popolnoma dosegel.
Volja presveti, cesarja zapoveduje, da se ima narodni jezik povzdigniti do Časti, ki mu po vsi pravici gre, da se dovoljno razvijati more, da se pa na gimnaziju tudi nemški jezik toliko uČiti in vaditi ima, da ga učenec po doveršenem osmem razredu popolnoma zna. V skerbi za eno in drugo je tedaj, kakor je bilo brati v Nar. Novinah v gori omenjenem listu, učiteljski zbor zagrebškega višega gimnazija, gotovo brez vse prenapetosti in pristranosti, sledeče nasvetoval: v doljnem gimnaziju naj se uči vse v hervašČini razuu gerškega in nemškega jezika; pervi se ima koj z začetka, v IIL razredu , drugi, kakor hitro mogoče, v nemščini učiti. V gornjem gimnaziju naj se razlaga geršČina, nemški jezik, računstvo in propedevtika v nemškem, ostalo pa v hervaškem jeziku.
Nadjamo se, da bo vis. ministerstvo te zmerne nasvete popolnoma poterdilo, in toliko bolj se tega nadjamo, ker za gotovo vemo, da je svitli ban poslanstvu, ki se je v imenu učiteljskega zbora zagrebškega gimnazija zavoljo učnega jezika k njemu podalo, obljubil, da ne bo nihče narodnemu jeziku pravic kratil.
186
Slišali smo, da je tudi uciteljstvo tukajšne akademije k svetlemu« banu poročnike poslalo ter prosilo, naj se pri njih polovica predmetov v ' hervaškem jeziku uči. — Tako je pri nas -, kaj pa bo pri vas s slovenščino?!
Dobili smo te dni dolgo pričakovane „Jadranske Vile", ki jih izdaja g. Vinko Pacel. Pervi zvezek je prav Čedna knjižica. — Ravno kar je tudi v lepi obleki prišel na svetlo: „Matija Gubec, kralj seljački." Drama v pet Činah od Mirka Bogovića. '-''^^ ¦
Iz Gorice 15. novembra. J. G. Kras an in. — Po dugom oklevanju ugledasmo već jednom prvi svezak toliko očekivanih i željenih Jadranskih Vil. Jedva nara srdce s' njih oživi i radostju zaigra, pa evo nas opet tužuijih , negoli prije biasmo , a zašto? . . . Ovaj prvi svezak jako nas razsladi , dapače nasladi ; jošte prvoga ne prebrasmo a drugoga zaželjesmo, ali kad će nam drugi na svietlo ? He pobratime — kasno kruh — kasno a možda i nikada ! Cini mi se, da si već pomislil na g. urednika , da ga jadnim pogledom mjeriš od glave do pete, da ga nitkovićem držiš, da ga . . . odsudjuješ ! Pomalo brate , ne budi nagal ; zar misliš , da je g. urednik iz kamena stanca? udri ti, udri ja; daj danas, daj jutra; mnogi skidahu se i vikahu na njega, ali nitko ne pomagaše. Lahko je klepetati, ali svoje poslove odbavljati i onakov časopis uređjlvati nije šala, velim on ako v Časopis, jer nestaŠa jezik, nestaša tiskar, nestaše i poviše pribroj-nikov , a komu je moguće taj nered urediti i takvu poslu odoljeti?! Nabiraj danas , nabiraj jutra . , . trud , tuga, žalost i jad tako mu srdce zaželi, da je jadan grozno obolil, bol jošte ne prebolil, a težko da ju već ni ne preboli !
Neven nam je povenul, Jadranske Vile jedva se rodile pa već i zamrle. Bog dal, da bi se do skora oglasila ka poštena duša domo-rodkinja, te nam Neven oživila ili barem „Vile" zdramila! Ali dok su naši književnici tako složni, takva se posla svatko boji: urednik uređjivat a književnik (ako je poštena srdca) dopisivat. Izađje li komu s' pod pera kakav Članak , jošte pravo nije ni pročitan, eto već petnaest kritik , gdje pobijaju ne samo spis u svakom obziru, no Čovjeku i u poštenje diraju. Kako se more tu napredovati ? Svaki se boji pera, ko ljute zmije. Ako se na književnom polju pomoli primorski ov ili ev, eto Zagrebčanina i Zadranina grozeć ti se za ledji; ako Zadranin napiše svoj ama (ili ono am, im gdje jim nije miesta), a to ga već kori Primorac i Zagrebčanin ; ako ZagrebČanin izadje na polje onim svojim (inter đuos litigantes tertius gaudet) ah-om, Primorac ga proklinja i proganja itd. Komu ćeš tu ugodit? Svi se uzajemno hudaju i grunjaju! . . .
Vrieme je naŠim književnikom i kritičarom — ako je komu do poštenja — da se jednom sporazume, ako ne ustmeno a to barem pismeno , te da ne navadjaju silomice vodu svaki na svoj mlin , već da dokončaju , ustanove i izdadu pravilo (ako ne slovnicu), kojim se može svim po volji pisati, — Molim Vas, pogledajte bratju Slovence,
187
koliko oni mirno napreduju i kako cvate njihova književnost.*) Zaludo je poslovica: slogom rastu itd., kad se neće da prizna.
Iz Celovca. Dne 10. novembra se je po vseh nemških , pa tudi po mnogih nenemških mestih slavno obhajal stoletni god najvećega nemškega pesnika žl. Friderika Schillerja, kterega veličastne poezije ne navdušujejo samo rojenih Nemeov, ampak vse omikane narode daleč črez meje evropejske. Tudi Slovencom je ta prestavni pesnik dobro znan, nekterim v pervotnem jeziku, drugim pa saj po lepih prestavah našega slovečega pesnika Jovana Koseskiga, ki se pa, žalibog, že leta dni ni veČ oglasil. Praznovale so to stoletnico tudi slovenske mesta : tu so predstavljali sloveče Schiller-jeve dramatične dela na igrališčnem odru ali govorili Scbillerjeve poezije v šolskih izhanah, tam so napravili slovesne baklade in druge častne veselice. Med vsimi najbolj se je skazal sosednji Maribor, kjer so se prednašale Scbillerjeve pesme ne samo v nemškem jeziku, ampak tudi v slovenskem. Verh tega je vstanovil veri mož in domorodec pod imenom „Schillerstiftung'* napravo , iz ktere se bo na koncu vsakega šolskega leta obdarovalo dvoje učencov , ki zložita najboljšo pesem v nemškem in v slovenskem jeziku. Slava mu! Naš milostljivi knezoškof Val e n t in, ki so x-avno kar vzeli novo družbo sv. Mohora pod svoje posebno varstvo , so se na novo skazali posebnega prijatelja slovenskega ljudstva. Postavili so Kotmarškega fajmoŠtra in znanega rodoljuba, dra. Valentina Mul er j a, za stolnega korarja in mu bodo zaupali ravno zategavoljo, ker znajo oba jezika , nadgledstvo ljudskih šol po celem Gorotanu, ker so prepričani, da je za tako imenitno mesto neobhodno potrebno znanje obeh deželnih jezikov.
Iz Pešta mesca novembra. S. — Dne 27. oktobra je praznovala ogerska akademija stoletni spomin madjarskega literata Fran četa K a z in-czy-ta. Veliko ljudi, domaČih in ptujib, seje zbralo v PeŠti, — Baron Jožo Eötvös nagovori v muzeji zbor in pravi med drugim: Vsak narod, kije tega imena vreden, časti može, kterih dela so podpirale narod. Danes praznujemo spomin moža, ki je dal našemu jeziku drug obraz in nove oblike. Praznovanje tega dne se ne spodobi ne literatom, ampak celemu našemu narodu. B. Eötvös se ozira po dnevih 18. stoletja , ki je prederlo veliko napČnih misel, ki je odpravljalo stare naprave in oklepe itd.-, osemnajstega stoletja so 'obudile se prave misli o narodni vrednosti. B. Eötvös pravi, da je Še zmiraj veliko ljudi, ki se boje, da bi narodne prizadevanja naših dni utegnile omiki škodovati. Oziraje se nazaj po zgodbah preteČenih Časov dokazuje, da je prazen leta strah in da človeštvo potrebuje izobraženih narodov ; kar je familija k deržavi, to jo narod k človeštvu. B. Eötvös pravi, da je madjarski narod ptuje evropejske pridelke k svoji omiki porabil, brez
*) Bog daj , da bi bila resnica !
188
da bi bil zgubil ali poškodoval svojega narodnega vlastja. H končni opominja svoj narod, da naj se Kazinczytu s tem hvaležnega skaže, da neutrudljivo hrepeni po narodnem cilju in koncu. Za B. Eötvösem se oglasi France Toldy in pravi med drugim: „V Kazinczytovih dneh, (umeri je 1831) ni imela literatura druzega jezika kot tistega, ki g* je ljudstvo govorilo. Kazinczy je pervi spoznal, koliko je treba jeziku še izobraževati se, ce boce se kdaj prileči literaturi. Izobraževaje madjarski jezik, je Kazinczy prestavljal ptuje literarske dela, latinske in nemške, v madjarski govor, pa tudi sam je pel. Brali ste se tudi dve pesmi. Fervo je zložil Korl S z as s; akademija mu je dala drugo premijo zanjo. Pesem poje od jezika kot zgubljenega zaklada, od drevesa zapuščenega; Kazinczy je prišel, zaklad skopal, drevesu stregai, da je nov sad rodilo. Drago pesem je zložil Miha Tompa, spoznali so ji pervo premijo. Pravi med drugim : Pesnik Kazinczy še v ječi ni tožil, toliko je voljno prestal za svoje ljudstvo. Njegovo terpljenje je prineslo narodu blagoslov, kakor ga prinaša dež polju. Narod pred Kazinczytom se primerja bolniku. Kazinczy kot drug Prometei oživi oslabljen jezik. Izkopaval je stare zaklade, nove stvar-jal, oboje Čedno povezoval; bil je knap in umetnik. Jemal je, kar je našel lepega pri mlađih in starih narodih. Storil je iz ljudstva na-'^ rod. — Nazadnje je ponovil vse še akademijski predsednik grof R, Dessewffy; opomnil je, kakor vsi drugi, poslušavce Kaziuczytovega terpljenja; pokazal je, da se s terpljenjem doseže vse. Madjarski narod je veliko že prestal, veliko ga še čaka na poti svojega narodnega življenja. Ozir na Kazinczyta in druge domorodce, ki jih spomin Časti, naj daje moč in zavednost sinovom domovine! — Slovenci! ljubimo in spoštujmo tudi mi svoj materni jezik in prizadevajmo si iz vseh moČi, da se Čedalje bolj opili in olika, da bo ponosno mogel stopiti v kolo drugih visoko izobraženih jezikov !
* „Lehrbuch der Physik f ür U n t er r e al s chule n von F, J. Pisko. Vierte verbesserte und vermehrte Auflage. Mit 403 in den Text aufgenommenen Holzschnitten, (Mit slovenischer Terminologie) Brünn, 1859. — Pod tim naslovom je pred kratkim prišel na svitlo 4. natis znanega Piskotovega naravoslovja, ki je že v mnogih iztisih razširjen po realnih Šolah, Naravske resnice so skoz in skoz prav jasno in toČno razložene in z 403 večidel prav lepimi podobami razjasnjene. Zato je slavno ministerstvo za uk in bogoČastje dovolilo, da se vpelje kot šolska knjiga po vseh realnih šolah. Kar pa omenjeno fiziko našim učencem naj bolj priporoča, je dodana slovenska terminologija, ki jo je z ozirom na Češko in poljsko imenoslovje osker-bel naš sloveči domorodec g. Mate vž Ci gale, c. k. ministerialni koncipist in vrednik slovenskega deržavnega zakonika. Slovenski izrazi 80 skoz in skoz prav lahko umevni in gladko tekoči ; zato smemo upati, da bodo v teh pomenih splošno veljavo zadobili. Po vsej pravici smemo reci,  da je g. Cigale svojo težavno nalogo prav srečno
189
doveršil in slovenskim učencom uk naravoslovskih resnic moČno olajšal. Upati je torej, da se bo knj'ga kmalu vpeljala kot šolske bukve v vse realne šole po sloven^ikih okrajnab , kar se bo v prihodnjem letu zgodilo tudi na celovški realki, kjer se je doslej rabila Schabusova fizika.
* Pred nedavnim je prišlo v Zagrebu na svitlo zanimivo dramatično delo v hervaškem narečju pod naslovom „Matija Gubec, kralj seljački" drama v petih djanjih od sloveČega jugoslavenskoga pisatelja Mirka Bogovića. Šteje v osmerki 154 strani, cena mu je pa 1 gld. a. v. „Narodne novine" pravijo o tem delu : „Naša mladjahna dramatična književnost dobila je u istinu važan priraštaj ovim zanimivim dielom. Predmet uzet je iz naše narodno poviestnice i izradjen je onom vieštinom i marljivostju, kojom se sve književne radnje gospodina sastavitelja odlikuju, da nadkriljuje ih jošte u mnogom obziru. S' iskrenom radostju pozdravljamo dakle najuovii proizvod ovoga našem narodu punim pravom već toliko omiljeloga darovitoga piesnika i nadamo se, da će i ovom prigodom naše čitajuće občinstvo činom pokazati, koliko ciene i kako rado podupire Ijepa književna nastojanja, kada dišu narodnim duhom i viešto su izvedena. Spoljašnost diela prekrasna je i odgovara dakle svojoj unutrašnjoj vriednosti. Da Bog, da urodilo nam književno polje što obilatije sličnim plodovima — i nesustao i unapried vriedni gospodin sastavitelj u govoru stoječega diela u svojoj toli uspieŠnoj radinosti, u koju valjalo bi da se ugledaju i ostali naši spisatelji, koji se žalibože od njekog vremena odviše riedko pojavljuju.
* G. prof. Dr. Tischendorf se je vernil s svojega ¦ pota po Egiptu , Palestini in mali Azii , kjer je po povelju ru.ske vlade iskal in nabiral stare rokopise. VeČ kakor sto imenitnih rokopisov in drugih znamenitosti je našel; nar važniše pa jo sv. pismo novega zakona, ki ga je g. Tischendorf na gori Sinajski našel in ga „Codex Sinaicus" imenoval. Ta rokopis sv. pisma je gotovo najstarši izmed vseh, in sega neki v drugo stoletje keršanske časomere. Cesarska ruska vlada bo dala ta edini rokopis s pomočjo svetlopisa razmnožiti in te svetlo-pisne obraze prestarega dela vsem imenitnišim knjižnicam razposlati, Verh tega se nahaja v njegovi zbirki nekoliko gerških Čez 1000 let starih rokopisov, ki se tičejo sv. pisma; potem pergamenast prepis samaritanskega pentateucha (5 knjig Mojzesovih) iz Napla, eden z ma-larijami okinčan arabšk rokopis iz 289. leta po begu Mohamedovem (901 po Kr.), ki je najstariši v tem jeziku, dalje nekaj hebrejskih in abisin-skih rokopisov in majhenih lesenih spominkov z gerškimi napisi itd.
* Na dan vseh vernih duŠ so praznovali na Zagrebškem pokopališču spominje znamenitega hervaškega pesnika Stanka Vraza.. Mnogo domorodnih ljudi se je bilo soŠlo, in cela slovesnost jo bila prav dostojna in serČna. Grofica Cačkovićeva je ovenčala o tej priložnosti grob pesniku, ki je tako mile glase izmikal liri slavenski. O njeip. pravi žalostni spev, ki se je glasil na njegovem grobu:
190
„Vene pupolj ruže krasne,    A men' bolnom na um pade, • ^     Jer ga obstre ljuti mraz.       Na um pade Stanko Vraz."
* V Zagrebu je prišel na svitlo drugi tečaj bervaŠkega zabavnika pod naslovom „Leptir, zabavnik za godinu 1860." Okinčan je s pođobšino rajnega Jellačića, bana hervaškega. Obsega neki prav lepo zbirko pripovednih in pesniških sestavkov od. O. Ostrožinskiga, L, Vukotinovića, M. Bana, Dragoševića, Gr. Kreka, St. Mirkovića, M. Počića, od Dragoile Jarnjeviéeve, od J. Kukuljeviéa, J. A. Ka-značića  in  od Hinka.    Da bi le kedaj priromal tudi v naše kraje !
* Nemška pisateljica Ida žl. D ü r i n g s f e 1 d o v a, ki sije mnogo zaslug pridobila za slovanstvo, živi sedaj v Pragi in piše velik roman iz češke zgodovine. Njen mož, baron Otto Eeinsberg, se - a pridno peča s češkimi navadami in običaji. Ze pred nekaj leti je razglasila ta gospa zvezek čeških narodnih pesem v nemškem prevodu j letaš pa je prestavila kraljedvorski rokopis, kakor se pravi, prav mojstersko tudi v vlaemski jezik.
O slovečem poljskem zgodopiscu Karlu Szjanocha prinaša „Dziennik literacki" žalostno naznanilo, da je zavoljo vednega pregledovanja starih kronik, rokopisov itd., skorej popolnoma oslepel. Črez ulico mn ni več mogoče brez vodnika. Pa vendar še marljivo dela in piše. Zgodovinske vire si daje prebirati; piše pa sam s pomočjo nekega pripravila, ki mu kaže Certe in odstavke, ali pa narekuje besede pisarju. Kavno je zdaj dokončal zanimivo mouo;^rafijo o Janezu III.
Eavno pred sklepom današnjega lista zvemo veselo novico, da misli na* vredni pesnik, g. France Cegnar, zvezek svojih pesem na svitlo izdati. Kom.ur je znan Čisti značaj g. Cegnarjevih poezij , se bo tega daru gotovo veselil. Temu oznanilu pristavljamo le serčno željo, da bi omenjena zbirka kmalo zagledala beli dan. Lep dar bo posebno naši gimnazialni in realni mladosti.
Listnica, G. F. C. Hvala lepa za bogati poš'ijatvi; g. D. T, Se lepo za-kvaljamo. Poslali bomo, s cim bodo knjige vezane; g. F. K. v Z. Konec oktobra smo Vam poslali Vaš spis, da ga nekaj popravite ; doslej ga nismo prejeli, zato nismo mogli Vaši želji ustreči ; g. M. C. Prihodnjič, prosimo večkrat kaj ; g. I. Č, Hvala; g. F. E. Prav ljubo in drago; g. V. L. Ker v današnjem listu nobenega večega spisa nismo mogli vverstiti, se bo gotovo zgodilo v 1. 1. prihodnjega leta; g, J. M. S svojim naznanilom ste nas prav razveselili ; le gotovo pošljite, kakor ste naznanili ; g. J, G. Prosimo večkrat kaj prosaiškega ali narodsko - pesniškega ; g. S, Š. Ne zamerite, s celim spisom se nismo upali na dan, ker semtertje v politiko sega. Zelo bi gg. bravcom ustregli z raznimi obrazi iz živalstva itd; g. J. P. Razun druge bomo obe pesmi natisnili; za prestavljeno povest se zahvaljamo.
Opomba. Nekoliko iztisov pervih štirih Glasnikovih zvezkov (a po 1 gld.) imamo še na prodaj. — Te dni so se razposlale družnikom sv. Mohora 29 pol debele bukve „Resnice svete vere", vsakemu v dveh ii^tisih in ob enem še nekaj starših društvenih bukev.
-1»"0~«-
K Ä1Ä L 0»
Zabavni del.
V vezani besedi.
Stran.
Pisarij«....... 1
Otroške leta...... 12
Legenda od sv. Mihela    .      .      ¦      • 33
Goslim....... 42
Nada........ 65
Zatiravcom        ...... 65
Robinjica....... 74
Duhovnik Smirnijan           .... 97
Narodne Kerške        ....      107, 182
Večerni obrazi                         ... 129
Veselje in žalost      ..... 137
Sonet         ....... 161
Zmota       .      .'      .             .      . 161
Pastir        ^          ..... 165
V nevezani besedi.
Koliščlna in stepe . 1, 34, 65, 99, 130 ^   Kako se je Slinarju iz Golovca po svetu
godilo.....10, 178
Narodne pripovedke Varaždinske:    ^ *^^,*.<.t,*
Tolovaj Matjaž..... 12
Krojač, tat, gledalec i strelec . 14
Sin jež...... 87
Prokšeni sluga    ..... 88
Čudotvorna torbica    .... 137
V spomin Jerišatuv..... 42
Pripovedke z Martiniverha :
Od povodnega moža   .... 43
Sin jež...... 107
Od Rojenic..... 108
Slovenske legende :
Sveti Andrej..... 73
Sveti Aloj....._ 73
Kako je Macko župan v Verbovcu postal 161
Vraža pa sodnik               .       . 169
O kačah....... 182
Podacni del.
Sembilja....... j4
Mythologicne drobtine :
Rimske deklice, Taterman in Juterman 16
Kuc-kruh...... J7
O vodi...... 47
O Šentu...... 50
Stran.
O beršljenovem bokalu     ... 81
O velkem korenu in o praproti         . 82
O solnčni ročkici in skledici 82
O Rarašku...... 113
O Pikulu...... 114
O Deseljnu...... 114
O Butu Buteru..... 115
O Gospodarčku   ..... 115
O.Gestrinu...... 170
O Hempaču ...... 171
O čudotvornem zercalu      .       . 171
O Pugi in Kuki..... 171
O Kombolu...... 172
Pomenki o domačih rečeh : ' O družtvu sv. Mohora       ...        1Ü
O Mlinarje vem Janezu ... 50 Kakaj je nehal Vedež 161
Družtvo sv. Mohora .... iSS Podobnost gregovščine in slovenščine 22, 57 Pregied avstrijanske armade ... 23 Pot prek zgornje Donave .      ,      .        45
popotovanje iz Pazim v Terst .Jl/e\>.fe-. 74 "Obraz iz stare Polše .     0.      83, 110
I Kitica slovenskih pregovorov .       .      108
' Zagreb......116, 141
Ethvm gične drobtine .... 14T ;  Koristnost gojzdov ....       152
Isterske prislovice ..... 154 i Podobnost latir'čine in .slovenščine 172
j Kaj je strah......172
Arabci na Spanjskem .... 176. Slovenska bibliografija 32, 64, 96, 16Ü
Slovenski besednik.
Dopisi.
li Zagreba.....25, 185
Iz Dunaja         .     \      .      .              . 58
i Iz Tersta....... 61
Od Slatine...... 120
Iz Gorice         .....155, 186
Iz Celovca.....155, 187
iz Pešta....... IST
SloYitvene droblioe.
I Pregled slovanskih časnikov ... 30 j Mlinarjev J»nea, spisal Kočevar      .     30, 6Q,
Stran.
Dejinjr reći a literatury československe   . 31 Viek i djelovanje sv. Cyrilla i Methoda 62 Dela Puškinove v češki prestavi      . 6:1 Slovnik umjetnikah jugoslavenskih  . 89 Schematismus der öst. Gymnasien und Realschulen        ...... 91
Kos glagolskega rokopisa         . 91
Najnoveje dela V. Ilanka          ... 93
Živa .......93
Slovnik naucny ....      95, 159
Zemljovid evr. Turčije itd.      .       .      . 125
Napredak           ...... 128^
Jadranske Vile          ..... 158
Srbski Ljetopis za 1S59   .... 159
Lehrbuch der Physik.   Von Pisko   .      . 188
Matija Gubec, kralj seljaški     .              . 1S9
Leptir za leto 1860         .... 190 Slovstvene naznanila v vsakem listu.
Narodske drobtine.
Umerli  so :
Šimen Starčevič         .... 27
Mihal Vcseliovski      .... 29
Ifelician Lobeski        .      .      -      . 62
Jan. G. z Neuberka   .... 95
J. T. Krov..... 126
I Stran.
I        T. V. Bulgarin..... 128
j        V. K. Klicpera      ....   128, 157
j O Berčićevi glagoljski chreslomatii         . 28
[ eeske dramatične dela         .      .      28, 95 127
[ Mick^evičev spomenik      .... 29
i Petenyicva uatanova         .... 29
j Dedictvé Malickych          .... 29
i Čehi v St. Louisu..... 62
^Mandelc, slov. tiskar        .... 89
I Stolice slov. jezikovna rusk. vseučiliiščih 90
I Makario, jugoslavenski tiskar          .      . 92
Letopisi gimnazialnih in realnih šol 93, 121
Učitelji na lavantinskem bogoslovju        . 122
Slavjani na Bavorskem     .... 123
Predavanja na Pražkih šolah                   . 125
Slavjansko predavanje v Parizu      . 127
Družtvo za jugoslav. poviestnicu    . 127 O zadevah podučnega jezika na hervaških
gimnazijah ^56
Nov dokaz o kraljedvor. rokopisu          . 158
Stari rokopisi    ...... 189
Slavnost na grobu Stanka Vraza     .       . 189
Nemška pisateljica Ida žl. Piiringsfeld    . 190
Zgodopisec Kari Szajnocha      .       .       . 190 Razne narodske drobtine v vsakem listu.
Povabilo za naročbo.
z novim letom nastopi „Glasnik slovenski" svoj tretji teČaj, Izhajal bo kakor doslej tudi v prihodnjem letu vsak mesec na dveh polah velike csmerke in bo donasal razno lepoznansko blago za poduk in kratek Čas vsem omikanim Slovencem. Zaija lepših dni vzhaja tudi slovenščini in zbuja domače pisatelje k novi delavnosti; bogata lepih sestavkov je že naša nabira za prihodnje leto in še vedno se množi število naših podpornikov in delavcev na literarnem polju; zato nas navdaja sladko upanje, da se bo v novem letu Glasnik še bolj prikupil svojim bravcom, kakor v letaŠnjih nemirnih časih, ki so zmir bili neprijazni vedi in umetnijam. Tudi vredništvo si bo prizadevalo iz vseh moči, da bo Glasnik krepko napredoval in se čedalje bolj do-verševal. H koncu se obračamo s pričujočim povabilom k vsem rodoljubnim Slovenconi , kterim je mar povzdiga naše literature, da nam tudi v novem letu svoje podpore ne odreko in nam v prav obilnem številu na pomoč pritekó. Cena Glasnikova (3 gld. za celo leto s poštnino vred, v Celovcu pa 2 gld. 60 kr. nov. dnarja) ostane nespremenjena in se pošilja v frankiranih listih „vredništvu slov. Glasnika", more se pa tudi priložiti društveni letnini ali naročnini za „slov. Prijatla" (ki izhaja vsak mesec na 4 polah in velja 4 gld.). Kakor v pervem letu bomo razglaševali po želji nekterih gg. domorodcev imenik častitih gg. naročnikov tudi v prihodnjem letu po Glasniku. Z Bogom !
V Celovcu 1. decembra 1859. Vrednik in izdatelj.
Natisnil Janez Leon v Celovcu.'