IZAIZBOUSAISEIJS^ IV mtntmtmm ¥■«• Mn valj* Vmk, ki V (/ mm prtp«»liU "fllnN»r><>" all ta f GLAS NARODA ^ ' List slovenskih delavcev v Ameriki . OTAIHJE OPOZARJAMO, A dfl pravočasno obnove naročni-^Mp^no. S tem nam boste mnogo pri-^^k hranili pri opominih. — Ako ie niste naročnik, poiljite en dolar za dvomesečno poakošnjo. TELEPHONE: C He 1.sea 3—1242 Entered m Second Cteas Matter September 21st, IMS at the V—t Office at New York. N. X, under Act of Cooptw of »larch 3rd. IHT9. ADDRESS: 216 W. 18th ST., NEW YORK No. 259. — Stev. 259. NEW YORK, MONDAY. 7. NOVEMBRA. 1938 —PONEDELJEK, 7. NOVEMBRA, 1938 Volume XLVI. — Letnik XI,VI. v MADŽARI ZASEDAJO ODSTOPLJENO OZEMLJE Pogajanja med AFL in CIO se bodo obnovila ČEHOSLOVAŠKE OBLASTI NISO IZPUSTILE SAMOPOLITICNIH JETNIKOV, PAČ PA TUDI ZLOČINCE Cehotlovaiki uradniki odhajajo iz Madžarski odstopljenih krajev. — Madžari so zgradili pon-tonski most čez Donavo. — Armada zasede slovaške kraje. — Med slovaškimi in madžarskimi uradniki ni nobene mržnje. Olllllillllllil»lllllM .JUTRI JE VOLILNI DAN, IN "GLAS NARODA" NE IZIDE. PRIHODNJA ŠTEVILKA IZIDE V SREDO, 8. NOVEMBRA. — Uprava. STARHEMBERG IŠČE SLUŽBO REGENT PAVEL PRIKAROLU Kraljevi namestnik je šel uradno na lov. — Prav gotovo pa bo razpravljal s kraljem Karolom o političnem položaju. MEDVED, Madžarska, 6. novembra.—V Medvedu, mali vasi z 850 prebivalci so se čehoslovaški uradniki prijazno poslovili od madžarskih kmetov, izročili svoje urade madžarskim uradnikom ter odšli. Izročevanje uradov se vrši brez vsake mržnje med čehoslovaškimi in madžarskimi uradniki. Madžarski vojaki so čez Donavo zgradili poton-ski most, čez katerega so nato med glasnimi klici madžarskega prebivalstva korakali, da zasedejo ozemlje, ki sta ga nemški in italijanski vnanji minister na Dunaju dodelila Madžarski. Pri zasedanju ozemlja se dogajajo ginljivi prizo-ri. Čehoslovaški vojaki se postavijo v vrsto z belo;^^ avtitrijski po,lkallcier in teritorjalno stanje Jugoslavije zastavo v znamenje, da morejo Madžari priti. Ma- J poveljnik avstrijskega heim- in Romunske. BUKAREŠTA, Romunska, G. nov. — Kraljevi namestnik knez Pavle je v petek zvečer do-pel v Barnato na lov. Toda --------- ----------------------- ni kakega dvoma ni, da bo knez Knez Starhemberg i n Pavle s kraljem Karolom raz- njegova žena sta v Pa- PravliaI tudi ° sk»P™l' zadevah Jugoslavije in Romunske. Najvažnejši ji red met njunega razgovora bo najbrže problem narodnih manjšin, katerih imate ob^ deželi na miljo- _____________________________________________________ne. *4 Revizijska povoden j", PARIZ, Francija, G. nov. — kot pravijo češki listi, ogroža rizu. — Najbrže bo prišel v Ameriko. — Njegova posestva so naciji zaplenili. CHAMBERLAIN BO ŠEL V PARIZ Francoska vlada je povabila Chamberlaina in Halifaxa. — V Parizu se bosta mudila tri dni. LONDON, Anglija, 6. nov. — Na povabilo francoske via- AMERIŠKO DELAVSTVO STREMI PO MIRU IN SPORAZUMU nanji minister sir Halifax odpotovala v Pariz, kjer bosta ostala tri dni. S seboj bosta vzela same vsak svojo ženo, toda nobenega političnega ali diplomatskega svetovalca. Anglija ima zelo zmožnega poslanika sir Erica Phippsa v Parizu, ki ho mogel pomagati Chamberlainu, o če murkoli se bo razgovarjal s francoskimi političnimi vodite- I ji. . ... , Chamberlain je prišel do pre- wehra, knez Ern,t Rnediger v.' Romunski listi zatrjujejo, da prtfanja> da je njegov obisk v Starhemberg in njegova lepa dunajska odločitev glede meje Parizu potreben kod uvod za žena, ki je bila gledališka igral- med Cehoslovaško in Madžar- njegova pogajanja s Hitlerjem ka, se nahajata v Parizu in i- sko m obvezna samo za ti dve in Mlls,soiinijem letošnjo zimo. ščeta službo in mogoče se bosta državi, temveč tudi za sosedne Tekom krize je šel Chamberlain Nemčijo, da je "The American Federationist", glasilo Ameriške delavske federacije pravi v svojem uvodnem članku, da je Delavska federacija pripravljena skleniti ,mir z vsako konkurenčno organizacijo (s tem je mišljen Lewisov odbor), pod pogojem, de bosta ministrski predsednik ne izgubi svoje samobitnosti in se ne Neville Chamberlain in vnanji/ f . nobeni svojih pravic. odreče celo izselila v Združene države, države. Romunska je priprav- triki*nt Živita v priprostem hotelu s Ijena jamčiti sedanje čelioslo- T._„..i - džarski častniki z belo zastavo stopijo čez mejo ter sežejo v roke čehoslovaškim častnikom. Pri predaji zemlje se povsod zbjjpre velikanska množica kmetskega ljudstva, in več sto deklet v rdeče-belo-zelenih narodnih nošah. Ko čehoslovaški častniki in uradniki odhajajo, jim madžarsko prebivalstvo prijazno ,maha v pozdrav. BUDIMPEŠTA, Madžarska, 6. nov. — Madžarski vojaki so v soboto dopoldne prvič v 20 letih [države, bosta zadela na velike sednika dr. Milana Stojadino prekoračili Donavo, da zasedejo 4875 kvadratnih kajfi ^polniti bosta viča in bolgarskega ministrske milj zemlje, katero sta von Ribbentrop in grof Ci-ano prisodila Madžarski. V zasedenem ozemlju je bila takoj vpeljana vo-jaška oblast. Med staro in novo mejo je dovolje- ^T^^S^T' no hoditi samo z vojaškimi izkaznicami. Zborova- Knez Starhemberg je na »vonja so prepovedana, gostilne in kavarne morajo bi- politično usodo pritisnil dva ti zaprte ob eni ponoči j uničujoča pečata: javno je na- sprotoval kanclerju Hitlerju in poročil je ženo, ki je žitlovaškega pokoljenja. Bil je velik nasprotnik naeijskih načel, toda zagovornik fašizma. Pet dni zatem, ko je papež razveljavil njegov zakon z gro-fieo Marijo Elizabeto Salm -Reifferscheidt-Raitz, se je 2. decembra, 19^7 poročila z Noro Gregor, ki je bila vodilna i-gralk# na Burgtheater na Dunaju in je bila dolgo časa njegova najboljša prijateljica. Knez Starhemberg je podedoval velikanska posestva s 86 gradovi. Naciji so zaplenili 13 gradov in 50,000 akrov gozdov za planilo dolgov njegove žene. V znak, da je Madžarska zopet dobila ozemlje, ki je po svetovni vojni bilo dodeljeno Čehoslovaški, je bila sneta črna zastava, ki je vihrala na trgu Svobode od leta 1916. Črna zastava pa še vedno vihra na spomeniku, ki predstavlja Transilvanijo, to je pokrajina, ki jo ima Romunska in ravno tako na južnem spomeniku, ki predstavlja zemljo, ki je še vedno v mejah Jugoslavije. PRAGA, Cehoslovaška, 6. novembra. — Madžarsko vojaštvo je zasedlo 1 I vasi na otoku Schu -ett na Donavi, vzhodno od Bratilslave. S predajo ozemlja pa pride tudi pogosto do velikih težav za nekatere. Češki in slovaški kmetje v mnogih slučajih prodajo svoje posestvo madžarskim kmetom za slepo ceno in odhajajo na Češko in Slovaško. Zaradi madžarske propagande v podkarpatski Ukrajini pa pride do pogostih izgredov in pretepov, in orožništvo ni kos svoji nalogi. Češke oblasti niso izpustile samo političnih ka-J pnpro: sinom Hansom. Večino časa vaške meje skupno s štirimi porabita za iskanje kake pri- monakovskimi državami, mefrne službe. Kne^inja želi Knez Pavle bo kralja Karo-dobi mesto igralke v filmih. la tudi natančno obvestil o iz-Ako bosta mogla priti v Zdr idu sestanka ministrskega pred- morala mnogo naselniškili for- ga predsednika Jurija Kosej-malnosti, ki so zelo zapletene, vanova, zlasti pa glede bolgar kajti v Združene države bi mo- ske zahteve za ureditev meja. rala priti pod nemško kvoto,' BUKAREŠTA, Romunska, G. novembra. — Po konferenci med kraljem Karolom in jugoslovanskim kraljevim namestnikom knezom Pavletom je bilo objavljen uradno naznanilo, ki pravi, da so odiio saj i med Jugoslavijo in Romunsko bolj prijateljski, kot pa so bili doslej. Dobro poučeni krogi zatrjujejo, da boste obe državi za vzeli skupno politiko, ako bo Madžarska zahtevala nadaljno premembo mirovne pogodbe. Beograd in Bukarešta sta pripravljena storiti vse, da je vstreženo pravičnim zahtevam Madžarske. NEZGODA ANGLEŠKEGA LETALA znjencev, temveč tudi zločince, zmešnjavo. l^ONDON, Anglija, 4. nov.— ki še povečujejo jNad Jersey airportom se je n- •žgalo letalo, v katerem je bilo trinajst oseb — dva pilota in Slovaška vlada je odredilo izgon Židov, ki ne mo-Mehanik, ter deset potni-rejo dokazati svojega čehoslovaškega državljan- kov. Letalo je padlo na zemljo, »tva. Zide pošiljajo v koncentracijska taborišča Posledic*: štirinajst mrtvih. pod obdplžbo, da škodujejo gospodarskim intere- Itiži^ ^ Qi vi ki •• i . v . . n • t . ,live<5» Kl Je neiai \ nuzini. •om Slovaške. Na policijski stražnici v Bratislavi je bil postavljen posebni protižidovski urad. Posebno Hlinkova garda preganja Zide, zlasti po vaseh, kjer morajo zapustiti svoje domove in odhajajo v Bratislavo in druga večja mesta. FORDOVE KARE BODO CENEJE DETROIT, Mich., 2. nov. — Ford Motor Company je danes objavila, da bodo kare letnika 1939 od pet do dvajset dolarjev ceneje kot so pa letošnje. razpravljal s Hitlerjem, tekom najbolj razburljiivli dni pa ie francoski ministrski predsednik Edouardo Daladier dvakrat prišel v London. Glasilo, ki ga urejuje predsednik Federacijo, Wm. Green, se bavi na dolgo in širok / z bojem, ki divja že nad c.\e leti nitjd Federacijo tu CIO. —. Nobenega dvoma ni, — pravi elankar, — da streme a- ------ ------------------ -----------jmeriski delavci po enotnem di- 'Boersen Zeitung" sve-'lavskem gibanju- Delavska letuje ameriškemu pred- M*raoija je propri&ma, da tež-j .i . ,'koee, ki ovirajo zdruzenje, ni- sedmku, naj naprej nepremostljive, če si bomo NEMŠKI LIST JE NAPADEL R00SEVELTA pred svojim pomede. pragom resno prizadevali ustanoviti imir. Vsa pereča vprašanja gle----— (de zakonodaje, denarnih pod- BFRT IX \emvi a 3 nov P°r finančnih zadev „ . ' 1 emcija, o. n -jjj dalo zlahka rešiti, sau>o — Z ozirom na volilni govor, I, . ,. . . , . . ... . * • dobre volje je treba, ki ga je imel v petek ameriški j predsednik Roosevelt, pravi I Člankar pa najbrž ni mogel tukajšnja "Boersen Zeitung"','drugače, kot da je napadel J. naj Amerika najprej izstrebi'L. Lewi .na, predsednika CU>, svoje gangster je, predno se bo ker se je protivil premirju, ki Chamberlain s svojim obi-;lotlla napadati avtoritarne . so skom ne bo skušal priti v ožji i (fašistične) države. šere stik s francosko vlado, temveč — se tako zdi, — piše ga predlagale konference. lani se Vl- ila so Francozi no-• " Boersenzeitung", — da po- la koraka-j zabija v ognju volilnega boja .... i nrod < < v novo predsednik Roosevelt resnico " kot ie! — Zopet je namreč kritizi- samo želi, t ran je močnejši in jo skupaj z Angleži «lobo miru v Evropi", kot je, rekel kralj Jurij ob zaključku ral avtoritarne države in nam parlamenta j očita terorizem. Pa naj se kar Daladier in vnanji minister *epo potolaži. Le malokje je to Georges Bonnet sta na kou^' Kko terorizma kot ga je v gresu radikalnih socijalistov v 'Združenih državah. V državah, svojih govorih pojasnila stali- ki jih Roosevelt napada, pa sče* demokratskih držav proti vladata mir in red, ill te drža-totalitarnim državam. ve so preizkinšene zaščit nice miru. Najprej naj v svoji de Članek se zaključuje z besedami : — Delavska federacija je pripravljena obnoviti pogajanja tam, kjer so se lani končala. Sedimo zdipet h konferenčni mizi ter govorimo brez obveznosti in brez pridržkov. Pred vsein pa bo Chamber- želi odpravi terorizem in gang-lain v svojem razgovoru s sterstvo. francoskimi državniki priporo-j Ta komentar je značilen za čal, da zaradi miru stopi Fran- neprijazno stališče, ki ga za-cija v prijaznejše odnošaje z | vzema nemško časopisje na Nemčijo in Italijo. Angleška pram Združenim državam, ministra pa bosta tudi načela i Hitlerjevo glasilo 'Angriff? kolonijalno vprašanje, da bo poro£a [z Rima> ja je dospel Nemčiji ugodeno. tja ^ikaški kardinal Mundelein, Po nekaterih poročilih je da bo navzoi:. pri svečanostili, Apglija pripravljena izročiti !ko bo proglašena mati Cabri-Nemčiji Nigerijo v Afriki, to- ^ za blaženo, da bo obdržala Tanganjiko. i — Tocia to je pretveza,— Chamberlain pa bo skušal pre- pravi "Angriff". — Kardinal SUCK ALI CROOK? MORRISON, HI., 4. nov. - govoriti Francijo, da odstopi Nemčiji del Kameruna, Belgija pa naj bi odstopila velik del Konga, kjer so najboljši nasadi gumija. V Angliji in Franciji bo prav gotovo nastal velikanski vihar, kadar bo javnost izvedela za ta Chamberlainov načrt, toda angleški politiki so Mundelin se je podal v Rim iz povsem političnih razlogov. je nasprotovati Japonski v njenem osvojevanj^i na Kitajskem. Med drugimi so tudi naslednji napadi nemškega časopisju: 1. t4Der Angriff" pravi, da »e je predsednik Roosevelt po godil z ameriškimi katoličani ter jim obljubil, da bodo Združene države stopile v diplomatsko zvezo z Vatikanom in da bodo njihove Sole dobile vladno podporo. V zameno zato pa bo 21,000,000 katoličanov pri volitvah 8. novembra oddalo svoje glasove za demokratske kandidate. 2. "Essener National Zei- Brzojavko, ki jo je poslai itung" pravi, da Združene dr- V Whiteside County bodo v to- mnenja, da so te žrtve potreb- rek volili šerifa. Novi šerif bo ne in 3e ravno sedaJ 6as> ko bodisi Slick ali Crook. Fred ie Potrebno pomiriti se s Hit- Slick kandidira na demokrat- leriem- skem, Roy Crook pa na republikanskem tiketu. Nemški trgovci v Bratislavi so v namenu, da jih je mogoče ločiti od Zidov, na svojih trgovinah razobesili nemške zastave. Chamberlain bo tudi Skušal doseči sporazum, da se v bodoče armade ne bodo posluževale plinov in ne bodo bombardirale civilnega prebivalstva. ADVERTISE IN GLAS NARODA* predsednik Roosevelt evhari-stičnemu kongresu v New Orleans, označuje tukajšnje Časopisje za 44 premeteno volit veno potezo." BERLxN, Nemčija, 6. nov.— Nemško časopisje je pričelo o-stro pihati proti politiki Združenih držav. Časopisje napada ameriški narod in njegove voditelje, češ, da so glavni sovražniki totali-{tarizma. Ti napadi so našli odmev tudi v Italiji, kjer je Leghorn Telegrafo, ki je last družine fašističnega vnanjega ministra grofa Galeazza, očital Združenim državam, da se bo- ža ve ovirajo zračni promet Čez Atlantik, ker sebično i- - 'ovolijo Nemčiji, da bi pričela zračno progo Čez Atlantik. 3. 14 Voelkischer Beobach-ter" kritizira demokracije v splošnem, posebej pa še predsednika Roosevelta, da nasprotujejo japonski osvojitvi Kitajske. 4. "Der Angriff1' prinaša Ipatf-kaistične slike ameriških napisov z gesli, kot "Nobene druge poti ni, kot ameriška" in "Najvišje plače sveta." List tudi prinaša slike brezposelnih, potepuhov in nmazanih-stanovanj z napisom: "Hvala Boga, da imamo boljšo pot." "O Ti A S NA B O D A"—New York SLOVENE (YUGOSLAV)^ DAILY 99* GLAS NARODA (roioi ar fBt raoru) Owned and Published dj MAVKNIC PliBLUHlNO COMPANY A* I0XUEPT 817NDAY8 AND HOLIDAYS Advertisement an Agreement 2m eek> it to velja IUl u Au«riko Ui Ktnadi ..............ftLOC 2« iwl leti ................|3/i0 Z* Mrt leta................fl-VPZa pol leta Za New York za <«elo leto . JSa i m.i "eta .............. Za loozemarro ca celo leto . Hobarrlptlao Vearty "01.AS N4HOIIA" IKHAJA VHAK1 DAN IZVZ^Mfil NBDHI.J PRAZNIKOV NARODA", 210 WEST ]8tb STREET, NEW YORK, N. . , TELEPHONE: CHehet X—124* ix^PlHl bcea podpis« la osebnosti w ne prloWujejp. Denar za naročnino ««J biacovoll poMij.tl po Money Order. Pri spremembi kraja Daro4-ttUo*, „roa«»o, da ae nair. ttidf prcJRnje bivall$5e naznani. da hltrej* nujdl TRGOVINA ODLOČUJE William Teeling, prijatelj angleškega vnanjega ministra, > nedavno spisal knjigo "lemu Anglija uspeva", in pravi v' njenem uvodu: Od <,beh delov sveta j«' po mojem mnenju s stališča angleškega imperija Daljni vzhod dosti večjega pomena in naravnost živjjenske važnosti. — Ako se ozremo nazaj v zgodovino vidimo, da smo so v nekaterih vojnah postavili na to, v drugih pa zopet na drngo stran ter se pri tem tolažili, da ohranjamo ravnotežje. — Po letih -mo postali močnejši in vplivnejši, in vsaka skupina držav se je potczala za na£o naklonjenost in za naše prijateljstvo. Posledica tega je bila, da smo manj in manj tr-grovali s prepirljivo Evropo, toliko bolj pa z Ameriko in z Daljnim vzhodom. — Na ta način smo korakoma razširili našo trgovino z Indijo ter razširili svoje interese na Kitajsko, ki je postala za na* življensjce važnosti. — t e nam je povšeči ali ne, moramo priznati, da s stališča trgovine Nemčija in njene sosede so za nas brez pomena. Naša dolžnost je seveda, brigati se za tiste naše ljudi, ki morajo ščititi svoje interese v Nemčiji in v Italiji, pri tem pa nikakor ne smemo prezreti dosti bolj važnega položaja na Daljnem vzhodu. Tako pravi Teeling. Bolj razločno in jasno bi pa takole f »o ved a l: — Ker je izrabljanje kolonij naš najvišji smoter, je nam nazadnje vseeno, če pograbita Hitler in Mussolini vso centralno Evropo. Kaj je mezdno-urni = — zakon ? ^ Feideralni zaikon. ki ,se uradno naziv lja Fair Labor Standard1 Act, ali je boljše znaoi pod ipoljulbniim rmenom Wage-Hour Law, je stopiJ v veljavo dne 24. oktobra tt ga lota. Poglavitne «vrhe tega zakona so trojne: .-*k(uša u eentov za va- ljudi, kii ><» zaposleni v iirtvtdrzavni trgovini (interstate eomineree) oziroma v iagotavl janju blaga za aiLCukližavno trgovino; nor-miaJim teden pa isnrc* znašati kvečjemu 44 ur ob minili mezdah, čez ta' čas pa se mora pla- zadinjih .'JO dneh prod odpošiljat, vi ||laga vponabila 4 ' 7\\-tirajoče otroške dt4' " (expressive (tli i ld kubor.) fvtit otinško tl(4o te vrste se siimtra zaposlitev otrok poti starostjo Ki let v kat'; risi bodi t-ivamiški i:nliMrtriji ali v ru-dvirsitivu. V drugih strokah Minejo delati otroci 14 ali l."> let -itari, tmda le tedaj, ako federalni Otroški urad najde, da njfrhovo dt.lo n* b<> oviralo njihovega šolanja, zdr.-vja ali dobrega usjfevaiuja. V strokah. ki so jH>sel»no ir. -varn-e ali škodljive Mflr-;i'-,*ju ncndoletnikov, mor«' se prepove dati zapta-i t Ikršuli ta zakon f//i roma so odipuytili ali zupostaivili za«po-Iflvnee, ki so vložili pritožbo ali pa pričali proti delodajalcu. Drtlavoc snne iztožiti dvaik-rat červati " overt i-me^oib mezdah i tola ko. kolikor ni bil plačan na polfdnugikra«t vi^jri'h (time ami I miinii/nialnih ali eezumili mezdne half). 44Zatirajoče" otro-Ula-h. Nadalje zalkmi določa ško delo rse isploli prepo\-eduje posiljatve Bssssss DENARNA NAKAZILA IZVRŠUJEMO TOČNO IN ZANESLJIVO PO DNEVNEM KURZU i V ITALIJO V JlMlOBLAVUO j&a f 'J fiO............Din. | BjOO........... Din. 9 7.20 Dl>i I11JB............ Din. 1U0 200 aoo BuO moo MS 00 Din. 1000 Din. aouo Za % 0.33 f 12.26 $ 29.30 f 07.00 9112.50 »107^0 I.tr 100 Ur 200 Lir , 600 Ur 1000 Ur 2000 Ur SOOO MM ta CINI 8BUAJ HITHO MENJAJO BO NAVEDENA GEN« POD VAŽEN E HPRBMBMBI GORI ALI DOLI M« *f*r»J - MJ^ v tiiarjli UrfOi d*vaU«jcM — MJ^ pmg»it,. Izplačila v ameriških dolarjih $ 1,— mmnu pmšmtl_____»^f l.7f •16— - ** ____________JUM* •11— - . - ________JU— - -___ Te me«de in ure bodo veljale za leto dni. Od 24. oktobra 1939 pa do 24. oktobra 1940 bo normalni dedoxmi teden v meddržavnih iinidusitrijah znašal 42 ° ur in n.'tjniasiijsa mt.^da .'Hi eentov na uro. Od tedaj naprej priide v veljavo normalni teden 40 ur in normalna mrada 40 centov na uro, 4' razcm -afco bi se nof>dbitno poGiazalo, r*deni v produkciji, izdelovanju, izkopavanju, manipuliranju, prevažam ju ali koikranenitkoli oprav-ljamju l>laga, ki se preniitka od ene države do druge. Izvzeiti iz tega zakona so poljedelski delavci, moimarji, uslužbenci icostnili žek«nic. motorbusov ali imdhnestriih železnic, ost be, zaipoKlene v prodaja In i ca h na ur na teden, to pa za me več l^ntt 14 te'dnov ma leto. Za. delo črtz 12 ur na daai al-i 56 ur na teiden se mora plačevati čezur->ia mezda. Zaikon določa, da ni'ka'k to-jvamar ali trgovec ne sine pošiljati blaga v meddržavne tr-g0f\me, ako je b ilo to blago izgotovljeno v tovarni, ki je v gl o1 bo od no več kot $10,000 oziroma zatpor rjd ne več kot 6 inosecev za pr-. kršenje določb iega: zakona. V federainem l.-abor je bila De pa rt m . nt. ustanm-1 jena Wage air kor tudi za federalne kongre**- stave in čokat, mož v najlep jsinih zjutraj smo >e pripelji* nike in senatorje. Poleg tega šlh letih, drugi pa visok, plavc-Ji, ob Šestih zvečer pa moram on ima s svojLm glaisom določi- las in poln dolenjske šega vo- že nazaj. J o j, joj, kako lepo j«-ti usodo devetih predlaganih st i. j bilo... Treskalo je in pokalo, ustavnih apr. nromb. Državljan frvega poznam in sva /s- \ oMal »ahl"a ne naisprotnike, je vreden naše- "Janski fronti, ga popolnega zaapanja, da !?a' »Skoro ^»jda sta se, ko sta izvolimo -ovemerfm velike s,'em mu je od razlikovati med mogočim in I Cleveland u brusil- srbski armadi. }kar ne reci "oberlajtnant , :n In kapetan mi j«- predstavil'vikati me ni treba. Kamerad me nt mi re<-i, |»a — Ne morem, go>po«l ob< i lajlnant. .K- še nekaj o>tal.» \ meni. To je najbrž spore in in vpliv rajne Avstrije. Pa mi ne zamerite, če Vam pravim tako. fn dobri ste bili, to moram re či. Lepo po doven>ko ste z na iimiiiii, uiimiiii,(.uJiniiu,, .iiaiiiiji,..mi" h ini m' '"Unnr.'t' 'b.im>tHi;fHMimiii»!|yiin; BLAZNIKOVA Prati ka za leto 1939 Cena 25c 8 poštnino vred. "Glas Naroda" 216 West 18th Stre©* New York, N. riti, ker sta bila že v besedi na italijanski fronti. 1 — Ko sem zvedel, da je go nemogočimi in zato-more do vol (Xison. mu utegnil sti ljudstvo do boljšega živi je-' n ja. Ziivimo 'v dobi velikih problemov, soeija'lmih. gospodarskih in finančnih, in za rtiše-vamje teh problemov v prid v»emu prcibivatetvu potrebujemo človeka, ki ne le rateume )>o-trebe ljudstva, marveč ki tudi euti. da so vprašanja ljud'stva njegova ^ra.Šanja, interesi Širokih mas njegovi interesi. Na to «mora.mo zopet odgovoriti, da tega človeka poznamo, da smo ga že izfolili — governer Tjchmlan. a >em Štiri leta mu je smo je bi olu-et trajala štiri e je svat je naveličali, mi v štirih letih voj ŽIVEŽ IZ ZRAKA ...................................................... ifiii»-iinll, to pot lažja odločitev za n« odvisne in zavedne volilce. Ta odbor želi le opominjati :-vi je rojake na njihovo drža.v-I jams ko doiižnost, naj se podajo na volišče in ponovno f>Ove-lijo vodstvo ^.voje države svojemu dos, danjetmi vod k el ju s tem, d'a. mklajo svdj glais za: gaveroierja TIFORBF}RT H. LKHMAlVA i n porlgo\- e r n er j a CHARLES PO LETT F. Slovenski odbor Ne-o||tl( ni bi|o r.asa soda nastavi imi padec na zemljo prevfčj^ j>vakrat smo ustrelili v sod najprej spodaj, nato pa zi^o-uknja je bila za je začelo v ret i iz »e vrgli nanj, eden je pa ubo-gi živi živali z bajonetom stegni odrezal. In ko smo vdrli v italijansko klet, ki je bila pol na sodov najbolj žlahtne ka kodil. Pri vajah, ki so jih priredilidi^j- Gornja 1 na Škotski in, .=o od m, tava I i ves " 1 nft'Pa ji lAnr> ur prL£ (/ .."CE v »jOCa.1 PAIN - EXPELLED r mi Ti j f.jif/.i-rvf rt»ji.tja. UC.03MOf> _____ gi pn|otelj' C e Irpile viled bolet in inokofe-loŠJi » Vaših mišifoK, pov2ioccnih vile d pirplho. ulio-|cnQjti ali prenopora, ne prtnoiO|oio,'c Voie pi-.Cel.o. lolo ii kdo. upo'oblicio Pq't Eipel'tr Ku-p -f b-t ,* cd'oio-jo HeMt r. to Po;n E>ct"e',orv b' lnji leio-n. 7oKre,0jic Po^-EiofUn s S d on na »ict- ikc-V živež, ki ga potrelbujejo čete na bojnem ]K>lju, iz različaiih višin. Zavoji so se poškodovali seveda toni numj, čim nižje in počasneje je letelo hit'ado iprotr vetru. Škatle z inesnimi konzervami so le mailo 1 odpele, po-vpresčno se jih je razbilo le 10 odisttotkov. Pivpečenec «e jo zkfrobil, bilo pa ga je še mogoče je&ti, čaj in sladikor ni-^ta tnpela, čeiso ju dobro zavili. Izkazalo se je nadalje, da more e*no samo letailo dobaviti' na ta na<"-in toli'lco živeža, .kolikor ga /potrebuje 980 mož za 4 ure in to z enim samim ldtalom. ADVERTISE IN "GlAS NARODA" V Franciji so postavili spomenik na kraju, kjer so se v teku svetovne vojne izkrcale na francoskem ozemlju prve a-meriške čete. Pozor rojaki! KADAR nameravate potovati v atari kraj; KADAR hočete poslati denar v stari kraj; se zaupno obrnite na nas, in postreže-ni boste točno in pošteno. Dolgoletna skušnja Vam to jamči. Pišite po brezplačna navodila in pojasnila na SLOVENIC PUBLISHING CO. .•:PQTNI$£I PDDEL£K ''GLASA NARODA":r 216 West , . New Yorlt, K. Y. H soda, mi smo pa v železne če lade prestrezali božji blagoslov. Kar se pa kuhe zadene, kot pravi gospod oberlajtnant, >c veda sem mu kuhal, če je bih* kaj. Toda na Kajtjem hribu in na Doberdobu, kjer je bil najhujši ogenj, mi ni niti v glavo padlo, da bo kdaj gospod oberlajtnant meni skuhal menažo. Dane- mi jo je pa skuhal. Nt samo meni, tudi moji ženi in hčeri. Goljaš nam je pripravil in vse, kar zraven spada. In ni pustil, da bi ženske črepinj«-poni i le. Vse je sam pokomandi ral. Tako Vas imam rad, tako Vas imam pa rad, — je vzkliknil v zanosu, — da ne vem. kaj bi Vam dal. Veste kaj, ti sto, kar mi je j vol eg Vas naj ljubše na svetu, Vam bom dal. Samski ste še, go.-pod oberlajtnant, počakajte še dve leti. — Xobenega daru nočem in ne pričakujem, — se je branil moj prijatelj! — Navzlic temn mi pa povej, kaj si mi namenil. — I, mojo hčer Vam bom dal za ženo, ko bo stara sedemnajst let. Bilo je že pol šestih. Posloviti se je bilo treba. Že nikdar nisem bil priča tako gi nljivemn prizoru, kot je bilo slovo dveh vojnih kan^eradov —mojega prijatelja Freda Ku-reta in Rudolfa Hočevarja iz Clevelanda. "GLAS NA B O P A"—New York Monday, November 7, 1938 SLOVENE L ' H. U-! (YUGOSLAV) UBERHAUSKtt BAG-NUK Bližina gorovja j« zadrževala jko >o prisil v ceiioo, jo že iz-}ga- kaznuje? Trpinči ? To za vroči itn L/ gazila na planoto, pr*f>reila /v»-zd»- zaipovrstjo. velike, katerih In«*- ^e^/e do zumlje, sred-nje in ma,jh»ne ter neznatne. I> htel je jasmin, rJkaeijf vlaira!« vonj v piliajr^i veter, kraljeva praprot je mo-healn tla, divji ifolohje -o irrnliM v fOTi¥>vjn. Mar j«- bila hladim nor. t> *ifna. samota, ki je usmerjala mi«1! in pomirjala; mar je bila u-oda, ki ji* Odgrinjala nov y.;f-<1or. Mar je hilo nalcljurje. ki \i vodilo majorja po potih, ko-d«-r nto»j >>i hodil, dokler n • j»o jaisni skrivnosti.. Ofr-tal je. \ckoe v ttoe. Korakala sta dalje. Ta.mkvij >e pojavile skal«-. Tik pr« d itjlnia ^na, ne ravno zelo visoka. Ali pa je bil zid! 7/1 starega samo--ta.ua ? V zuhi je bilo okno. Stopi1! je na kani«m, -e odprtine previdno oprijel. Po^lerlaJ .je v n lico. V nji je «"•• p;l fakir na iroli zenflji, p rud njim na mar-iihorni plošči pa steklena krogla. Faik:r ni eotil, da so ljudje zunaj. Zamaknjeno je vil svoje koščene roke. kuštravi la^je so mu vfo li do golili pl««v\ Trenutek jra je (»p:»i/.oval majrr. Raid bi razloeil, kaj je v ste k bin i krogli. Xekaj temnega je bilo notri, pred kroglo pa fakir, ki se priklanjal spet in -T*' t. Ne da bi pomfcljal, je ukazal major svojim ljudem. n»«j od-maknnjo kameni je pred vhodom. Medtem so zaslišali krik. kupčfik žf rjavpce j. ostal še j ' Molče' so g1ai ouhgmaii s seboj, taom. Nekaj planu nie je sve-jZopot do velike planjave, kjir tilo db drngiem vihodii. j so gi-olili golob je ter so frfo- Major se je ozrl po prosto-1 tale vc-Kee. Jat^na je bita noie, ni. Podkovane eevIje je videl; hladna ini prijetna. Le majorju korvmaist drog Ln prisu^n grah ho je zdelo, da >e odpirajo pre-na 'katwini'l ni klopi. Isukdl jojpaMi, iz njih sika jo strasti, »•tek I eno kroglo. V(-jakirO pre-j Tjj.kaj se .je ziiba.l fa-kir. Sp< t wskali celici) — ni v. tudi drugo) je imorda iponfel il na srce proftorp, pa >o ntis'll le apolftjv stekleni krogla. Nosil ga je stene. i ko nefeaj nedotaikfji«vega, neikaj Ob roarartornt plo*ei je stal|i-vetega. ki <0 mu prizadejali fakir prekrižani^ lok. ko sen- najhujše, kar more storiti elo-ca br« z žiivl j+orja. 55daj je prinesel vojak majhen, kovin aM pr edine t. Za- vek: ubiti. ;ozdu je omadmil fakir. Ob pognjen je bil, s štirimi kremp-i Fretdvtn so mu brli mogli nbra-Ijastirni jeldefunmi vršički pri i niti, je s-gol po rožo. ki je dišala n|rva. obroea sta bila na njem. 'Tridijee ga je vzel iz majorjev ili rok. ga dal -na svojo dlani, en ofbro? ini palec, dm-gega na moziiL' v ter skril orožje v pest. •'To ju' bag - nnik," je povo-lal Indijee. 44Kaj je to?** je vprašal major oklevaje in prrvinlno. ko d'a bi se bal odgovora, ki ga je slutil. "Sltraš-no mdijsko orožje, ki ga redko najdemo v Indiji. Bag—mile' iicimfelije ko tigrova šapa ..." Major ga ni pnslišal. V spominu irni je oživel dogoflek iz preteklost i. rra »n mu ja>i — zevajoče prsi — tigrova Šapa. Fakir se je prestopil. *4 Jogi -( in." je rekel. Jfiatejarj-em nad b-rleniin mirom tega Človeka, .je major prevrnil z nogo mannomo ploščo, kjer je tlela žerjavica, pod njo pa je ležala steklena krogla. Ko jo je dvignil major, da bi si jo ogledal, je onemel nad strašnim odkritjem. Tudi kroglo mu je Indijec vzel iz rok. V nji je bilo sro.c. ~ree eloveika. 1 'Verajem v Davo. To srce je od belega mož?, ki je ubJ Indijki s roe. dvakrat ga ji je ubil." Nato umolknil fakir. Kaj počne 7. njinn ? Kako nalj Vtaknil si jo je v usta. 'VTo je a*kletpija — roža rrajhu, vilo trša t o roke. telo. ki je žit v t lo med minljivostjo in trajanjem, po je zdaj zgrudilo ko suh list. V .molk «o segle njegove bo nikoli omeni1!, kako ,se je eno srce žrtvoivalo in se drugo' izjdalo. Tmdi ne o tem, kako! iierazrušno niore biti človeško i-rce. S kraj stane $7 ^ (talijo lista ni_ 5 Ijgmo. klica, kii je hfla v ronnanu že zapisana .smlrti. dobila novih sil in jv O7.dravoi?u In bolna bralka. hčerka tistega nesrečnega četa. je v»-a vedela brala tak konec ter tudi sama začela upati, da bo owdrarv* la. In je tako tivlir.o upala, da je res ozvlravc1-la. i>al aaaeri^ki zdravnik dokltor Hei« ir jjfnl naslovom "Odiseja ameriškega zdravni-.ka, dogoflovščine v 4o deželah." I>r. Heii^or je potoval jm> isvetu z RoHvetile nogi teih ne«reičnitkov. Te katoliške nKlmmice ao vesele in ininie, za to tudi okoli sebe razširjajo luiijbolj čudovitega veselja. Kadarkoli ladja " Brflan" za vozi v luko. morajo previjati in j prevezovat i zam> tstiašne rano na mrvo došlih bolnikov. In t>> delaijo leto in dan brez vsa kršne nevolj.-, čeprav je to delo tako straišno. da bi wako-nvur ilii'iigemni pri tem posstalo slabo. S sv oj 11 vedrcKt jo I a j- t jša.fo siromakom njihovo breme. V ti j endici dhčiinbivanja vrednih žensk se zlasti oil liku jo is^stra KaFivta Kristina. Zapustila j(» svojo domovino Chairtres, svo jo družino. >voj • ijni^itolje, da bi k? posvetila najb^finejšim mo l pediiiimi, go-bavcfmi. Ta žeaiflUaNnna imeniten talent za jezike, kf>^a uporablja za lne 27. NOVKMBR.V v Slovenskem Narodnem Domu, '!?).* Irving Avenue, Brooklyn. N. V. I VA2NO ZA NAROČNIKE roles naslora iv razvidi^ do kdaj Imate plačano naročnino. Prva tifTilba potopni mew, druga dan in tretja pa leto. Da nam prihranile nepotreliurga dela lo «troftkov, Vas proKimo, da skušate naroCul-po praToča^no [Miramati. Pošljite naročnino nararaoet nam aU jo pa plačajte mSpitu zastopniku t VaSem kraju ali pa kateremu ismed aastniMitkov, Itojlb imena ao tiskana z dabailaai črkami, ker so Dpravt-če&t oblftbati t umi drnse naselbine, kjer je kaj našiti- rojakov na**~ IJ.'uih. Zastopnik bo Vam isročil potrdilo a* plačano naročnino. CALIFORNIA : San Krawiwo" Jtrob lauihin COUJHA1K3: Pueblo. Peter Culig, A'. RaftlČ Waiaenbnrg, M. J. Barok INDIANA: Indianapolis. Fr. ILLINOIS: CUlea^o, J. BevčlC C%nro. J. rahla« (Chicago, rišel pisatelja na dom obiskat sta-rejiši mož, kii je ves ra3«4>urjen d'ejal: Ali site konee roanana že najiiisali?" — "Seveda sean gn ž« napisa J/:' je odvrnil pisatelj. Stairčeilv jt» nato razburjen \Tprašat dalje: "Ali junakinja na koncu uanre?'1 — 111)a, joti kii jo je poibrala. Kakor sera v romanu njeno bokizen že popisal, skoraj ne more biiti dru-^avenofra konca kakor smirk'' 4 je docela nemogoče!*' je ve;s preseneoew oalgovoril pi-ratelj. Stari mož pa je na-dal je\Tal: "Morate mi to storiti! Poslušajte me! Imaan edino hoer, ki je povsem taika, ka)k?or ste vi sfrorjo junakiujo popisali. De-k le fte tega zaveda ter vsak dan pričakuje vašega nadaljevanja. Če bowbei sedaj pustili, da. bo -va>ša junakinja na kemon ramama amrla, bo umrla tudi moja hei, ker jo bo to tako preitre^-o. Konec- -va&e^ra romana je odločilen za življenje in smrt mojega edinega otroka." Te beadde so (pisatelja močno pretresle. Vistal je in možu de-jai: jetafeo, bo vaša hčerka živela, mora živeti! Konec bom zarad:i nje ^promenrl.'* •Dal je ^taranm možu besedo m roibo, nakar je ooo potolažen odšel. Pisatelj je nato v zadnjem hipu res spremenil konec svojega romana talko, da je de- AII.VS NKW AM Kiti CAN INTKftl'KETKK. — Trda ve/.. J7i> »!ran1 Cena $1.10 4Tfna kujigH Ka Neune In za <>ue. k> no nem-SCine zmožui. AMERIKA IN A>I£RlHANCl. Spisal Kev. J M. Trunk. (608 strani.) Trdo vezano Opia posameznih držav ; prlsoljevanie Slovencev : njihova društva in dni4* n»roitne ustanove. Iio^ato ilustrirano. Cena $5.00 ANtilJSŠKO SLOVENSKO KEB1LO. Sestavil dr. F. J. Kern. Vezan«- Cena $2.00 HIKSKA VOJSKA. 05 strani. Cena 40c. HOIIOČI DRŽAVLJANI naj narot« knliileo — "How to become a citizen of the United States". V tej knjigi so vpa pojasnim in zakoni za naseljen'- Cena 35c. BREZPOSELNOST IN PROBLEMI SKRBSTVA ZA BREZPOSELNE. 75 hi rani. Cena 35c. DENAR. Spisal dr. Kari EngilS. JM strani Denarni prohiem Je zelo zapleten in težaven in ga ni mogoče storili vsakomur jasnega. Pisatelj, ki Je znan čeSki narofIno-gospo«l«r-•tkl strokovnjak, je razfiirl! svoj« delo lako, da bo služIlo aleberoeinu kot orlentaCni apla o denarju. Cena 80c. DOMAČI ŽIVINOZDRAVNIK, spisal Franjo Dular. 278 strani. Cena trda vez Ceiia $1.50 Zelo koristna knjiga za vsakega živinorejca; opis razniii bolezni ln zdravljenje; . slike. DO ORHIDA DO BITOLJA. 1*"* -»rani. Za u I mi v potopis a slikami Hutln krajev naSe stare domovine, ki no Slovenrem ie malo anapl. Cena 70c. (jOVKDOREJA, Spisat R. I^gvart. 143 strani. S ■llkur.-' Cena $1.25 IZ TAJNOSTI PRIRODE. 83 stran t. Poljudni »piši o naravoslovju tn cvczdoznan-atm Cena 50c. KOKOŠJE REJA. Sestavil Valentin Razlnger, 64 Strani. Cena tt8 si rani. Vez.. Knjiga j»* namen jen:* v prvi vrsli ;s stavbno, umetno in strojno kljufciviitfarstv* žele-xoiivur.vfvo. Cena $2.50 ODKKITJi: A.MEK1KE, spisal H. MA.IAIl. Trije •leli: li;J, 141, l.'fci strani, (.'ena mehko ve* Poljuden ln natančen opis odkrit novega sveta. Spi« se rila kakor zanimiva povest ler je sest ti v I jen iki najl»il j^Iti virih. Cena 50c- PRAKTIČNI RAČUNAR. Trda vex. 251 *tr... Priročna knjižica, ki vsebuje v-e, kur je pri nakunu In prodnji »»otrebno. Cena 75c. PROBLEMI SODOBNE FILOZOFIJE Spisal dr. F. Veber. .'Ml strani. Knjigo toplo priporočamo vsakomur, ki se \ hoče seznaniti z gltivniinl čr.Minl eodolms filozofije. Cena 70c. KUSKI REALIZEM. Spisal dr. Ivan Prijatelj. w 4i:i strani. V knjigi so opisani predhodniki in idejni utemeljitelji te avnjevrsl.i«- »-nikt* struje. Cena $1.50 SPOMINI. tCsIm.: Jože l.avll?.ar.) 'Mil strani. V tej ktljgl ot-r.ja ua5 znani potoplsee 7-uprilk I^avtliar opomine nt* »vojn brezštevilna tnvarija. Cena $1.50 SPLOŠNI PODUR, KAKO OBDELOVATI IN IZBOLJŠATI POLJE IN VRTOVE. Cena brofi. Cena 50c. slov.-antileški in angi eskosloven- slovak. us strani. Cena 90c. SLOVENSKO-NEMŠKI SLOVAR. 143 str. Druga jKtlovlea knjige vsehuje nemsUto-alo- i venski slovar ln kratko slovnico slovenskega ln nemškeoa jezika. Cena 40C. uvod v filozofijo. Spisal dr. Franc Veber. 352 strani. Cena 75c. umni kmetovalec. Spisal Frane PovSe. cena bros. Cena 50c. veliki vsevedež. 144 strani. Zbirka zanimivih in kratkočasnih spretno- ' sti; burke ln šaljivi ]»oakuxl: veileževalns tabela ; pnnktiranje; zastavice. Cena $1.45 vodniki in preroki. iz8 strani. Knjiga je isgla v založbi Vodnikove družbe ter vsebuje življenjepise mož. ki ao a svojim delom privedli slovenski narod is *uieojstva t svobodo. Cena 60c. znanstvena knjižnica. 78 atrsnl. Zanimivosti ls enake zgodovine In nataqCen »P*« voJaSke republike saporo£klh kosskov. ** Cena 50c. zdravilna želišca. «2 strani. Cena 50c. VERNE DUŠE V VICAH Spisal Prosper Merlmee. 80 strani. Cena.. M Eden najboljših apiaor francoskega mojstra »teta lz nafiega kmetakega fivljanja. VOLK SPOKORNIK (splsnl Frane Metk«; a J.____________________1. «i.M Trti WI.«... • «1.29 ZADNJI DNEVI NESREČNEGA KRALJA ______Rt n ua II *A n NAROD A"—New York Monday, November 7, 1938 SLOVENE (YUGOSLAV? DAILY "'^i^iiiihiiliiiiii^ HITLERJEVO POLETNO BIVALIŠČE ROMAN IZ ŽIVLJENJA 9V l ZA "GLAS NAHODA** PRIREDIL I. H. In poleg tega še, da je inlarkizi rekla mama. In teda} pride ie vse drugo poleg, kar ji je sedaj bilo tuje iai je sedaj potrjevalo njen dvorni — oči mladega dekleta, ki niso bile niti Daignkarine, niti Leonoriaie, tetnveč inarkLzme, tako omnia barva, las, prestrasanje ofbeh in nagla, abegana pojaBiiitw — dovolj — teta Brigita je pričela sumiti i« ^se prestraš«ud vpraša: Ali je mogoče, da 1h» mlado dt^kJle iriogoč** ni Daginar* Ali je mogoče Dagrn&r iinirla in so njeno amrt zatajili, da ne bi izgubili, prispevkov za vzgojo? In je sedaj markiza mesto z Daginar prišla s svojo hčerjo, da nastopi Dagnvarino veliko dedščino? Ali pa po Dagntar .pod kako pretvezo pustili na gradu? Sama sebe ogled ji taerja. Slikama je bila ob T-asu njegove poroke igleilaila je sliko m ima takoj občutek, kot da podoba pričenja živeti in se premiika. Xato pa sledi rof>ot — slika Rudodfa Strasserja ;je padla s stone in rob težkega okvirja oplazi Eienino ramo. Vhi nekaj časa stoje kot okameneli. Elena smrtno prebledi im zakrije svoj obraz na ramo svoje matere, kot slike ne bi mogla več pogledati. Tudi signora Katarina, vraževerna kot so v*e .piane ženske, preble-di do ustnic. Ostali z velikimi očmi gledajo sliko, nato pa se zopet srečajo Brigitini •^ogluli z Wernerjevimi. Ki »nora Katarina se prva za ve. Se nekoliko bleda, t.xla popo-lnoma v oblatsti položaja, pravi, ko Eleiii boža lase: "Prestrašila si *e, Dagmar, pa je tuidi res črnino — kot bi te tvoj oče hotel pozdraviti, tako je njegova podoba padla mimo tebe. Poglejmo, ako ni bila kaj pošfcodovana." Tudi drugi pridejo bližje in pogledajo, ako slika ni kaj poškodovana. Toda Werner Falkner ne pogleda slike, temveč suvimo Eleno. In opa«i, da se bojazljivo ogiblje, da bi sliko še enkrat pogledala. Toda ne reče niti besede, dvigne sliko in jo postavi proiii st«enr. "Hvala Bogu, nič ni pošlkodovana. Kljuka, na kateri je visela, se je razmajala. Treba .jo je nanovo zalbiti," pravi mimo. "Upam, da se niste preveč prestrašili, mikfctljiva gospi-ca," pravi Herman Falkner mimo, kajti v njem se ni še dvignil ndbun dvom, da bi mlado dekle moglo biti napačna dedinja. Elena -se le z velilko težavo pomiri. In mati ji trudno stiska roko, kot bi jo hotela opogumiti. Vidi, da se je morala Elena zelo prestrašiti, toda že prej, ko se je pri vprašanju po punčki talko zarekla, bi jo 'bila najrajše ostro pokarala. I>ake stvari se sevoda ne smejo več zgoditi. Elena se je marala naučiti biti le bolj gotova. In kot bi BI ena brala misli svoje matere, se odločno vzravna in pravi smeje: "Malo sem se sevckfa presttraišiila, pa to m nič čudnega, kajti videla sem sliko pasti. Zadela me je na ramo K sreči pa je ostala n^po-^kodovasrea, kajti bila bi velika izguba za mene, ako bi bWa slifka uničena." Ko vstopi -sluga, ki je prinesel nK>kko, gefcpa Brigita ta^ koj ukazi, da naj bo slika prihodnje jutro zape* ob'ečena. Jvaročt mu pa, da mora biti kljuka trdno zabita, da slika ne bo zopet pa-dla. In ko gospa Brigita da to povelje, gre za nekaj minut v svojo soibo, ki je v pritličju, ker ji je bila hoja po stopnicah pretežavna. V sob: naglo zapiše ndkaj bilježk im se zopet vrne k drugim. Z#. njo ni bil samao slučaj, da je slika padla 6 stene in ravno isti trenutek, ko je "Dagniar" stopila pred njo; za njo je bil to nrfogljaj l>ožje previdnosti. Ko pride zopet k drugim v sobo, za trenutek časa, da more listek pot'wniti Warner ju v roko. Werner vzame im zategne Ustnice, Čez nekaj časa ga more razviti in brati, ne da bi ga kdo vide]. "Se danes moram z vami sama govoriti. Pridite v mojo sobo, ksadair bost - obe dami odšli. Toda kazite, kot bi se hoteli od mew -posloviti. Potem se morate vrniti in reci, oa ate pozajbMi nekaj z menoj govoriti." Ne da bi ga kdo opazil, Werner gospej Briniti pritrjeval no pokhna. Listek »pravi v žep svoje vest je. Niti signora Katarina, niti Elena nio pri jutrišnjih volit vali porazil svojega demokratskega nasprotnika, sedanjega governerja Lehmana. Včeraj je govoril v hotel n Bo-sert v Brooklynu ter izrazil svoje zadovoljstvo nad potekom politične kampanje. Nocoj bo imel še tri kratke govore, nakar bo, svest si jutrišnje zmage, čakal, v kakšni meri se bodo zavzeli zanj new vorški voliei. LJUBEZENSKA PISMA ZA to legel v krvto in jo zaprl POLOVIČNO POŠTNINO. ' s pok rovom. Venezuelska pošfa si je go KRETAJNJE PABN1KOV SHIPPING NEW« s. novembra: Nleuw Amsterdam v Bolougne !». lioveliihru: Hamburg v Hamburg lo. nitvctiibru : C%>luml>us v Hremen lil. novembru : Niirmamlie v Havre (N,»te ili Savitia v <»eni»a Ai|iiilania v Cliertiourg 15. novembra : Bremen v ltrt-meu lt». novembra : X»*\v Y«irk v Hamburg IS. novembra : t^iieeij Mary v Cherbourg 11». novembra : Hex v <;enoa lit* ilc Fram-e v Havre 23. novembra : Hansa v Hamburg 25. novembra: Kiiropa v Bremen 26. novembra: V u lea nia v Trst Xormainlie v Havre Aijuilania v Cherttourg 2. decembra: Cbamplain t Havre Queen Jlar.v v Cherbourg 7. il»>eembra: Conte tli Savoia v (ienua Hamburg v Hamburg 10. ileeembra : Normamlle v Havre A<]ultania v Cherbourg 13. decembra : Bremen v Bremen 14. «le<-enibra : New York v Hamburg Bex v <>enoa 1ma za po- . . ' , , ». • ,- . . nastal )>o: iK>krov<»m .strahvit lovi eno poštnino, v'prasainje ]e 1 ' J i , .. i- --il A i rojpot, v praznoverneni strain sseveda. la h ji bodo ostale 1 „. 1 . , i t. so možje pobejniiti. K' -par i<* postne ui>rave v tem sledile. , , - , , J -r»- i i ^^ i • 4 *.- • zlezel iz ki-stte, si>l(*y.itl cez Ivdorse lioice okoristiti z zni- 1 žan>o i]>ošitmino za ljubezensko pismo, mora uporabljati rožna- zi Rdvard j postniaio. Pošta je izdala tudi Oomi. Marsikateri >o prišli žpravilniik, ki prcrvi med dm-lijim v dotik uradnim potom 'č^m da je smatrati ljubezenska na Ellits Islandu ali iskajoči po- pitsma le ito-liko čaisa za ljube-imoči od Heme Relief ali W«l- zen&ka piisina, dokler ni v njih fare Dffpartmenta. Dirugi so ■ kakšne ga •prerdkanja. Prav ta-zopot slifšali o njegovi iaredjii j ko ne velja za ljubezensko, pis- upravi v vseh teh ustanovah, o njegovi pravičnosti in člo\*e-koljuhnosti. On je brfz dvonua, od vseh ljudi, ki so prišli in se dvignili na velika mesta, izkazal največ uKlng našemu narodu. Stdaj g. Co rs i kandidira za senatorja m sicer na iz-praz-ntieno mesto pokojnega mo, ki ima pravico do zmižame prfi^tojbine, ipi^an'o, v katerem oddKitsa^iatelj prejeonniiku sporoča, d'a prekiinja razanerje. PESIMIST IN OPTIMIST. Leta 1736 >ita v Parizu sedela za zaipahi iisti celici dva cestna razbojnika. Obsodili so ju sena-1 na lamrt. Tvden je bil peteknist, torja Coijiehimda, in jaz mislim, drujgi je bil oiptlmiisit. Pesimist, da g. Consi zasluži, (M ki ni videl nobene rešitve več, drugih k an d id a trn-, glasove na- je o-.lbcčil, da raiblrn ne bo ŠHga ljudstv a. V celem svojem javnem življenju g. Corsi se }*- pokazal da.l dela. Obeisil ise je sam. Naslednji dam so prinesli v ce- se je pokazal l ioo krsto m položili i samomo-vrednini, pravičnim in liuma , rilca vanjo, da ga odfnesejo im nttamrim upravnikom. Poln; poikofpljejo. Prej pa so možje raznumevanja za- Mse potrebe, polno .poznanje naoljenikovili prilik ilm potesikoč — Mr. Con«i ni izneverili in nilkdar pozabil, da je i on prišel kot. siro-malk v Aimleriko; nasprotno, pri visaki priliki je pakaizal največ interesa za naseljenca ki veliko nalkloiDjeoio^t sproti .njemu in našemu narodu. V delavskem vprašae-partmen-•ta v New Yorkru v CIO, edin-i odsek mestne uprave, v katerem so org-amizira-ni uradniki priamani, im kar je ena od največjih zaslug Mr. Corsi-a. Vse njegovo gladino delto im dokazana nak-lonjemost g. Corsi-a naprpim nam, priporoča ga našemim narod«, in vsak naš držafrlj^im, ki prihodnji torek, bi rrtoral »1 asova t i za .ar-Corisi-a za U. S. senatorja, P. Brkljančič. ADVERJ ISE ii -GLAS NARODA** še stiripMi vem, da se malo o-krcfpčajo. To priložnost je izkoristil optimist. Vzel je mrtveca tovariša iz kršite, ga položil na ležišče, kalkor da sipi, im yi'u obraz napol za.ki"i»l z ode.jo. Na- PEVSKIM ZBOROM POSEBNO PRIPOROČA MO NASLEDNJE MUZI KALIJE, KI SMO JIH PREJELI iz LJUBLJANE Kini I Adamič—16 JUGOSLOVANSKIH NARODNIH, PESMI za moški zbor..........................50 ŠEST NARODNIH PESMI za moški zbor .....................50 ŠEST NARODNIH PESMI za mešani zbor .....................50 Zorko Prelovec—15 SAMOSPEVOV za glas s klavirjem ..........1.35 ŠEST PESMI ZA GLAS IN KLAVIR ........................1.— ALBUM SLOVENSKIH NARODNIH PESMI za ghts in klavir 1.— Franr Venturinl—ŠEST MEŠANIH IN MOŠKIH ZBOROV ...... Ferdo Juvaner—IZ MLADIH LET, moški ibori ........... DEVET OTROK VRGEL SKOZI OKNO. Xe.k»,ga daiiihkšga delavca, ki je stanoval s svojo družino v majhni hiši pri Horeemsu, je ponoči zhudi'l o^i^nj v njc^>vem wtanovainju. f>a:e«ij se je razširil tako na^lo, da je bila pi^t na prosto že po nekoliko trenutkih odrezana. Delavec se je odločil na kratko, razbil jei - okno V spalnici in je svojih de- Peier Jereb—OSEM ZBOROV (mo- vet otrok drugega za drugim t in meia,li) .............. vrgel na pretsto. Vseli devet otrolk, iiznned katerih jti štel najmlajši leto dni, najstarejši 13 let, se je rešilo, rešila sta se tudi oče in nuati, med tem ko je hiša z vso opremo zgorela. Sosedi so dali družini začasno zavetje. FEKIH) J IT V A N KC : Slovanska ............ PETER JEREB: Pelin roža ; VASI- LIJ M IKK : Podoknli-a /tliiKo PRELOVEC: Ko so fantje proti vasi Sli.....2« enkrat še ......... ........lio Slava delu ........... ........20 HR VOI.A It I f*: Rožmarin: J< »S. PAVČIČ: Potrkan |.les .......35 NOTE 7A KLAVIR ALI HAR- M0NIK0 1. • SLOVENIAN DANCE V AND A POLKA ........... ..........35 P« JEZERI KOLO .............................. ........35 ■J. BARflCA MLADI KAPETANE .. ..........35 4. OHIO VALLEV SYLVIA POLKA .......... ..........35 5. TAM NA VRTNI (iREDI MARIBOR WALTZ ...... ...........35 IZ STARE ZALOGE pa ima- .65 .. .65 .50 VSE PARNIKE SLOVENK PUBL CO. YUGOSLAV TRAVEL DEPT. 216 W. 18th St., New Vork, N. V. Moški zbori OSKAR DEV: Harf-i ca ; i »j, moj sin-el je sov: Kam ml, fantje, drev v vas poj-Ueuio •.......................20 OS KAK DEV: .Srei-no. Ijulwa ni«»jsi Ko j>tiei-i*ji na tuje ^re; Stri: Moj of-ka 'ma koiijh'-ka »Iva; I»obiv s»»m pi-semee: Slovo; Je vpihnilu lin* .40 KM II. ADAMU"': Mo51jite aa : mo še naslednje pesmi, katerim smo znižali eene: Ameriška slovenska tira. (Holniar) Orlovske liimne (Votlupiver) ........ Slovenski akordi, 22 mešanih in moških zborov (Kari Adamit) Trije mešani zbori (Glasbena Matin) ......................................... V pepelnieiii noči, kantata za sole, zbor in orkester, (Sattner).... .Mladini, pesmi za mladino s klavirjem (E. Adamič) .................... Dve pesmi, (Prelovec) za moški zbor in solo............................... Naši himni, dvoglasno .................... Gorski odmevi, (Laharnar), II. zvezek, moški zbori ................ ZA TAMBIRICE: | Slovenske narodne pesmi za tambu- raški zbor (Bajuk) ................ Bom šel na phuiinee, (Bajuk), podpuri ....................... ZA CITRE: Poduk za eitre. — 4 zvezki _ (Koželjski) .................. ZA KLAVIR: Buri pridejo. — Koračnica —......20 Josip Pavčič: NAROD POJE (za mlade pianiste) K4 slovenskih narodnih pesmi za klavir In z besedilom ........$1,35 .50 .50 .75 .30 .50 .60 .20 .25 .30 .75 .50 2.— €€ 1 Glas Naroda 216 WEST 18th STREET NEW VORK, N. Y. 99 V stoterih slovenskih domovih boste našli to knjigo umetniških slik. Naročite jo «e vi. "Naši Kraji" Slike so iz vseh delov Slovenije in vemo, da boste zadovoljni. Zbirka 87 fotografij v bakro-tisku na dobrem papirju vas stane — n. KNJIGARNA "GLAS NARODA" Bohinjsko jezero 216 WEST 18th STREET, NEW YORK