Izdaja Zuvod za gospodarsko propagando - Domžale, Ljubljanska 92 — Ureja uredniški odbor — Odgovorni urednik Milan Flerin — Izhaja vsakega 25. v mesecu — Žiro račun 600-20/602-6 — Cena 20 dinarjev — Tiska tiskarna >Toncta TomSifa« v Ljubljani G&cinAšt>§ Leto III. Št. 3, Domžale. 25. 3. 1964 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOMŽALE Aktualni problemi naše vasi V dneh 2. in 3. marca je glavni odbor SZDL Slovenije obravnaval na svoji 6. razširjeni seji aktualne probleme kmetijstva na vasi. Po referatu Rudiju (nčinoviča se je rnzviln boga-tn razprava, s katero je bila nakazana pot nndaljnjega razvoja našega kmetijstva in vasi. Osnovne misli referata in večine razprav so osvetlile predvsem naslednje probleme: Na področjih, kjer so ugodni,pogoji za uporabo modernih agrotehničnih sredstev, je treba vložiti vse napore za pridobivanje zemlje in za večanje površin socialističnega sektorja, ki je nosilec pospešenega razvoja kmetijstva in s tem socialistične preobrazbe vasi. Čimprej mora družbeni sektor proizvajati toliko proizvodov za trg, da bo kril potrebe nekmečkega prebivalstva v mestih in industrijskih središčih. S tem pa prevzema družbeni sektor kmetijstvu tudi odgovorne naloge pri oblikovanju življenjskega standarda. Na plenumu je bilo dosti govora o socialnih problemih, ki danes nastajajo nn slovenskih kmetijah. Posebno pereči so problemi v hribovitih predelih, kjer nastaja vprašanje obdelovanja zemlje, plačevnnja davkov, skrb Za stare in onemogle itd. V Sloveniji je danes skoraj 10.000 kmetij, kjer živijo ostareli, za delo le delno sposobni in nesposobni. To predstavlja 16.500 ljudi, od katerih jih je približno polovica v hribovitih predelih. Vse te pojnve imajo tudi druge države po svetn, ne Mimo mi. Predvsem se pojavljajo tam, kjer se hitro razvija industrija. Vsem tem pojavom ni vzrok socializacija kmetijstva, ampak odpiranje vedno novih delovnih mest v nekmetijski dejavnosti, ki pri-vablja in vključuje delovne ljudi iz vasi ne več kot služkinje in najemne delavce, temveč kot aktivne tvorce novih družbenih odnosov. To pa pomeni živeti aktivneje, popolneje — napredneje. V Sloveniji se je v letih 1953—1961 odselilo iz kmetijstva preko 90.000 delavcev. Odselili so se predvsem delavci med 15. in 40. letom. Seveda je razumljivo, da je bil največji odliv iz višinskih naselij. Računa se, da je brez delovne sile ostalo okoli 16.000 ha. Tako stanje bi nastalo tudi brez odkupovanja zemlje in socializacije kmetijstva. Zato je skupna družbena skrb reševati nastale socialne probleme. Druga kategorija kmečkih ljudi so polproletarci, ki dnevno odhnjajo na delo izven kmetijstva, kar povzroča predvsem močno porazdeljena lokacija slovenske industrije pa tudi različne druge možnosti zaslužka. Taki kmetje-delavci so proizvodnjo na kmetiji prilagodili svoji znposlitvi in jo počasi zanemarili. Taka kmetija ne proizvaja za trg, ampak pretežno za lastno potrošnjo. To pa je bilo možno le v času, ko delovne organizacije še niso bile ostro postavljene pred zahtevo po visoki produktivnosti dela. V prehodni dobi razvoja našega nekmetijskega gospodarstva je tak način življenja pomenil višji standard, vendar pomeni v kmetijstvu slabo obdelavo razdrobljenih parcel, ki so bile v precejšnji meri sposobne intenzivne moderne obdelave. Danes pa smo nn stopnji nagrajevanja po delu. Nagrajevanje po delu ob moderni tehnologiji pa zahteva, da se delovni ljudje posvetijo v celoti svojemu poklicu, kmet-delnvec je že postavljen pred odločitev: intenzivnejše delo nn delovnem mestu izven kmetijstva in možnost za dosego višjih dohodkov ali pa kvalitetnejše in produktivnejše delo v kmetijstvu, kdor se je za to odločil. Posebno živahne so bile razprave o problemih kooperacije z zasebnimi proizvajalci. Mnogi so ugotavljali, da je bilo na tem področju premalo resnega dela. ki bi zavezoval zasebnega kmetovalca in zadrugo k takemu proizvodnemu sodelovanju, ki bi pomenilo večjo proizvodnjo in produktiv- nost, porast proizvodnje za trg in ekonomsko korist za oba partnerja. Prevladovalo je mnenje, naj tudi v odnosih do zusebnegu kooperanta velja načelo nagrajevanja po vloženem delu. Naloga kooperacije je, da polagoma in z različnimi oblikami zajame vse zasebne proizvajalce in jim pomaga do naprednejših oblik življenja. Kmet-koopernnt naj ima toliko večji dohodek, čim več trudu je vložil za višjo proizvodnjo, kvaliteto in sor-timent. Proizvodno sodelovanje naj veže kmeta v organizirano in dolgoročno sodelovanje, v katerem bo kmet ob strokovni pomoči kmetijskih strokovnjakov sodeloval z vsem delovnim potencialom. Tako bo kmet-kooperant vedno bolj vključen v družbeno proizvodnjo, dopolnjeval bo tržne viške kmetijskih organizacij. S tem bo prišel do večjega dohodka, ki mu bo omogočil vključitev v razne oblike upravljanja in zavarovanja od zdravstvenega do premoženjskega in pokojninskega. Nn plenumu so bili prikazani tudi vzroki nerentabilnosti kmetijskih ob-ratov, čemur je v glavnem vzrok pomanjkanje zemlje, nedokončane gradnje objektov, pomanjkanje stalnih in sposobnih delnvcev ter pomanjkanje stanovanj, previsoki stroški obdelave razdrobljenih površin, pomanjkljiva mehanizacija (pri nas je nn 10 ha zaposlenih 32. v Franciji 13.4. v Angliji 5,4 in v ZDA p« |e 1.2 delavca). Naše kmetijske organizacije so tudi precej zadolžene. Vsak hektar ibdelovnlne površine v družbeni lasti je poprečno obremenjen z 926.218 din, enega zaposlenega obremenjujejo krediti za m dm, nn en hektar pa je prršlo v Sloveniji 56.000 din anuitet. To so le nekatere- osnovne misli in stališča, prikazana na rnzširjeni seji glnvnega odbora SZDL Slovenije, s katerimi se srečujemo tudi mi pri reševanju kmetijstva in socialistične preobrazbe v naši občini in v našli vaseh. Pogodbeno sodelovanje kmetov z obratom »kooperacija« V zadnji številki Občinskega poročevalca smo obljubili, da bomo objavili, kakšna je pogodba, ki jo sklene kmet kooperant z obratom za kooperacijo pri Agrokomhinatu Emoni. Posredujemo pogodbo za sodelovanje v proizvodnji mleka in telet, ki je najbolj aktualna in že dokončno izdelana. Pogodba vsebuje najprej podatke kdo jo sklepa, nato pa še: 1. Agrokombinat Emona daje rejcu kravo zaradi proizvodnje mleka in telet. Sledijo podatki o živali: pasma, rodovniška številka, starost, teža, število telet, ki'jih je imela, in vrednost. 2. Oba kooperanta določita in se dogovorita za dobo sodelovanja, ki je določena glede na starost in proizvodne lastnosti krave. 3. Rejec se zavezuje, da bo kravo oskrboval in krmil po strokovnih navodilih Obrata za kooperacijo, predvsem mora skrbeti za prehrano in normalno rodnost krave. Vsaki kravi je določena predvidena količina mleka, ki ga naj daje z ozirom na njeno preteklost. Mleko mora imeti vsaj 3,6 % maščobe in ga mora rejec vsega oddati na zbiralno mesto. Mleko, ki ga potrebuje za prehrano teleta, mora rejec evidentirati in se ga obračuna v ceni teleta. 4. Obrat kooperacije se obvezuje, da bo odkupil vse tržne količine mleka, obračunanega na 3,6% tolšče, ki se ugotavlja na zbiralnem mestu. Cena mleka je odvisna od procenta tolšče, ki ga ugotavlja kontrolna služba. Tako ugotovljena kvaliteta mleka iz kooperacijske proizvodnje ima za 5 din višjo ceno od običajne odkupne cene mleka zasebnih proizvajalcev. 5. Rejec kravo prevzame in odda na področnem odkupnem mestu. Pri prevzemu in oddaji se krava stehta in sestavi zapisnik, kdaj se krava izloči iz sodelovanja, določi strokovna služba. Obrat kooperacije je dolžan plačati rejcu prirejo po tržni ceni — če je krava pri oddaji zgubila na teži zaradi visoke proizvodnje mleka, prekomerne telitve ali visoke starosti, rejec ni dolžan doplačali razlike. Ce pa je negativna razlika posledica malomarnega odnosa rejca do krave, kar se komisijsko ugotovi, je rejec dolžan plačati razliko po tržni ceni. 6. Osemenitve, zavarovanje pri DOZ in veterinarska služba za kravo gre na račun Agro-kombinata Emona zdravila pa gredo na stroške rejca. V slučaju pogina ali zasilnega za- kola mora rejec v predpisanih rokih obvestiti Agrokombinat Emona, sicer nosi stroške in škodo rejce. Vsa škoda gre na račun rejca tudi v primeru, kadar komisija ugotovi, da je živa! poginila zaradi malomarnosti kmeta — kooperanta. 7. Pogodba zavezuje rejca, da mora skrbeti za pravočasno osemenitev krave, kar mora bili opravljeno 2 do 3 mesece po porodu. Vsa teleta krave, ki jih ima kmet, mora oddati Agrokombinatu Emona. Teleta se prevzamejo na dogovorjenem mesta po najmanj 350 din z.a kg. Bikci se prevzemajo v teži 100 kg, teličke pa se po nalogu Obrata za kooperacijo lahko oddajo tudi izpod teže 100 kg. Iz navedenih obveznosti obedi kooperantov lahko vsak kmetovalec preračuna možnosti za proizvodno sodelovanje, prav tako lahko vsak preračuna možen dohodek. V času, ko to sporočamo, je na področju občine že sklenjenih okoli 50 pogodb, prejšnji teden pa so prav štirje kmetje kooperanti dobili 8 prvovrstnih krav mlekaric, ki so Mile svoj življenjski prostor na Trojanah, Ožboltu, Sp. Lokah in Iniovici. Morda bodo rejci samo napisali, kako so zadovoljni z novim načinom proizvodnega sodelovanja. Obrat za kooperacijo bo v bodoče dal v proizvodno sodelovanje po približno enakih pogojih tudi prašiče in piščanec. Za kooperacijo s prašiči da Agrokomhinul Emona 40—50 kg težke pujske, ki jih kmet spita na 110—120 kg teže, prirast dobi plačan po 105 din. Agrokombinat skrbi za zdravstveno stanje — preventivo, zavarovanje in veterinarske usluge, razen zdravil. Pri reji perntnine da Agrokombinat Emona piščance, krmila, napajalnike, krmilnike, razkužila, fluorescenčne žarnice, strokovno in veterinarsko uslugo. Kmetova skrb pa je delo, prostor in nega. Po prvih izračunih bo 1 kg prirastku dal okoli 100 din akumulacije. Na našem področju prašičev in perutnine še nimamo za kooperacijo, tudi pogodbe še niso izdelane. To so le prve informacije,/a katere kažejo kmetje na sestankih veliko zanimanja. To je tudi prav in potrebno, da bodo tudi naše višinske vasi in predeli, ki niso primerni za arondacijo videli svoj obstoj in razvoj, ki je le v trdnem, dolgoročnem proizvodnem sodelovanju. »Moramo delati, če hočemo, da imamo pouk« Z obiska na Srednji tehniški usnjar-sko-galanterijski šoli. Moderna šola zraven starih, skrajno neprimernih tovarniških prostorov. Kakšno nasprotje! Taka misel se mi je porodila takoj, ko sva z vodjem obrata kromovega usnja tov. Džemom Aćkovićetu začela najin obhod po »šolskih« delavnicah Srednje tehniške usnjarsko-galanterijske šole v Domžalah. V starih Polakovih tovarniških prostorih se »praktično« učijo bodoči kadri za večino podjetij jugoslovanske usnjarske industrije. V lužnici so ravno popravljali zarjaveli elektromotor. Zrak je bil poln dražečih hlapov, po tleh je tekla voda in razne lužine. Dva dijaka sta s kleščami metala kože v bazen! Velik lesen valj je stal — počila je gred. Kmalu bomo primer, kakšne ne smejo biti delavnice, mi je potožil direktor zavoda, Boris Lenček. Kje je jedro problema? Usnjarsko-galanterijska Šola je skupaj z institutom za usnjarstvo — mimogrede: v njem delajo poizkuse tudi za druge tovarne usnja — in s proizvodnim obratom zavod s samostojnim financiranjem. V proizvodnem obratu, kjer tudi prakticirajo, je zaposlenih okrog 70 ljudi, ki so ustvarili lani preko pol milijarde realizacije. Toda: s temi svojimi sredstvi morajo vzdrževati tudi šolo in internat. Verjetno smo edinstven primer v Jugoslaviji in dvomim, da je šc katera šola druge stopnje v takem položaju, je pripovedoval direktor. Šolo je prejšnji ustanovitelj — okraj — prenesel na ramena slovenske usnjarske industrije. Tudi sicer je okraj dajal pičla sredstva, pa še ta samo za internat. Usnjarska industriju, ki je sedaj kolektivni ustanovitelj šole, pa je kljub pogodbi pokazala kaj mačehovski odnos do svojih bodočih kadrov. Šola bi morala letno dobivati 12 milijonov, toda v letu 1063 so dobili borih 3,400.000 din. Nekatere tovarne v redu izpolnjujejo svoje obveznosti, npr.; TOK O, Tovarna usnja Kamnik in tovurni iz Vrhnike in Tržiča. Ostali obljubljajo, da bodo že nekaj dali. Toda od obljub se ne da živeti! In ... — ko pride konce leta, yr pridrvijo vsi — po kadre! Se enkrat »pustne seme«, linorez — Marija Gerbec, 6. razred i. osnovne šole Zaradi takšnega položaja šole morajo dijaki delati v proizvodnji ne kol praktikanti, ampak kot navadna delovna sila. Dejansko se komaj lahko kaj učijo praktičnega dela, ker v glavnem samo delajo! Delajo v slabih delovnih pogojih, na 50 do 100 let starih strojih, po postopku iz začetku tega stoletja. Kaj pravi mladinska organizacija? Sami vidimo, da je šola v težkem položaju, zato moramo delali, če hočemo, da imamo pouk. Posledica neurejenega financiranja šole je prekomerna obremenitev dijakov. Tako je v semestralnih počitnicah delal 4. letnik usnjarstva vsako dopoldne S ur napornega fizičnega dela, popoldne pa so imeli še 4 ure pouka. Proizvodnja mora leči nepretrgano, zato so imeli počitnice šele v začetku februarja! Dejansko so v neenakopravnem položaju v primerjavi z drugimi šolami II. stopnje. V neenakopravnem polo- žaju so delavci tudi v proizvodnem obratu, ki morajo dati sredstvu namesto v lastne sklade za najnujnejše potrebe šole. Tem se je pridružila še investicija v novo, moderno šolsko poslopje, ki je do sedaj veljalo M milijonov; od tega je dala republika 1*5 milijonov, okraj 10 milijonov, vse Ostalo pa so prispevali sami in brez kredita. Za opremo in dograditev bi rabili še 25 milijonov. Za rekousl ruk-oijo zastarelega proizvodnega obrata pa vsaj 250 mili Jonov. Toda kje jih dobiti? Niti za najnujnejša popravila strojev nimajo sredstev! Vprašanje je. kdo je odgovoren za ta mučen položaj in kje je rešitev? Deloma so krivi sedanjega položaja ustanovitelji šole, deloma pa tudi družbeno politična skupnost, ki .si je ninila roke s prenosom prišlo j nosi i. Sola se ne more borili / ustanovitelji ali celo sodno izter jrv/iti obveznosti, toda upravičeno se .sprašujejo, kje so vzroki za tak odnos. Ali ni to zelo malomaren odnos do novih kudrov? Na šoli pravijo, da razumejo tudi težave, ki jih ima sama industrija z nabavo surovin in prodajo izdeikov, ki je zaradi konkurence vedno ležja. Toda tako stanje gotovo kaže na kratkovidnost nekaterih odgovornih organov. laka in podobna vprašanja se pojavljalo prav sedaj, ko v zavodu pripravljajo osnutek statuta. Kako uskladiti medsebojna razmerja in interese delavcev, zaposlenih v redni proizvodnji, z namenom šolske prakse, ki je v praktičnem spoznanju dela, ne pa v normirani proizvodnji? Kako zago-lov il i reden dolok sredstev ? To niso samo njihove stvari, ampak zadevajo nek širši problem problem financiranja šol druge stopnje. '• In navsezadnje! Ali smemo biti ravnodušni ob dejstvu, da so do nedavnega sedeli učenci v sicer novih učilnicah pri temperaturi okoli ničle? Ali bodo morali naložiti na ramena dijakov še večja bremena? Delo občinske skupščine v mesecu februarju 1964 V mesecu februarju so se odborniki občinske skupščine kar štirikrat sestali. O seji 6. februarja smo na tem mestu že poročali. 0 delu ostalih dveh sej in seje kluba odbornikov bomo občane seznanili danes. Na seji 20. 2. 1064 so se odborniki skupščine najprej seznanili z analizo /borov volivcev, ki so se v začel k n meseca februarja vršili zaradi razprave o družbenem planu in proračunu občine Domžale za leto 1904. Skupaj je bilo 25 zborov volivcev, katerih se je udcle-žilo 1558 volivcev ali T.7*1*. če pa prištejemo k lemu še volivce, ki so prisostvovali zborom volivcev v delovnih organ i/n cijah se število navzočih dvigne na 14 "Ai. V splošnem pa s tO udeležbo ne moremo biti zadovoljil i i u bo potrebno v bodoče posebna ZS pomembnejše zadeve, kot je obravnavanje družbenega plana občine, sklicevati zbore volivcev za manjša obim«' j.i. Kajti eden od vzrokov za slabšo udeležbo na zborih volivcev je prav gotovo preobširno območje, za katerega so bili zbori volivcev sklicani. Ha-zen v Dragoinlju. kjer je bilo treba zbor volivcev ponovilo sklicali, so se vsi ostali zbori vršili po prvem sklicu. Vsekakor je iz lega ugotovili vedno večji interes občanov za sode-lo\ .inje pri neposrednem upravljanja v občini. Pripombe na družbeni plan so bile predvsem v zvezi z davčno politiko ter na splošno 0 vprašanjih kmetijstva in gozdarstva. Na tem področju čaka odbornike občinske skupščine in oslale il ril žbeno-pol i I ične organizacije še dosli dida. Nadalje je na /borili volivcev pn te- reuu izstopata razprava o komunalnih vprašanjih, katerim bodo morale krajevne skupnosti in občinska skupščina posvetiti še dosli pozornosti. V večili primerili so bila na zborih volivcev postavljena tudi \ prašanja o vodov odih, problematiki šolstva in zdravstva ter i/nesena precejšnja mera nezadovoljstva zaradi prepočasnega urejanja urbanisličnih in zazidalnih načrtov. Na osmih /borih volivcev, kjer so krajevni odbori SZDL že obdelali vprašanje krajevnih skupnosti, so bili sprejeli tudi sklepi o njihovi 11 s t j 111 f i v i t v i. Zbnr volivcev na Vini je postavil » ospredje dograditev delavskega doma. Zahtevo zbora volivcev mi družbeno politične organizacijo lega tereni podprle le z resolucijo občinski skupščini, s katero so bili odborniki seznanjeni na tej seji. ki je prinesla ludi ust rezilo rešitev. Družbeni plan in proračun Bistvena naloga odbornikov na deveti seji pa je bil sprejem družbenega plana iu proračuna občine Domžale za lelo l%4. V zvezi s leni je podal osnovni referat podpredsednik skupščine Albin Klemene. V njem je podčrtal pomembnost enolclnega programa vseh dejavnosti v občini, lesno povezanost lega programa s splošnim družbenim programom in življenjskim standardom naših delovnih ljudi ter s programom razvoja sleherne gospodarske organizacije v občini. Za izvajanje tega pro-grnmn pa je bislveno vprašanje narodni dohodek, ki se bo predvidoma v letu l%4 povečal v primeri z lanskim letom /a 17"/n, kar kaže na znatno okrepitev gospodarstva in obenem tudi materialne osnove za razvoj družbenih služb. To povečanje pa daje predvsem nekaj močnih gospodarskih organizacij, medtem ko druge delovne organizacije predvidevajo isto realizacijo, ali pa le malenkostno povijanje, nekatere pa so pod občinskim predvidenim povečanjem proizvodnje. Pri tem je treba omenili predvsem obrat 711 ( ) in »ALKO*. Nadalje Je v svojem referatu podčrtal materialno krepitev ekonomskih enot. ugotovil nadaljnje povečanje osebnega dohodka ter pri tem opozoril na razlike v osebnih dohodkih med posameznimi gospodarskimi organizacijami, ki dosežejo posebno pri nekvalificirani in nižje kvalificirani delovni sili tudi faktor 5. V zvezi s tem je postavil vprašanje nadaljnjega obstoja gospodarskih organizacij s tako nizkimi osebnimi dohodki, kajti pri lakih organizacijah so tudi ustali skladi zelo majhni ali pa jih skoraj ni. Omenil je prehod na 4J-iirni delovni leden, ki zahteva kvaliteten premik v go-spoda r j i' 11 j u ter je mogoč le po predhodnih temeljitih anali/ah in pripravah v sleherni delovni organizaciji. V zvezi - leni je omenil zaostritev kriterijev pri nadaljujem vlaganju investicij skih sredstev. Predvidoma se bo to vlaganje v letu 1964 po- večalo z.a IG "/o in bo omogočeno iz sredstev investicijskega sklada občine, sklada skupnih rezerv gospodar tkih organizacij iu bančnih sredstev komunalne banke v Domžalah. V tekočem letu pa bi bilo posvetiti še posebno pozornost zbiranju prostih sredstev gospodarskih organizacij pri poslovnih bankah, s katerimi bi se omogočilo vlaganje tam. kjer so splošni interesi največji in prinesejo najboljše finančne rezultate, omogočajo pa tudi izvajanje takih investicij, ki so družbeno neobhodno potrebne. Nato je glede vprašanja izvoza ugotovil, da se bo ta predvidoma povečal ta IO°/o. vendar bo še kljub tesnil dosti manjši kot uvoz. Zato U) potrebno, da gospodarske organizacije razširijo svojo prodajo na zunauje tržišče, kajti nenehno naraščanje proizvodnje in omejenost domačega tržišča zahtevata trajnejše in močnejše vključevanje v mednarodno delitev dela. Po aktualnem vprašanju integracije, kjer obstajajo določene ovire, ki so predvsem v nejasni dolgoročni programski usme r 11 v i delovnih organizacij ter ne dovolj analizirani prednosti kooptiranja, pa tudi v ne dovolj prilagojenih zakonskih predpisih je podčrtal program razvoju kmetijstva, ki predvideva nada 11 n |e povečanje zemljiških površin družbenega sektorju ter kooperaci jsko proizvodnjo / /asebnimi kmetijskimi p ro i/v a i a Ic i ki se bo predvsem uresničevala potom posebnega obrata > Agrokoinbiuata Emone«. Ob zaključku je še ugotovil, da instrumenti, ki odmerjajo dohodek proračuna in skladov občine, še daleč ne pokrivajo želja občanov, d okrepljenim sodelovanjem med delovnimi organizacijami in občino pa bo mogoče rešiti marsikatere stvari, ki jih občani od občinske skupščine zahtevajo in ki nekako zaostajajo z.a splošnim razvojem. Končno je izrazd prepričanje, da bo družbeni plan občine z.a leto l%4 s skupnimi napori mogoči; uresničiti. Predsednik sveta za družbeni plan in finance Janez. Otrin je za tem obrazložil končni predlog proračuna občine za leto 1964. Tudi o tem predlogu so razpravljali zbori volivcev, ki pa niso dali predlogov za bistvene spremembe. Uresničiti bo treba utemeljen predlog zbora volivcev /.lato polje, da se zagotovijo sredstva z.a plačilo dostavljavca pošte za to področje, sklad z.a negospodarske investicije pa naj bi tudi upošteval zahtevke zlnirov volivcev, ki se nanušajo na ureditev zadnjih vrzeli elektrifikacije naselij v občini. Razprava v občinski skupščini V razpravi, v kateri je sodelovalo 30 odbornikov, so ti iz-nesb več tehtnih priporočil in mnenj tako glede kategorizacije in vzdrževanja občinskih cest. vprašanja stanovanjske politike. otroškega varstva, vprašanja šolskih prostorov in opremljenosti šol, strokovnosti kadra in njegovega nagrajevanja, glede reorganizacije ob-činvke uprave, sredstev za krajevne skupnosti ter kreditiru-nja obstoječih stanovanjskih skupnosti, dalje glede poživitve dela zdravstvenega centra ter angažiranja sredstev socialnega zavarovanja za preventivno zdravstveno dejavnost in gradnjo zdravstvenega doma v Domžalah, nadalje priporočilo glede uporabe predvidenih sredstev za gospodarske investicije za Mengeš, zagotovitve zadostnih sredstev za najnujnejša dola na področju spomeniškega varstva in prav tako sredstev JM ureditev urbanistične dokumentacije ter sredstev za obnovo električnega omrežja, predvsem v Ihanu, izneseno je bilo priporočilo gozdnemu skladu- za sofinanciranje rekonstrukcije gozdno - komunalnih cest in drugo. Vsa ta priporočila naj bi po sklepu skupščine po možnosti upoštevali predvsem upravni odbori skladov, ki naj o svojih odločitvah poročajo na naslednjih sejah skupščine. Skupno s tem sklepom je bil sprejet tudi družbeni plan in proračun skupščine za leto l%4. V nadnljevnnju devele seje je bil nato brez razprave sprejet odlok o finančnem programu za gradnjo ljubljanske bolnišnice in gradnjo zdravstvenega doma v Domžalah, ki ureja predvsem način in vire sredstev za financiranje omenjenih gradenj, za katere bo morala občina Domžale v naslednjih osmih letih zagotoviti skupaj 641,558.000 dinarjev. S sprejemom odloka o odpravi družb, investicijskega sklada občine Domžale se sredstva ukinjenega sklada prenesejo v kreditni sklad pri K H Domžale, občinska skupščina pa si pridrži pravico, da nakazuje ruzvoj posameznih panog in dejavnosti, konkretne smernice upravnemu odboru kreditnega sklada pa bo pripravil kolegij p redsed u i kov svetov občinske skupščine. Na poročilo sveta z.a finance o predlaganih popravkih v odloku 0 občinski dokludi od kmetijstva, se nekateri odborniki ponovno niso strinjali s slališčem sveta za finance, zato je skupščina sprejela sklep, da se osnuje posebna komisija, ki bo z ogledom na kraju samem dokončno odločila o opredelitvi posamezne sporne katastrske občine oziroma naselja. Za tem je bil brez razprave soglasno sprejet sklep, da se pri stanovanjski skupnosti Vir-Količevo ustanovi sklad za nagrajevanje delavcev in uslužbencev njenih servisov in soglasno sprejet predlog sveta za šolstvo, da se glasbena šola Domžale preimenuje v Zavod Ca glasbeno vzgojo Domžale. Pred zaključkom devete seje je skupščinu potrdila še sklepe sveta za finance v nekaterih premoženjsko pravnih zadevah ter izdala poroštveno izjavo kmetijskemu poskusnemu centru Juble in Živilski industriji v Kamniku. Seja kluba odbornikov Dne 23. februarja pu so se odborniki najprej sestuli na seji kluba odbornikov, ki je bila sklicana z namenom, da bi na njej temeljito obravnavali osnutek statuta občine in se tako usposobili za tolmačenje osnutka za zlKirih volivcev ter našli način kako statut čimbolj približati občanom. Člani skupščine so se najprej seznanili s problemi in delom občinske komisije, ki je pripravila osnutek statuta. Ta temelji na načelih, ki jih vsebuje naša ustava, izhaja pa predvsem od človeka-občnna in njegovih pravic. Šli riurim razprava je predvsem osvetlila vprašanje krajevnih skupnosti, o katerih območju se bodo dokončno odločili zbori volivcev. Poudarjena je bila poglobljena vloga krajevnih skupnosti, katerih bistvo je združevanje občanov po interesu, da aktivno sodelujejo v teh organih samoupravljanja, nakazan njihov razvoj in pojasnjena njihova materialna stran. Razprava je načela tudi aktualno vprašanje sodelovanja med občino in delovnimi organizacijami, vprašanje družbenih služb, Zanemarjene podrtije nn dvorišču našega največjega gostinskega in tujskoprometiicga obrata — gostilne Pošta v Domžalah ■— odstranjujejo. Skrajni čas. Upajmo, da se dela ne bodo predolgo zavlekla javnosti dela občinske skupščine, njenih organov in služb, financiranja šolstva, štipendiranje in v zvezi s tem vprašanje kadrovske polilike ler programiranje deda vseli služb. Nadalje so odborniki k posameznim členom osnutka statuta predlagali določene dopolnitve in v nekaterih poglavjih zahtevali predvsem konkretnejše določbe. Poleg krajevnih skupnosti so bila posebno temeljito obravnavana nekatera poglavja družbenih služb ter pri odnosu občina —delovne orga n i zaci je. posebno poudarjen odnos obratov gospodarskih organizacij, ki imajo sedež izven domžalske občine. Po zaključni seja klubu so odborniki nadaljevali z tO. sejo skupščine ter na njej najprej sprejeli sklep, da se osnutek občinskega statuta da v javno razpravo na način, ki je bil nakazan na seji kluba odbornikov. Zbori volivcev morajo biti izvedeni še pred koncem meseca marca, da bo statut do postavljenega roku sprejet. Nato so odlvorniki obravnavali |>oro-čilo komisije za potrjevanje statutov delovnih organizacij ter sprejeli priporočilo, da delovno organizacije v svojih statutih upoštevajo vse predloge in ugotovitve te komisije ter skupaj z njo rešujejo sporna vprašanja in stališča, tnkn da bo statut delovnih organizacij odraz ne lc ustavnih določb, ampak tudi dejanskega stanja v samih delovnih organizacijah. Na predlog svetu ta finance in družbeni plan je bil nato sprejet odlok o ustanovitvi občinskega gasilskega sklada za financiranje gasilstva in požarnega varstva v občini Domžale. Likvidacija KZ Lukovica Razprava, predvsem odbornikov občinskega zbora, se je nato dalj časa zadržala pri predlogu sveta za kmetijstvo in go- zdarstvo, naj se v soglasju z zadružnim svetom Že sprejeti sklep skupščine o pripojitvi K'/ Lukovica k Agrokombinatu Emona nadomesti s sklepom o likvidaciji kmetijske zadruge, ker je le na ta način mogoče izvesti Omenjeno /družitev. V razpravi je bilo razčiščeno vprašanje deležev in hranilnih vlog zadružnikov pri zadrugi, ki se lahko prenesejo h komunalni banki ali pa jih vlagatelji do likvidacije zadruge lahko prevzamejo, glede posojil bivšim ŽadrUŽnikom pa se bo skušala zadeva uredili prek Agro-kombinata Emona. Po razjasnitvi še nekaterih vprašanj je skupščina nato sprejela sklep o likvidaciji kmetijske zadruge Lukovica s I. 1. 1004 s tem. da prcvziime Agrokombinat Emona vso aktivo iu pasivo, razen kmetijskih stavb, ki jih prevzame občina za ureditev družbenih ceni rov in za potrebe krajevnih skupnosti. rod točko »imenovanja« je bila z imenovanjem novih članov razširjena komisiju za potrjevanje statutov delovnih organizacij, obnovljen odbor za gradnjo zdravstvenega doma v Domžalah ter v UO stanovanjskega sklada imenovan še en član. Pred zaključkom seje je skupščina posvetilu nekaj časa tudi vprašanju, kako urediti okolico železniške postajo Jarše v Preserjah. ki je zaradi nerazumevanja lastnikov določenih zgradb vse prej kot primerna. Vsebi to našega časopisa želimo popestriti s tem. da bi objavljali več sestavkov, ki bi obravnavali prohle-maliko naših vasi in podeželja Vabimo občane, da nam s svojimi prispevki pri tem pomagajo. STATUTI NA REŠETU Pn določbah 80. členu Ustave SRS morajo delovne organi/arije do <>. aprila 1%4 Sta-tlite, s katerimi si urejajo odnose v delovni organiziciji, predložiti pred dokončnim Sprejetjem v obravnavo občinski skupščini. Komisija 7.a pregled statutov delovnih organizacij, ki jo je imenovalu občinska skupščina, je do K), marca 1964 prejela Statute od 36 delovnih organizacij, kar predstavlja 50,7%. Statute so predložile vse delovne organizacije s področja industrije, razen ZKI Domžale, v zaostanku pa so delovne organizacije s področja obrti 11; r s področja družbenih s!u/b. Z ozirom na to, da je statut delovne organizacije vsebinsko nov samoupravni akt, in se razlikuje od dosedanjih pravil ne samo po tem, da mora biti sprejet na podlagi ustavnih določb, temveč je po svoji vsebini ustava delovne organizacije, ki ureja ves sistem notranjih odnosov, tj. vse, kar se nanaša na notranjo organizacijo, upravljanje in poslovanje delovne organizacije Itd., posveča komisija statutom, ki so ji predloženi v pogled vso pozornost in so pregledi res temeljiti. Ce bi na osnovi statutov, ki jih je komisija dosodaj pregledala povzeli določene zaključke lahko ugotovimo, da ima velik del statutov pomanjkljivosti tj., da so določena vprašanja v njih oslabi nerešena in tO taka vprašanja, kot so skrb za izobraževanje, stanovanjska vprašanja, otroško varstvo, družbena prehrana, ki jih zakoniti predpisi ne bodo uredili. Tudi z občinskim statutom ta vprašanja no morejo bili rešena, ker je za njihovo ureditev potrebno nameniti določena finančna sredstva, kar pa občina s svojim statutom ne more predpisati, Te probleme morajo urediti statuti delovnih organizacij v skladu z določbami 18. člena Ustave SRS in v skladu z 281. členom osnutka statuta občine Domžale. Izhajajoč iz stališča, da se s statutom delovne organizacije morajo konkretizirali ustavna načela v pogojih vsake delovne organizacije, je logično, da se mora k izdelavi statutov pristopiti čimbolj originalno, to je, da se morajo tista vprašanja, ki so po ustavi določena kot skupna vprašanja za vse delovne organizacije, razčleniti kot ustavne določbe za pogoje delovne organizacije, kakršna je (industrijsko, obrtno podjetje, šola. zavod itd.). Zato statut delovne organizacije ne more hiti izdelan po nekem predlogu, temveč je potrebno, dn vsaka delovna organizacija s statutom konkretizira ustavna načela v svoji sredini in ob specifičnih pogojih. Tnko mora statut upoštevati oziroma uzakoniti tako notranjo organizacijo. ki je v konkretni delovna organizaciji mogoča, za vodje oddelkov in služb določiti tako strokovno izobrazbo, ki ustreza predmetu in obsegu poslovanja itd. ■ . ■■.' Pomanjkljivosti statutov so tudi v tem, da nekateri predstavljajo zbir ustavnih in zakonskih določb, da ugotavljajo preveč splošnih načel oziroma dekla'racij. Statui, kot temeljni akt delovne organizacije, naj bo čimbolj konkreten, ne pa da se v statut prepisujejo določbe ustave in zakonov tudi v primerih, kadar to ni potrebno (da je npr. pristojnost delavskega sveta' in upravnega odbora napisana na štirih straneh). Konkretnost statuta se odraža ludi v tem, da daje obvezo in napodijo pri izpolnjevanju pravic in dolžnosti člane skupnosti in organe upravljanja na uporabo pozitivnih splošnih predpisov. Statut delovno organizacije ni edini samoupravni akt. Vsaka delovna organizacija mora praviloma imeti Še pravilnik o delitvi čistega dohodka, o delitvi osebnih dohodkov, o delovnih razmerjih ter druge pravilnike in poslovnike, s katerimi se zakonski predpisi in sam statut dopolnjujejo. Navedeni pravilniki se skozi določbe statutov prepletajo, vendar v večini statutov niso v posebnem členu navedeni in tudi ni določb, do katerega roka morajo biti pravilniki sprejeti oziroma usklajeni z določbami statuta. Te določbe pa v stalulii delovne organizacije morajo biti. Statuti določajo postopek za postavitev direktorja delovne organizacije. Zelo malo pa je statutov, ki bi določili reelekcijo za direktorja in ostale vodilne delavce v delovni organizaciji. Glede strokovne izobrazbe direktorja je v statutih velika zmešnjava. Določajo se štiri variante strokovne izobrazbe brez navedbe, katere stroke je, visoka, višja ali srednješolska izobrazba. Take določbe puščajo za seboj neurejeno pravno stanje in bodo razpisnim komisijam oz. delavskim svetom ob razpisu mest direktorjev povzročale nevšečnosti. Res je, da pozitivni predpisi ne določajo, kakšno strokovno sposobnost mora imeti direktor delovne organizacije, mora pa to uzakoniti statut, in to po možnosti čim bolj konkretno. Republiški zakon o organih upravljanja v šolah in drugih vzgojnih in izobraževalnih zavodili (Uradni list SRS št. 7/64) npr. določa v 18. členu, da je za direktorja šole lahko imenovan, kdor izpolnjuje pogoje glede strokovne in pedagoške usposobljenosti. Katero strokovno sposobnost mora imeti direktor, določa statut šole. Komisija je pri pregledu statutov naletela tudi na zelo dobre statute h katerim so bile dane le majhne ali pa sploh nobene pripombe. To so statuti tistih delovnih organizacij, kjer so organi upravljanja in vodstva podjetij in zavodov pristopila k izdelavi tega temeljnega akta z vso resnostjo in odgovornostjo. Krajevni odbori SZDL naj bi poživili svoje delo V mesecu novembru so na pobudo obč. odbora SZDL Domžale, člani izvršnega odbora in plenumu obiskali vse krajevne organizacije SZDL v občini. Namen teh obiskov je bil ugotoviti, kako ti odbori delajo, kakšno imajo evidenco o članih, kako vodijo blagajniške knjige, pobirajo člunarino, v kakšne namene rabijo sredstva in katere težave imajo pri delu. Ob obisku krajevnega odbora SZDL Zalog pod Trojico so ugotovili, da člani odbora delajo še kar zadovoljivo, pripomnili pa so, naj v bodoče vodijo bla-gujniško knjigo sproti in redno pošiljajo zapiske sej. Delo, ki so jih izvršili v tem letu, so bila naslednja: spomladi delo in otvoritev mostu, predvolilni sestanki, volitve v občinsko skupščino ter zvezue in republiške volilvo, ki so potekale za te kraje zadovoljivo. Po katastrofalnem potresu v Skopju so člani odbora pričeli zbirati denarno pomoč, odbor pn je iz svoje blagajne nakazal 10.000 din. kar je lep primer razumevanpi in tovarištva. Večje težave pa so imeli člani odbora z vpisom posojila za Skopje. Kljub priznanju popisni komisiji, ki «e je trudila in obiskala sleherno hišo, so člnni naleteli nn posameznike, ki niso imeli razumevanja zn to človekoljubno akcijo. Le knkn bi se ti ljudje, ki ne živijo v tnko slabih razmerah, in bi lahko pokazali vsnj dobro voljo s tem, da bi vpisali vsaj najmanjši znesek, počutili v enaki nesreči, če jim ne bi nihče pomagal. Omenimo naj tudi, da prebivalci Trojice in Zej pridno delajo na svojem področju. Gospodarsko poslopje so preuredili v dom gasilskega društva in gn na dan republike odprli. Prostor se bo uporabljal tudi za kulturno dejavnost. Na dan republike je šolska mladina s Trojice nastopila s pesmijo in recitacijami, žal pa je bila proslava, ki je bila v popoldanskem času, premalo obiskana, na večer pa je bila dvorana nabito polna. V ta dom so prenesli tudi pred letom nabavljeni televizor, ki je bil dosedej v šolskem poslopju, ker menijo, da bo v domu gasilcev bolj pristopen vsem prebivalcem, kot pa je bil do sedaj. Prebivalci teh vasi tudi sami in s pomočjo občinske skupščine gradijo cesto od Brezovice proti Zejam. Ko bo cesta dograjena do Zej, jo bo treba podaljšati le še dober kilometer, pa bo povezana tudi Trojica, ki je zelo lepa izletniška točka. Prebivalci tega področja in ostali občani pričakujemo, da bo ta cesta, ki je v gradnji, čimprej končana in izročena svojemu namenu. Člani krajevnega odbora SZDL Zalog pod Trojico pri udarniškem delu na novem mostu čez Račo. Slika je še iz lanskega leta, dokazuje pa, da v tem kraju udarniško delo še ni pozabljeno 1963 - prestopkov odločno preveč! V 11 mesecih leta 1963 je bilo na območju mestu Domžal in v neposredni okolici zelo veliko kršitev javnega reda in miru. Navajamo nekaj najbolj množičnih primerov takih kršitev ter drugih izpadov na javnem krnju: 1. Pretepi na javnem kraju 69 2. Nedostojno vedenje in kričanje.......58 3. Kaljenje nočnega miru . 5? 4. Krošnjarjenje (tepiharji, cigani)........43 5. Vdnjanje brezdelju . . 40 6. Žaljenje uslužbencev reda 3? 7. Vdnjanje prostitnciji in sodelovanje......26 8. Potepuštvo in beračenje . 4? 9. Ogrožanje življenja, resne grožnje v družinah ... 34 10. Prekoračenje obratovalnega časa in druge kršitve . 29 Skupaj ... 390 Storilci prekrškov po spolu: moških......... 405 žensk......... 85 mladoletnikov...... 12 Skupaj ... 499 Če jih opredelimo še po narodnostih, pa dobimo naslednjo sliko: Slovencev.......28? Hrvatov........?8 Srbov.........43 Bosancev in Hercegovcev . . 8? drugih ......... 4 Skupaj ... 499 Pregleda nismo delali po socialnem sestavu kršiteljev javnega reda in miru. Zagotovo pa lahko trdimo, da je preko 90°/o vseh kršiteljev z nizko ■plovno in strokovno izobrazbo — sezonski delavci in kmetje, le slabih 10 odstotkov je ostalih poklicev. Ugotavljamo tudi, da večino izpadov in kršitev na javnem kraju povzročajo vinjene osebe — 85 %>, le manjši del pa so to trezni ljudje. Povod za izgrede dajejo tudi gostilničarji, ker točijo gostom neomejeno količino alkoholnih pijač in to tudi do take mere, da obsedi potem gost nezavesten za mizo ali pa obleži na cesti, lakih primerov je precej prav v Domžalah. Vzrok, da v številu prekrškov pred-njnčijo v glavnem sezonski delavci ter občani, ki so kot taki poznani, je ta, da sezonci nimajo urejenih življenjskih pogojev. Živijo v barakah in so tam prepuščeni samim sebi. Znano je tudi, da imamo nekaj občanov, ki morajo ob določenih časih na javnem kraju izpadati, pa naj bo v eni ali drugi obliki. To so tako imenovani »stalni kršitelji javnega reda in miru<. Če govorimo o pretepih, kaljenju nočnega miru, drznem vedenju na javnem kraju, žaljenju uslužbencev LM, ogrožanju občanov in podobno, potem moramo ugotoviti, da je tega največ v gostinskih lokalih. Gostilničarji gledajo vse skozi denar. Samo, da prodajo čimveč alkohola, ne glede na stanje občana, ki je že onemogel za mizo pa še vedno nadaljuje s pitjem ali pa sc napije do take stopnje, da potem postane nevaren za ostale — mirne občane, ker se v vinjenosti pogosto ne zaveda svojih dejanj. Iz prakse vemo, da je vsak kršitelj v treznem stanju skesan in redno obžaluje storjena dejanja. Naj navedemo primer iz neke gostilne: Gost sedi za gostilniško mizo in pije žganje. Bil je že popolnoma pijan, da ni mogel več stati na nogah. Vse je že teklo od njega. Ponovno je naročil žganje in ga takoj tudi dobil. Uslužbenec LM je gostilničarja opozoril, da to ni prav, kar dela. Gosi il-ničarjev sin je vinjenega gosta sicer odpeljal domov, zaradi miličnikovega opozorila pa je bil videti močno užaljen. Mnenja smo, da bi pameten in preudaren gostilničar marsikatero kršitev lahko preprečil in bi bil po vsej verjetnosti lokal bolje obiskan kot sicer, ker bi se gostje v njem boljo počutili. Pri sezonskih delavcih pa bi morali večjo skrb posvetiti stanovanjem, opremiti bi morali klubske sobe s televizorji, radijskimi aparati, šahovnicami, nabaviti športne rekvizite in podobno. Na ta način bi mladega delavca zaposlili v njegovem prostem času. Sedaj pa imajo neprimerna stanovanja, mrzla in neurejena in je jasno, da nimajo druge poti kot v gostilno. Potem so še razna izzivanja s strani naših občanov in pretep je neizbežen. Poživiti bo treba delo sindikalnih organizacij predvsem pri gradbenih podjetjih in kmetijskih posestvih družbenega sektorja. Počasi bo treba navajati ljudi na kulturno in človeku primerno življenje in jim tako življenje tudi zagotoviti. Naslednja sknpina kršiteljev zajema brezdelneže, klateže, osebe brez stalnega bivališča, cigane, tepihnrje, itd. Za brezdelneže je značilno to, dn so nagnjeni k izvrševanju kaznivih dejanj, hnznrderstvu, so stalni pretepači, mnogi izmed njih so stalni kronični pijanci in podobno. Življenje teh ljudi je v glavnem tnko, du pretežni del svojega življenja presede po zaporih, manjši del v preiskavi ostalo pa pri opravljanju nedovoljenih dejanj. Ta kategorija storilcev je za družbo najbolj nevarna in se morajo organi notranjih zadev z njo resno spoprijemati. Pogosti so primeri, da se take; osebo pojavijo v delavskem naselju na plačilni dan in potem hazardirajo toliko časa, da posamezni delavci ostanejo brez denarja in brez sredstev za preživljanje. Tisti pa. ki jih je navijal na hazardne igre, odnese, denar in ga po milj volji zapravlja, ker ga je na lahek način prislužil. Te vrste kršitev in celo kaznivih dejanj je zelo veliko, vendar je malo registriranih, ker jih kršitelji in oškodovanci ne prijavljajo oziroma jih držijo v tajnosti, ker so tudi sumi kršili zakon. Tepiharji — cigani imajo navado, da vzamejo kak lepili na ramo. ga nosijo od hiše do hi.se. dn bi izgledalo, da ga prodajajo, dejansko pa jc njihovo delo — iskanje primernih trenutkov za izvrševanje nedovoljenih dejanj. Beračenje »e danes pojavlja v glavnem v obliki »nabiranja pomoči za poplavijenec« ali pa »prizadete po potresu v Skopju«. Naši občani .sočustvujejo s takimi ljudmi in jim dajejo večje vsote denarja, s katerimi sc taki goljufi poleni preživljajo. Prestopki, ki se pogosto pojavljajo, so tudi prepiri in prelepi v družinah. So primeri — kjer življenje sicer ni ogroženo — zato uslužbenci LM ne intervenirajo. Ce pa je dejanje resne narave, pa je vendar treba ukrepati. Do groženj, izpadov, pretepov, mnltrc-tiranj žene in otrok v družinah prihaja v pretežni večini primerov zaradi alkoholizma. Lahko trdimo, da je takih intervencij v družinah na območju postaje LM Domžale preko 300 na leto ali poprečno 1 primer dnevno. Najpogostejši taki primeri so v družinah, kjer jc eden izmed zakoncev ali družinskih članov alkoholik. Nujno bi bilo, dn bi za alkoholike zgradili nn primernem mestu sanatorij« kjer bi jih sistematično zdravili, sicer bomo imeli iz leta v leto večjo škodo. Prav pri ulkoholikih so številne družine, otroci pa so običajno zaostali in radi zabredejo tudi sami v slabo družbo. Alkoholiki so resen problem družbe in bo treba rešitvi tega vprašanja posvetiti večjo pozornost. Tak način preventivnega zdravljenja kot je sedaj, do se zdravijo v istem okolju kot duševni bolniki, doslej ni rodil pozitivnih rezultatov. Vdnjanje prostituciji in sodelovanje pri tem ni ravno problem, vendar moramo tudi osebe, ki pri teli kršitvah izpadajo, imeti pod stalnim nadzorstvom. Tovrstne kršitve so bile v letošnjem letu v glavnem na kmetijskih posestvih in delavskih naseljih. Med temi so tudi štiri mladoletnice. Odprti problemi moravske stanovanjske skupnosti Cesta Zelodnik-Moravče je v obupnem stanju. Vožnja s SAP avtomobili še nekako gre. Ker pa Moravčami dosti potujejo v Domžale in Ljubljano, domov pa se vračajo s Termitovimi tovornjaki, vedno znova lahko ugotavljajo nemogoče stanje moravske ceste. O gradnji ceste se je že dosti govorilo in pisalo, ne premakne pa se nikamor. Zanima nas, kdaj se bo zgradila, če pa že ni možnosti za gradnjo nove naj se pa vsaj ta polije z asfaltom. Stanovanja cd) cesti se zaradi prahu niti zračiti ne morejo, strešnica za človeško prehrano pa je podobna mleku, zaradi zapra.šcnja streh. Mesno podjetje >Emona«, mesnica Moravče, prodaja včasih meso. ki je komaj še užitno. Če ga pustiš v skledi nekaj časa. se ti nateče tudi z.u cel kozarec vode, morda zato, ker je večkrat prem rzn jeno. O kakovosti mesa bi vedei več povedati tudi živinozdravnik, ki meso pregleduje, saj ga je že nekajkrat izločil kot neužitnega. Zelodčar-ji pa s teletino ne pridejo na svoj račun,, ker je včasih sploh ni. Mlcko-promcl Kamnik, ki pobira po moravski dolini mleko, ga plačuje kmetovalcem šele po enem ali dveh mesecih. Mleko se plačuje po množini maščobe, enkrat imaš plačanega po 33 do 38 din znliter, naslednji mesec pn tudi za 1 do 2 din manj;' Pa mleko od istih krav molznici Grndnja nove šole pa je najbolj kričeč primer. Šolske učilnice so razmetane po trgu v Ve-selovem salonu in v Zadružnem domu. Nekaj učilnic je v podstrešju in v poletnem času se učitelji in učenci v njih naravnost kuhajo. Med šolskim odmorom nimajo pravega prostora za sprostitev. V središču Moravč bi bilo treba vsaj glavne ceste politi z asfaltom, kajti poleti so oblaki prahu podobni londonski megli. Potrebno bi bilo misliti na otroški vrtec za predšolsko in šolsko mladino, ki je sedaj prepuščena sama sebi ter se iz dneva v dan podi po cestah. Sreča, da ni več nesreč, saj gre dnevno skozi Moravče v obe smeri 40 do 30 Termilovih tovornjakov s peskom. Trgovsko podjetje >Nnpre-dek f z >Non-stoi>< poslovnu jem. s tremi uslužbenci v dveh izmenah res ne more v dopoldanskih urah ugoditi navalu in bi bilo prav. da bi v dopoldanskih urah osebje pomnožili. Pregovor pravi da je čas zlato, tu pn stojiš uro ali še več. preden prideš na vrsto. Nimajo pa včasih toga ali onega blaga na zalogi in če vprašaš zakaj ne, dobiš odgovor, da so naročili, a niso dobili. Preskrba v Moravčah bi morala biti boljšal V Moravčah je tudi preveč gostinskih obratov, saj jih je pet, trgovina pa ena sama. Moravsko tržno perišče v Zalogu jc prišlo ob svojo veljavo, ker ne služi več svojemu namenu, vzrok je pranje peska v potoku Drtijšči. Moravske mamice bodo morale hoditi prat perilo najbrž, na Savo, če se to ne uredi. Popraviti bo treba moravsko občinsko pokopališče. Živinski hlevi KZ Lukovica obrat Moravče, ki stoje v naselju dober streljaj od ceste, tudi povzročajo prebivalcem okolja neznosen smrad, posebno kadar veje vzhodni veter. Ob stari cesti Lukovica-Mo-ravče jc 14 hiš s 03 prebivalci, ki uporabljajo pitno vodo kap-nico s slamnatih ali opečnih streh brez čistilnih naprav. V poletnem času, ko je manj padavin, se nabere na strehah hiš. ki stoje blizu ceste, dosti prahu, zaradi avto voženj, v deževju pn dež vse skupaj spere v kap-nice, da je nprekuhana voda neužitna. Cesta Moravče-Kandrše sc gradi že pribliižno 40 let. S stroški za prevažanje strojev in orodja sem in tja bi sc dalo tistega l'2km ceste že davno zgraditi. Tudi arondacija zemljišč se vrši, samo za stare ljudi se šc ni poskrbelo, no pa se čujc. da se v tem smislu že delajo pravilniki, ki bodo preskrbo kmečkega človeka uredi. Gradnja kulturnega doma v Moruvčah je lansko leto dobro napredovala, saj je v surovem stanju pod streho, želeti bi bilo. da bi tudi v tem letu dotekala finančna sredstva za nemoteno delo, da bi bil na dan republike slovesno odprt. Moravska mladina nima nobenegu pravega razvedrila, zato ji drugega ne preostaja kot zabava po go-st.linah. kjer pa se nauči več slabega kot dobrega. Kino predstave so sedaj v dvorani kmetijskega centra, ki sprejme le okoli 100 oseb. dvorana v novem kulturnem domu pa bo baje imola 300 sedežev. Kar se stanovanjske stiske tiče, pn moramo ugotoviti, da bi bilo potrebno zgraditi stanovanjsko stavbo z najmanj 20 stanovanji, da bi prišli uslužbenci in delavci res do zdravih higienskih stanovanj, ne pa da tičijo v najslabših luknjah. Dosti je bilo pred leti govora, da se v stavbi zdravstvene am- bulante zgradi javno kopališče, saj so v tu namen v pritličju že zgrajeni prostori. Za primerno ceno mislim, da bi bilo dosti obiskovalcev. Kakor sem že uvodoma rekel, so to nekateri problemi Moravč, so to porodni krči moravske stanovanjske skupnosti. Vsakdo od nas jih pozna. Le malo dobre volje bi bilo treba, pa bi se marsikaj rešilo, tnko pa največkrat samo tarnamo in prenašamo bremenu z rame nu ramo. Središče Moravč z urejenim parkom in spomenikom borcem NOB Po zakonu o financiranju gradnje stanovanj (Ur. list FLRJ 47/39), pravil sklada ter II. redne seje upravnega odbora z dne 18. 3. 1964 — razpisuje STANOVANJSKI SKLAD OBČINE DOMŽALE III. natečaj za posojilo za gradno novih, ali dovršitev. dozidavo, oziroma za velika popravila obstoječih stanovanjskih hiš in stanovanj na območju občine Domžale. Sklad daje posojilo: t. Hišnim svetom.......... 6,000.000 din 2. Individualnim graditeljem: a) z.a dokončanje stanovanjskih hiš . 4.000.000 din b) za popia\ilo stanovanjskih hiš ali novogradnjo........ 8,000.000 din c) članom ZB za novogradnje in popravila......... 10,000.000 din Pogoji za pridobitev posojila: a) 50% minimalna lastna udeležba posojilojemalca ali stanovanjska hiša zgrajena do vključno III. gradbene faze. b) t % minimalna obrestna mera c) najdaljši odplačilni rok 23 let. Prednost imajo ponudniki, ki nudijo boljše pogoje od razpisnih. Posojilo osebam v delovnem razmerju se zavaruje s pismeno izjavo na administrativno prepoved na prejemke iz delovnega razmerja in z vknjižbo pravice na hišo. ki je zgrajena s posojilom. Ponudbe s potrebno dokumentacijo, predpisano s pravili sklada, vložite V zaprti kuverti, opremljeni z. vidno oznako »III. nalečaj« pri Komunalni banki Domžale -stanovanjski krediti — I nadstropje, kjer dobite tudi informacije o potrebni dokumentaciji. Rok za vlaganje ponudb je 13. april 1964. O izidu natečaja bo vsak udeleženec obveščen z odločbo do 30. 4. 1964. STANOVANJSKI SKLAD OBČINE DOMŽALE Turistični promet v domžalski občini Domžale se zadnja leta trudijo, da bi postale turistični kraj, kajti lega za to je več kot idealna, saj ležijo ob važni magistrali Avstrija—Italija, zato Da se Domžale počasi vključujejo med turistične kraje, naj prikaže promet gostov in nočitev v letih 1960-1961. Poleg Domžal je prikazanih nekaj kra- Občina Domžale Kamnik Vrhnika Logatec je kraj znan zlasti po tranzitnem turizmu. V bližnji in daljni okolici je mnogo privlačnih točk, ki jih domači turisti dobro poznajo, tujce je pa treba z njimi šele seznaniti. Prav zato velja pozdraviti zamisel Turističnega društva Domžale, tla bo izdalo letak, na katerem bodo opisane vse privlačne turistične točke, kraji in izletišča. Ti letaki naj bi bili na razpolago tudi na obmejnih prehodih, da bi tuj turist lahko že ob prihodu v našo državo bil seznanjen z našim kritjem in bližnjo okolico. Gostje Prenočitve Leto domači tuji skupaj domači tuji skupaj 1960 953 185 1138 1.485 368 1.833 1961 13+1 160 1501 2.475 198 2.673 1962 1095 294 1389 1.638 443 2.083 1963 1771 726 2497 2.921 947 3.868 1960 8212 310 8522 13.226 612 13.838 1961 8092 338 8401 12.478 632 13.120 1962 6930 318 7268 10.909 597 11.506 1963 7042 390 7432 11.297 907 12.204 1963 703 1621 2324 875 1722 2.597 1960 660 402 1062 782 447 1.229 1961 2823 2839 4662 2.773 3067 5.840 1962 2190 3595 5585 2.732 3666 6.398 1963 1774 3204 4978 2.275 3391 5.666 jev, ki naj služijo le za primerjavo. Podatki so vzeti poleg domžalske občine še za občine Kamnik, Vrhnika in Logntec. Predvsem Logatec naj nam služi za vzgled. V informacijo naj navedemo, da je v domžalski gostilni »Pri pošti« 18 postelj, prav toliko postelj je na rnzpo-lago tudi v privatnih turističnih sobah. Gostišče Konšek na Trojanah pa razpolaga s 33 posteljami. Prepričani smo, če bo recepcijska služIm pri Turističnem društvu v redu delovala, da se bo število postelj, ki jih bodo pri- vatniki nudili turistom še močno povečalo. S tem pa bi sc povečal tudi pritok tujih in domačih turistov. Zelja je tudi, da bi se rekonstrukcija gostinskegu podjetja »Pri pošti« nadaljevala takoj, ko bo vreme dopuščalo, kajti le na ta način bo do glavne turistične sezone usposobljena. Ce bo turist zadovoljen tudi z gostinskimi uslugami, potem uspeh ne bo izostal. Dvorišče domžalske gostilne »Pošta«, kjer so edine tujske sobe v Domžalah. Ali bo tlo sezone adaptacija izvršena in dvorišče urejeno. Sedanje stanje nam ni v ponos Prometne nesreče v letu 1963 Gostilna »Konšek" na Trojanah z novim objektom, v katerem so moderno urejene tujske sobe DOMZALO ANI! Bliža se nova turistična sezona in Turistično društvo Domžale bo spet organiziralo oddajanje prenočišč domačim in tujim turistom. GOSPODINJE! Prijavite zasebne turistične sobe v novem bifeju »TURIST« pri bencinski črpalki v Domžalah. Oddajanje turističnih sob predstavlja lep dodatni vir dohodkov. Hiter razvoj gospodarstvu in dviganje življenjskega stardar-da spremlja naglo naraščanje .števila motornih vozil in vedno večja gostota prometa na naših cestah. Ob takih pogojih se poleg normalnih težav pojavljajo še dodatne, ki nujno vodijo k povečanju števila prometnih nesreč. Medtem ko se v naš prometni vrvež vsak dan aktivno oključitje vodno več motornih vozil in novih voznikov, ostajajo ceste vedno enake. Pri modernizaciji cest se nam-reš srečujemo s pomanjkanjem finančnih sredstev. Tem objektivnim vzrokom pa moramo prišteti še subjektivne, katerih glavni povzročitelji so uporabniki cest s svojo neizkušenostjo, nedisciplino torpoma.nj.klji-vo prometno izobrazbo in posebnimi osebnimi lastnostmi. Vsekakor je v zadnjem času očiten določen napredek v stanju splošne prometne varnosti, kar je viden rezultat naporov, ki so bili na tem področju storjeni. Vendar nas nesorazmerno visok odstotek prometnih nesreč, v primerjavi z drugimi državaimi, kjer je promet, mnogo gostejši, resno opozarja, da moramo z vsemi ukrepi skušati zmanjšati število prometnih, nesreč. V Domžalah je bilo v letu 1963 naslednja število prometnih nesreč: 1. Nesreče s smrtnim izidom, 13 primerov; 2. nesreče s hudimi telesnimi poškodbami 60 primerov; 3. nesreče z lahkimi telesnimi poškodbami, 66 primerov; 4. nesreče s samo materialno škodo, 106 primerov. Glavni vzroki prometnih nesreč: 1. Neupoštevanje prometnih predpisov. 400/o; 2. prehitra vožnja in izsiljevanje prednosti 28%; 3. vinjenost. 27 °/o. Prometne nesreče povzročene z: 1. osebnimi avtomobili. 164 primerov; 2. motornimi kolesi, 43 primerov; 3. dvokolesi, 58 primerov; 4. mopedi. 42 primerov; 5. tovornimi avtomobili. 25 primerov; 6. avtobusi, 10 primerov; 7. traktorji 4 primeri: 8. vprežnimi vozili. 4 primeri. Predvsem moramo vedno znova ugotavljati, da so molomar-nost. neupoštevanje predpisov, vinjenost, neizkušenost in objestnost še vedno glavni vzroki, ki ogrožajo naša življenja. Uspel glasbeni večer Zavod za glasbeno izobraževanje, kakor se sedaj imenuje glasbena šola, je v torek 3. marea l'">4 priredil v kino dvorani v Domžalah glasbeni večer, ki je tako po kvaliteti, kakor tudi DO obisku dokazal, da si je z dosedanjimi kvalitetnimi nastopi pridobil širok krog ljubiteljev glasbe. Prvi del je imel resen, drugi pa zabaven značaj. Prav tak program pa je pridobil in zainteresiral poslušalce obeh zvrsli glasbe in dvorano napolnil do zadnjega količka. Pri programu so sodelovale instrumentalna skupine ter solisti. Pri skupinah je posebno ugajal klavirski trio. ki je kljub mladim izvajalcem podal svojo tOČko zares dovršeno. Ilar-inonikarski zbor je lepo izvajal odlomke iz I raviale in balkanski ples. Ta ansambel je od zadnjega nastopa zelo napredoval. Od ansamblov so nnslopili še godalni orkester, ki je izvu-jav Coneerlino za klavir in godala, orkester zavoda, ki je ugajal predvsem s Schumanno- vim Sanjarjenjem . ter pihalni orkester Oddelka iz Mengša s MlUtom barilonistom Janezom Perom. Od instrumentalnih solistov je bil najboljši solist na harmoniki Janez (labrič. Pri programu so nastopili tudi vokalni solisti z resnimi ter zabavnimi melodijami. Od iz.vu-julccv resne glasbe je ugajal buritonist Rok l«P- ki je ob Spremljavi orkestra zavoda zapel I i si nrce zamudila . Od pevcev zabavne glasbe pa je najbolj navdušila Mili Hcsnik. ki je zapela rusko romanco Za- kini in najbolj uspelo skladbo na domžalski - Hi- v i j i 1'>64« -Deklica in čn-ču-ču . ter pevec Franki (lentu, ki je zapel skladbo Testonija Cunisa --(.'ome te«. Prvič se je tokrat predstavil 13-letni Mirko Sušnik, učenec 5. razreda osnovne šole. ki je zapel »Violino ciganu . pesem i/, filma: Mati poslušaj mojo pesem. Vse pevce popevk je spremljal zabatrni kvartet pod v odstVOm I onia/a I labeta. \ eni je \ sesi ransko uspel. za kar gre zahvala tako predavateljem kot gojencem zavoda. Izvajalce so med drugim poslušali tudi predstavniki Zavoda /a prosvetno pedagoško slu/bo ter predstavniki RTV Ljubljana, ki so o prireditvi napisali naslednje: Dobra in pravilna je zamisel, da glasbene šole občasno informirajo javnost o svojem delu. To so dolžne družbi, svojemu delovnemu kolektivu in svojim Učencem, Tako se je 3. mana zvečer predstavil javnosti Zavod za glasbeno izobraževanje v Domžalah. I/ programa le bila razvidna vsa široka dejavnost te glasbene šole in njena življenjska usmerjenost, njena povezanost s sredino, v kateri živi. Vsebina in kvalitetna izvedba programa, pa zares lep odziv publike pričajo, da Je širina, ki si jo je postavila v program glasbena sobi pravilna, da je prav, da glasbena kola pritegne vse, ki se želijo udejstvo-vali V glasbi in da skrbi za kvalitetno dekl tudi na zabavno glasbenem področju. V izvedbi programa Je še posebej izstopni mladi klavirski trio, hnr-nionikarski zbor s svojima dvema točkama, lepa interpreta* riju popevke Mam ma in nadarjeni pianist zabavnega kvartete. Prireditev je jasno pokazala, da kino dvorana za take prireditve ne ustreza, da je premajhen predvsem oder. Za svojo kvaliieuo dejavnost bi zavod zaslužil ustrezno dvorano in boljše prostore za svojo glasbeno šolo«. Zvezno priznanje naši občinski Gasilski zvezi Pred kratkim s.tn prejela predsednik občinske Gasilske zveza Domžale Martin Andrcj- ka in referent za prosveto pri isti zvezi Nace Vodnik visoko odlikovanje za posebno |K>ž.r-tvovalno delo v gasilstvu in sicer srebrno gasilsko zvezdo Gasilske zveze Jugoslavije iz rok samega predsednika te zveze tov, Kratita. I o pri/nanje m odlikovanje našima dvomu tovarišema pa je obenem priznanje tudi naši Občinski gasilski zvezi, ki je v Preteklem letu opravilu veliko delo pri razvoju gasilski! društev v občini. Ze sumo dejstvo, da so prav v naši Zvezi nekatera društva dosegla tako v okrajnem kot v republiškem merilu prva mesta in na med- narodnem tekmovanju v Franciji celo srebrno medaljo (industrijska ekipa I udupla I i). daje delu naše Zveze prepričljivo potrdilo, pa čeprav temu nekateri oporekajo. Naša Zveza bo šla kljub zaprekam, ki jih srečuje pogumno naprej za še lepši in uspešnejši razvoj naših gasilskih društev. Posebno bi si želeli Se večje povezanosti t ostalimi množičnimi organizacijami, zlasti z. Občinskim odborom SZDI, in Občinskim ko. mitejem ZKS, Dobro vemo, da pri našem delu nismo brez napak, saj kdor deda ta tudi greši. Zato /elinin sodelovanja in /a naše delo vsaj skromnega priznanja. Obema odlikovancemn pa to-variško čestitamo! Vsakdanji prizor v hodniku Zdravstvenega doma v Domžalah. ki je spremenjen v čakalnico Ni čudno, da občani že vrsto let zahtevajo gradnjo novega Zdravstvenega doma. saj razmere same kažejo, da problem zdravstva v Domžalah ni rešen. Poleg tegu pa se moramo zavedati, da je v Domžalah in širši okolici preko 10.000 zavarovancev, in da so zmogljivosti sedanjega doma več kot nezadostne. Občinska skupščina Je sicer predvidela s svojim sedemletnim programom 300 milijonov dinarjev za izgradnjo novega zdravstvenega doma. Tfataar pa se v zadnjem času slišijo glasovi, da ta zdravstveni dom v Domžalah ni potreben. Vsakdanji prizori v hodniku Zdravstvenega doma dokazujejo nasprotno, še bolj pa govorijo (udi o tem. kaka družbene službe, kamor spada tudi zdravstvo ne smejo skrbeti za našega proizvajalca in upravljalni Se en pogled na dvorišče domžalske »PoŠte«. Najbolj poznano iu najbolj obiskovano domžalsko gostišče se ureja že polnih 18 let Ali bo vsaj sedaj urejeno tako. da ho lahko v polni meri služilo svojemu namenu in da doinžalčunom nc bo treba zardevafi pred tujci? Splošna .....troška /.obim ambulantu sla se sedaj vendarle preselili, čeprav Še vedno samo v znčasne prostore v stanovanjski hiši oh zvezni cesti. |)vn nova vrtalna stroju bosta tudi mnogo pnpo.....gla. da bo storilnost prepoln bne uslanove večja. Enega teh strojev kaže naša slika Kulturno-prosvetna dejavnost V zadnjem času vse več beremo o kulturi in prosveti pri nas. Vse to kaže, da se je tudi na tem področju družbene dejavnosti le premaknilo v pozitivno smer. Naš družbeni standard se je že toliko dvignil, da je prišel čas. ko bomo morali malo bolj misliti tudi na kul-turno-prosvetno rekreacijo delovnega človeka. V bližnji preteklosti ta veja družbene dejavnosti le ni bila tako mačehovsko obravnuvana. kot se morda komu zdi. ker je domžalska občina dajala precejšnja sredstva za kulturo in presveto, saj delujejo na območju občine razne profesionalne kul-turno-prosvetue ustanove kot glasbena šola. delavska univerza in občinska knjižnicu, ki uspešno delujejo in opravljajo svoje poslanstvo. Tudi za razne investicije na tem področju je šel iz občinske blagajne marsikateri milijon. Ne smemo imeti aktivni amaterizem za edino obliko kulturnega izživljanja. Res pa je, da amaterska dejavnost preživlja krizo, ker je v zadnjih nekuj letih precej zamrla, posebno v večjih krajih domžalske občine. Ne smemo pa vse krivde valiti na občinski) skupščino, češ da v preteklosti ni zagotovilu dovolj finančnih sredstev za to dejavnost. Težko je delati brez denarja, a z dobro voljo in malo prizadevnosti je mogoče marsikaj ustvariti, kar nam zopet dokazuje preteklost. Samo en primer: Nekdanje kulturno prosvetno društvo SKUD Domžale ni dobivalo od nikoder nobenih finunč-nih sredstev, u vendar je zelo uspešno delovalo. Vzroke za krizo v amaterski dejavnosti moramo iskati drugje. Eden važnih vzrokov bi bilo pomunjkunje kadrov, to je pe-vovodij. režiserjev in vodstvenega kadra. To pa spet ni čudno, saj sposobni ljudje raje delajo tum. kjer so materialni pogoji boljši in se jim ni treba boriti zu priznanje v družbi. < Drugi važen vzrok pu je ta. da amaterizem doživlja kvalitativno spremembo, saj so se stare oblike že nekako preživele, novih (dilik pa še ni ali vsaj se še niso dovolj izkristalizirale. V današnji motorizirani in mehanizirani dolu bo treba najti nove oblike dela. ki bodo ustrezale novim življenjskim pogojem in bodo ljudem privlačne, /u to pa bo treba tudi več fi-nunčinh sredstev, ki jih bo morala zagotoviti skupnost. Upamo, da je v tem pogledu že storjen v domžalski občini prvi korak. Občinska skupščina je v letošnjem proračunu zagotovilu štirikrat toliko finunčndi sredstev kot v preteklem leta. Ta denar bo porabljen predvsem za dvig amaterske dejavnosti v društvih, 1'ri svetu Svo- bod in prosvetnih društev v Domžalah že dela tujnik-profe-sionalec, njegova glavna dejavnost bo v pospeševanju amaterizma. Pri Svetu svobod deluje tudi dramska, glasbena, filmska, klubska in kadrovska komisija, ki bodo nudile društvom strokovno in, v mejah možno- sti, tudi materialno pomoč. Občinska skupščina je pokuzulu veliko ruzumevanja in upamo, da bo v bodočnosti tudi tuko. V marsikateri slovenski občini še niso tuko daleč. Pričakujemo vso pomoč, predvsem moralno, vseh družbeno političnih organizacij. predvsem pu SZDL tn ZK, ker če bomo ostali osamljeni, naše delo ne bo moglo biti uspešno. Vse delovne ljudi vubimo, da nam po svojih možnostih priskočijo na pomoč, ker le množičnost bo zagotovila kvaliteto in uspeh. Svet Svobod m prosvetnih društev društev Domžale Kultura v »prvem planu« Pisec članka »SOS za kultu-rno-prosvetno dejavnost« v prvi letošnji številki Občinskega poročevalca je opozoril 1111 pereče vprašanje finančnih sredstev zu organizirano delal nost kultiirno-prosvetnih društev v domžalski občini. O tej problematiki je na vseh svojih sejah razpravljal na nov ustanovljeni svet za kulturo in prosveto, ki je zbral zanimive podatke o finančnem položaju društev. Lanskoletna dotacija Svetu Svobod in prosvetnih društev, ki združuje 23 društev z okrog 1800 člani, je znašala le nekaj nad 900.000 din. Ob leni dejstvu je utemeljen zaključek pisca omenjenega članka, da je ta panoga družbene dejavnosti pastorek v občinskem proračunu. Še od te skromne dotacije pa je bi;lo približno 80sredstev uporabljenih za manjše investicije (nabava stolov in razne opreme) in le 20 •/■ za izvajanje programa. Ce s tega vidika ocenjujemo dejavnost kulturno-prosvetnih društev v preteklem letu, moramo biti z rezultati zadovoljni. Društva so nastopala kot prireditelji proslav v počastitev državnih praznikov, razvila pa so tudi precejšnjo dramsko aktivnost. Po eno ali več uprizoritev z. gostovanji izven domačega kraja so imela društva iz. Ihana. Lukovice. Doba. Prevoj, Vira, Kov, Radomelj, Moravč, Trzina, Dragom-Ija, Vrhpolja. Blagovice in Krašnje. Svoboda iz Ihana je imela celo 13 predstav, KUD Kersnik pa II predstav. V Mengšu so organizirali gostovanja Mestnega gledališča iz Ljubljane, medtem ko neustrezna dvorana v Domžalah niti tega ni dopuščala in je vladalo torej prav v centru te občine relativno največje »kulturno mrtvilo«. Godbi Domžal in Mengša sta imeli v letu 1963 preko 60 nastopov ob raznih svečanostih. Večjih prireditev je bilo v lanskem letu 59 z okoli 20.500 obiskovalci. Torej je bilo za eno večjo prireditev porabljenih približno 3000 din. Ne smemo pa ob tem prezreti dejstva, da je bilo iz. sklada za negospodarske investicije v preteklem letu porabljenih 25 milijonov za gradnjo kulturnega doma v Moravčah Težave pri financiranju kultur- no-prosvelne dejavnosti so torej tudi v tem. da je nujno potrebno investirati še' visoke vsote »v zidove« na škodo sredstev za neposredno izvajanje programu. Svet za kulturo in prosveto je po analizi navedenih dejstev ugotovil, da so skopo odmerjena finančna sredstva eden od temeljnih ovir za razmah kul-(urno-prosvetne dejavnosti v občini in je to tudi upošteval pri sestavljanju predlogov /a postavke v novem občinskem proračunu. Odobrena dotacija Svetu Svobod in prosvetnih društev za leto 1964 znaša 3-95.000 din, tj. približani 4-krat več kot lani. Ta predlog je bil sestavljen po posvetovanju z. občinskim Sveloiu Svobod in prosvetnih društev, ki je smat-rul, da bi ob tej dotaciji društvena dejavnost lahko zaživela. Svet Svobod in prosvetnih društev je ob povišani dotaciji tudi lahko nastavil profesionalnega tajnika, ki bo društvom v pomoč pri organizacijskih problemih i 11 tudi pri izvajanju programa. Tudi glede investicij za kulturno prosvetno dejavnost je občinska skupščina pokazala veliko razumevanje. Zu dograditev kulturnega doma v Moravčah je predvidenih v letu l%4 nadaljnjih 25 milijonov, za izgradnjo prepotrebne dvorane za sejme, športne in druge prireditve v Domžalah pa Vi milijonov iz. skladu /a negospodarske investicije. Povišane so bile tudi dotacije občinskemu komiteju ZMS in študentskemu klubu, ki bosta tudi del sredstev uporabila zlasti za kultni no-prosvetno dejavnost med mladino. Omenim naj, da so znatno povečane tudi dotacije občinski knjižnici (1965 — 1.500.000 din. 1964 - 2,200.000 din) in Delavski univerzi (v letu 1963 2.5IMI.000 din ler v letu 1964 5.000.000 din). Vsa ta sredstva bodo omogočila iskanje novih oblik kul-lurno-prosvetiie dejavnosti, ki je delovnemu človeku nujno potrebnu. To spremenjeno politiko občinske skupščine do kul-Inino-prosvetiio dejavnost pa naj upoštevajo (udi vsi tisti, ki bodo še govorili iu pisali »o kulturi na 15. kilometru«. Konferenca Zveze vojaških vojnih invalidov Na redni letni konferenci Z V VI so delegati iz. vseh krajev v občini razpravljali o delu svoje organizacije in o življenju samih članov. Iz poročila je bilo razvidno, dn vključuje organizacija 672 članov in da je bilo njeno delo usmerjeno v re- sevanje socialnih in zdravstvenih problemov ter v rekreacijo, lako je bilo na okrevanju v Strun junu, Izoli, Simonovem zalivu in na Jelovici 77 članov. Sredstva za to okrevanji' je prispeval Komunalni zavod za so-einlno zavarovanje. Tudi skrb Delovno predsedstvo konference z narodnim herojem I 1 Uncem Avbljem-Lojkom kot predsednikom za borce je v preteklem letu bistveno nupredovaila. Komisija je reševala okoli 150 prošenj in jih posredovala skladu za borce pri občinski skupščini. Potebno vprašanje, ki ga organizacija le s težavo rešuje, je vprašanje stanovanj za člane, posebno v Domžalah. Kljub temu, da je bilo v zadnjem letu na razpolago 10 milijonov dolgoročnega kredita in da je bilo sklenjenih 8 pogodb za nova stanovanja, to vprašanje še imv'io ni rešeno, saj čaka na »ittuovanja kar 30 nujnih prosilcev. športno Življenje in rekreacija sta v organizaciji močno ruzvita. posebno še na posameznih izletih, ki ji^i organizacija posveča vso pozornost. Na konferenci je bilo poudarjeno, da se člani aktivno vključujejo v družbeno dogajanje in da jim to daje tudi osnovo za nadaljnje pozitivno reševanje problemov, ki jih sedaj tarejo. Organi občinske skupščine kažejo veliko razumevanja za reševanje socialnih problemov in tudi program, sprejot na konferenci, predvideva še plod ne j še delo organizacije. Zveza bo posvetila vso skrb tistim svojim članom, ki so zuradi arondacije izgubili sredstva za preživljanja in bo socialne probleme teh ljudi skušala pozitivno reševati ob pomoči- družbenih čini-teljev. Novo predsedstvo organizacije bo skušalo še popestriti celotni program dela s tem. da bo posvečalo največjo skrb okrevanju članov in pa izletom ne samo po Sloveniji, ampak tudi po bratskih republikah. Občni zbor AMD Domžale Vprašanje Tovariš urednik! V vašem časopisu ste že večkrat pisali o tem. da za kulturo v Domžalah ni dovolj razumevanja in da so sredstva, ki jih občinska skupščina namenja vsako leto kulturnemu življenju, preskromna. V prejšnji številki pa je bil objavljen proračun občine za letošnje leto in iz njega sem razbral, da so se sredstva prav za to panogo družbene dejavnosti občutno povečala. Sedaj pa se sprašujem kje je vzrok, da se kljub povečanim družbenim sredstvom vv. kullurno dejavnost niti enn »kulturna« organizacija ni spomnila slovenskega kulturnega prazniku in da ni bilo nikjer nobene proslave v spomin na našega največjega pesnika Franceta Prešernu? Na to vprašanje objavljamo prispevek Študentskega kluba, ki lahko služi kot odgovor. Polena pod noge ali kaj? Zadnje čase je bilo prelitega že precej črnila in spregovorjenih veliko besed o domžalskem kulturnem življenju, ki je že nekaj let predmet stalne ostre kritike. In to po pravici! Zakaj? — Zato ker Domžale (beri: domžalska Svoboda) niso sposobne dati ene dramske predstave v sezoni, niso sposobne sestaviti enega pevskega zbora, čeprav dobro vemo. da je vse to pred leti že bilo. Ne držijo tudi popolnoma izgovori, češ Ljubljana je preblizu. Domžalčani niso zainteresirani, imajo doma televizorje itd. S tem le nekateri odgovorni ljudje valijo krivdo s svojih ramen na razne objektivne težave, v resnici pa se za tem skriva nesposobnost, ali pa vsaj prevelika lagodnost. Odkrito moramo priznali, da je bila upravičena marsikatera pikra beseda na račun mladih, češ samo vpijete in kritizirate, ne naredite pa nič! Toda Občinski komite .Zveze mladine in študentski klub sta se le izmotala iz. lastnih težav. Tako je bila prvu skupna akcija Revija 1964, ki je z nabito dvorano dokazala, da je le treba prisluhniti občinstvu, ki je lačno kulture. Zatem so se študentje obvezali, da bodo organizirali Prešernovo proslavo v kinu. Začeli so vaditi poseben, nov program, ki naj bi na Občni zbor Avto-molo društva Domžale, ki jc bil dne 23. 2. 1964, je pokazal marsikaj zanimivega iz dela in problemov društva. V vseh poročilih, ki niso bila skopa s podutki, je bilo zaslediti le eno misel, — graditev garaž — ki so tako neobhodno potrebne v Domžalah, centru močne motorizacije. Vsa sredstva, ki jih društvo dobi z usposabljanjem voznikov, ljubosumno čuva za ustvaritev tega cilja. Upravni odbor ni zanemarjal svojih dolžnosti, naletel pa je na premajhno ruzu-mevunjc pri ostalih organizacijah. Društvo do sedaj še ni moglo dobiti lokacije, oziroma se je t» že nekajkrat spremenilo. Poraja se nehote misel, ali vsi ti člani, ki naj bi bili kot vozniki tudi zainteresirani na izgradnji tega objektu, tj. garaž in delavnic s poceni uslugami, s pralnicami in učilnicumi, niso preveč indiferentni do društva. Žalostno je, da se mora v tako razvitem centru kol so Domžale, društvo potikati po nekdanjih skladiščih in lesenih barakah. Žalostno predvsem zato, ker se peščica ljudi z vsemi silami trudi in prizadeva uresničiti prepotrefino in koristno zamisel, a ne dobi nikjer podpore. Morda je pri svojem delu društvo pozabilo na povezavo z ostalim članstvom. Zato si je zadalo sedaj nalogo — sklice- vati razširjene sestanke uprav-negu odbora in članov, organiziralo bo predavanju za vse mlade in stare voznike, ki kaj radi pozabijo po opravljenem izpitu na lepo vedenje voznika nu cesti. Lani organizirana tekmovanja po šolah so pokazala lep uspeh. Koliko res dobrih nalog o prometu in prometnih predpisih je bilo napisanih, kur nam zagotavlja, du bodo iz teh učen cev nekoč dobri vozniki, inordu pu tudi sodeluvci pri prometnih a kei juh. Tudi odraslim voznikom ne bi škodovalo, če bi si od časa do času osvežili svoje znanje o prometnih predpisih, da bi pogosteje našli pot v društveno pisarno in da bi s svojim sodelovanjem pomagali dvigniti ugled društva. Take in podobne misli in želje so prevevale občni zbor, ki je trem zaslužnim dolgoletnim članom dal priznanje za njihovo nesebično delo in jih odlikoval z zlatimi značkami Avto-moto zveze. Odlikovani so bili Anton Pezdir. Vida Bogataj in Stane Šmon. Želimo, da bi bilo še več članov s tukim visokim priznanjem Društvo vabi vse voznike motornih vozil naj se vključijo kot aktivni delavci v AMD, ker le tako bo društvo lahko uspešno opravljalo naloge, za katere je bilo ustanovljeno. ajj s v^-.-r> :si|fl M 4< i svojevrsten način počastil spomin velikega pesnika. Toda tedaj so se začele težave, ki so navsezadnje povzročile, da so Domžale ostale letos brez. proslave. Zakaj? — Dvorano so si rezervirali že v januarju za 4. februar (kajti le v torkih je dvorana prosta). Program je bil pripravljen, menili so se celo za nove reflektorje v kinu, ki bi bili za izvedbo nujni. Potem pa kot strela z jasnega: 4. II. bo v kinu zbor volivcev. Morali so odpovedati. 11. februarja je bil pustni torek. Spet nič. končno: 18. februarja, so sklenili. In spet! Samo in edino na ta torek je kinopodjetje predvajalo film »Zaklad v srebrnem jezeru« Kari May. Pravijo sicer, da so imeli to naprej planirano, toda povedali so to šele nekaj dni pred prireditvijo. Bolj zlobni Domžalčani se sprašujejo, kako je Kari May izrinil Prešerna! Nekateri kritiki sicer pravijo, da bi bila proslava lahko v salonu na »Posti«, ali v sejni dvorani Občinske skupščine, vendar... presodite sumi. Proslava je vendar namenjena širokemu krogu, ne pa peščici. Zato se lahko po pravici vprašamo: polena pod noge, ali kaj? Upajmo, da bo z novo dvorano problem vsaj delno rešen! V tej napol podrti baraki pa ima Avto-moto Domžale shranjene svoje avtomobile. Nekateri pravijo tej baraki garaža. Predlog statuta občine Domžale dan v javno razpravo Pred tremi tedni je hil^ dan občuuoin v javno razpravo osnutek statuta občine Domžale, ki je bil dotiskan v 5000 izvodih. Statut je bil občanom razdeljen po delovnih kolektivih, preko krajevnih odborov SZDL in vseh ostalih družbenih organizacij. Pozivamo vse občane, da statui dobro pregledajo in dajo svoje pripombe k posameznim njegovim določbam. Pripombe, predloge in dopolnila sprejema občinski odbor SZDL in oddelek za splošne zadeve občinske skupščine do konca tega meseca. Ce predloga statuta nimate, ga lahko dobite na občini ali krajevnih uradih. Občani, sodelujte s svojimi predlogi, da bo naš statut čim popolnejši! Šport v naši občini tisto najosnovnejše, da bodo Marsikaj bo še potrebno ure-lahko normalno delovali. Zakaj diti, da bomo končno lahko prene bi za začetek pritegnili teh ko množičnega športa, ki bi naj ljudi, ki imajo prav gotovo ga gojilo čim več ljudi, pričeli veselje do dela. misliti tudi na kvalitetni šport. Zelja po kvalitetnem nogometu Obsežno področje domžalske občine je med industrijsko močno razvitimi predeli Slovenije. Tudi športna tradicija je v Domžalah že stara, sam .šport pa se je s časom precej spremenil, dobil večji obseg ter povečal svojo vrednost tudi v družbenem življenju. Posebno zadnja leta so zu športno življenje naše komune med najpomembnejšimi, saj bodo |M>stuv-Jjeni temelji imeli močan vpliv v vsem nadaljnjem športnem razvoju. Res je, da je ObZTK napravila precej, da bi šport dobil zdravo osnovo, vendar pa se je le nekoliko preveč držala starih centrov in že vpeljanih smeri. Znano je, da so nekateri predeli športno čisto odrezani in kjer je šport še pravi pastorek. Prav te po bo v prvi vrsti potrebo poživiti. Seveda pa pri tem ne smemo pozabiti na sam center v Domžalah, kjer naj bi se pričelo misliti tudi na kvalitetni šport, ki naj bi bil afirmacija kvan-titetnega športa, ter načrtnegu delu v vsej občini Prav to. da bodo šport gojili v vseh predelih pa je pogoj, da bi se kvaliteta zbrala v ožjem centru, ki bi lahko reprezenti-ral, seveda pod nadaljnjim strokovnim vodstvom, šoortno dejavnost Domžal v republiškem merilu, v katerem zaenkrat naši š|>ortniki žal ničesar ali le malo pomenijo, čeprav tega ne morem trditi zu pretekle čase. ko so se tudi naši zastopniki enakopravno borili z drugimi. Vsekakor bomo pri tem naleteli na številne probleme, ki pa jih bomo morali rešiti a.fi vsaj reševati. V prvi vrsti je nujno, da odpade vsako kluba-štvo. Sama vodstva poedinih klubov, kot tudi igralci bi se morali zavedati, da bo njihov klub res nekaj izgubil, oziroma izgubili bodo najboljše igralce, ki pa bi v nekem centralnem ki udu, pod strokovnim vodstvom ter ugodnimi pogoji, lahko razvili maksimum svojih sposobnosti, in postali kvalitetni športniki, na katere bi lahko resno računali. Poglejmo le en sam primer. Imamo večje število nogometnih ekip. ki pa več a.li manj le životarijo, so pa v njih igralci, ki bi združeni in pod strokovnim vodstvom trenerju, pedagogu, lahko precej pomenili in bi z njim lahko dobili svojega predstavnika v slovenski ligi. Drugače pa je veliko vprašanje, koliko časa bodo ti klubi še živeli. Bistveno pa bi seveda bilo, da bi že enkrat prešli na pravo politiko kadrov, da bi začeli z delom pri najmlajših, ne pa pri članih, kot to delamo sedaj. Pionirske ter mladinske ekipe imamo le zato, ker tako pač zahtevajo propozicije, skrb za- nje pa nam je deveta briga. Celotno delo bi morali opravljati načrtno preko vsega leta s pravilnimi treningi, šolami, obenem pa kar najtesneje sodelovati z vsemi drugimi organizacijami. Mogoče ne bi bilo napačno, če bi ObZTK štipendirala nekoga na Višji šoli za telesno kulturo, ki hi bil nato lahko nastavljen kot profesionalni trener, ki bi nudil svoje strokovno znanje povsod, kjer bi ga potrebovali. To je precej daljnosežna politika, če vemo, da dela v Sloveniji le 16 poklicnih trenerjev, vendar pa bomo morali slej ko prej misliti tudi na to. Znano je tudi, da je pri nas precej športnikov, ki so že opravili trenerske ter instruk-torske tečaje, ki so bili organizirani v okviru športne zveze. Vprašanje je le, kje so sedaj ti ljudje in kdo vodi evidenco o njih. Na dlani je, ua sami od sebe ne bodo začeli delati, pač pa jim bo moral nekdo nuditi Bliža se čas, ko bodo spet oživela naša nogometna igrišča. Tudi občani, ki se zanimajo za uspehe naših nogometašev, že težko pričakujejo začetek prvenstvenih tekem, ki nam omogočajo navijanje in razpravlja-nje, pa naj bo to o moštvu ali o posameznem igralcu. Vemo. da že nekaj let ne dosegajo naša moštva tistih rezultatov, ki smo jih bili vajeni. Upadel je tudi interes gledalcev, vsi ugotavljamo, da je zelo malo kvalitetnih iger. Rad bi opozoril pred občnim 7jborom nogometne klube, da bi se enkrat res temeljito pogovorili in dogovorili o ukrepih, da bi tudi v naši občini dosegel nogomet tisto stopnjo kvalitete, ki bi gledalcu nudila užitek, kraju pa ugled med športniki. Lahko trdimo, da imamo v občini res dobre, nadarjene no- gometaše, ki pa jih ne znamo združiti ali pa nočemo, da bi sestavili moštvo, ki bi se uveljavljalo na zelenem polju. Ne vidim perspektive nogometa, dokler bo vladala razdrobljenost sil po naših klubih (imamo jih pet. pa vsi se t rudije v najnižjem razredu). Ne bi trdil, da prevladuje po klubih lokalpatriotizem. zavedam se, da ie vsak klub zainteresiran za dosego čimboljšega mesta na lestvici. Čudno se mi pa le zdi, da še nismo prišli do prepričanja, da ob taki razdrobljenosti nimamo perspektive in ne bomo kmulu dosegli kvalitete, ki bi bila potrebna za uspešno uvrstitev naših klubov. Vsi starejši navijači poznajo zgodovino domžalskega nogometa in vedo marsikaj poveda- ti. Omenim naj samo združitev dveh klubov; Diska in Domžal, ki sta uspešno nastopala v obdobju pred revolucijo. Ce sta čutila kluba kot sta bila Disk in Domžale potrebo po združitvi, pa še pod vplivom strankarskega značaja, se mi zdi potrebno ugotoviti, da ne bi bilo odveč, če bi bil tudi sedaj v Domžalah klub sestavljen iz najboljših igralcev, ki bi zastopali občino. Potem ne bi prišlo dp izraza rivalstvo in mcdsel>ojno obra-čunavamje, ki velikokrat pok vari marsikatero nogometno tekmo. Ce ugotavljamo da se 5 klu bov izživlja v podzvezi brez perspektive, je res žalostno, da ne iščemo skupnega izhodišča in da smo zndovoljni s tem, kar imamo. Da ne bi tega kdo nap.i . razumel in mislil, da stremimo za tem. da bi b\o vse v Domžalah. Se zdaleč ne, toda izhajajoč iz. tega. da so Domžale center občine in predstavljajo kraj, kjer nnj bi se odvijalo kulturno in športno življenje še ■ v kar največjem obsegu, potem si lahko predstavljamo težnje, da bi v naši občini imeli vsaj eno. res dobro moštvo. Pohvaliti moramo prizadevnost vodstev nogometnih klubov, ki so po svojih močeh brez kakšno večje finančne pomoči, vodili svoja moštva z namenom, dosegati čim lepše rezultate na nogometnih igriščih. To sem napisal zalo. da bi tudi vodstva klubov razmislila o ros kvalitetnem moštvu, ki naj bi zastopal našo občino in si priboril v nogometu mesto, ki mu pri tolikih dobrih igralcih tudi pripada. Smučarski tečaj za učence osnovnih šol Občinska Zveza prijateljev mladine je organizirala v času zimskih počitnic smučarske tečaje za učence osnovnih šol. Tečaji so bili na Brdu pri Lukovici, v Moravčah. Radomljah in Domžalah. Za učence iz osnovnih šol Domžale I in Domžale II. !>>ba. Ihana in Jarš je bil tečaj na Pustovki. Udeležilo se ga ie 34 tečajnikov, od teh jih je bila večina s I. osnovne šole. Ob zaključku tečaja je bilo organizirano tekmovanje v slalomu po skupinah, kjer so bili najboljši naslednji: I. skupina 1. Bojan Kaplja 30,1 sek., 2. Vinko G rubne r, 33,4 sek.. 3. Lado Kotnik, 34,1 sek. II. skupina 1. Dušan Vajt. 17.0 sek., 2. Ziža Bcvc, 17,1 sok., 3. Lado Šuštar, 19,5 sek. III. skupina 1. Tone Tomažič. 13.6 sek.. 2. Franci Kokalj. 13,8 sek., 3. Ludvik Lavrič, 16.5 sek. Tečaj v Domžalah je vodila telovadna učiteljica KI a Košir. V naslednji številki bomo objavili intervju s predsednikom Sklada za lelesno vzgojo OS Domžale. Otmnrjem Lipovškoin o financiranju telesne vzgoje v občini v letu 1%4