;.ooo. " izhaja vsaki ■tiran z dnevom kdnje nedelje. faina velja za Avlo: za celo leto ■01, za pol leta lore, za četrt leta bon!; na Ogrskem »inozemstvu: Za Tplo 9 kron, za a 4 krone 50 vin. kno je plačati K. Posamezne šte-Ise prodajajo po 20 v. biSIvo in uprav-se nahajata v gledališko po-opje štev. 3. Dopisi dobrodošli in se sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vrača. Uredniški zaključek je vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je V, v. v. v» '/» za V.« strani K 160--strani K 80 — strani K 40"— strani K 20 — strani K 10 — strani K 5'— strani K 2.— Pri večkratnem oznanita se cena primerno zniža. IŠtev. 12. V Ptuju, v nedeljo dne 24. marca 1918. -r-n nruriririmi—rtn— XIX. letnik. Vojna in mii (atiranje Holandske od strani entente. — |Rop ladij. — Indenburg in Ludendorff o položaju. — ' Poizvedovalni pji na zapadu. — Uspehi na morju. — Mir z Rusijo potrjen. jZopet so se pojavili in pokazali naši šolniki v vsej svoji brutalni našiljenosti. Kar •at. brez vsacega vzroka ali povoda so ^li nizozemski ali holandski kraljevini ul-itum, da jim mora ta svoje trgovinske je izročiti. Nizozemska je v hudih škrip-'Ako se brezobzirni zahtevi entente ne iri, potem je gotovo, da se ji takoj vsta-tak uvoz žita in premoga ter da ji even-o tudi obrežje sestreli. Ako pa ugodi entente, potem je nekaj storila, kar .vzaprav naperjeno zoper osrednje sile. em se je pridružila takorekoč onim dr-'am. ki kopljejo grob svoji neodvisnosti na Jlagi komande požrešne Anglije. V koli-je doslej znano, je holandska vlada ulti-iom sprejela, seveda s protestom in z go-imi dodatki. Ententa je torej nad neobo-Dženo državo ,.zmagala", kakor je sroj čas :agala" nad Grško. To je dokaz, da so i sovražniki največji grobokopi svobode jh narodov. Obenem pa je to dokaz, da Angliji in njenim zaveznikom že prokle-slabo, ker morajo ta nasilna sredstva biti. Brez poštenja, brez vesti so naši so-■iki: ali vkljub temu se bliža ura plačila! zanimivi način sta označila največja vojskovodje feldmaršal Hindenhurg ludendorff svoje mnenje o položaju. Na ;em mestu prinašamo ta pogovor. Kar se vojne same tiče, ostala je v pre-lm :ednu v splošnem omejena na večje ioizvedovalne boje na zapadu, v katerih so Francozi in Angleži občutne izgube. [Lepe uspehe se je doseglo konečno tudi na norju. Sklenjeni mir z Rusijo bil je od narodnih »astopnikov Rusije potrjen in je s tem pravo-Teljaven. Upamo, da mu sledi kmalu splošni Avstrijsko uradno poročilo od četrtka. F K.-B. Dunaj, 14. marca. Uradno se aar.t s razglaša: [ Vzhod. Rumuni so zadnji ozek pas H njih zasedenega avstrijskega in ogrskega Kemija izpraznili. Vzhod monarhije je torej ■ tri in pol leta težkem vojnem bremenu jopet popolnoma prost. u d e s s a nahaja se od včeraj popoldne t rokah zaveznikov. Medtem ko so na zapadli strani nemški bataljoni naprej šli, vdrle L prednje straže avstro-ogrske divizije gene-ajorja v. Zeidler v mesto. Italijansko \bojišče. Italijanske utrjene pozicije spodnjega dela vrha Pa-s u b i o so bile včeraj* v veliki razširjenosti razstreljene. Učinek naših min bil je uničujoč. Naši oddelki zasedli so potem polje razvalin. Šef generalštaba. _.,...._.. t~'*i ■ . Nemško uradno poročilo od četrtka. K.-B. Berlin, 14. marca. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armade prestolonaslednika Rupprechta. Sovražna ar-tiljerija razvila je na nekaterih oddelkih Lys in S c a r p e na obeh straneh M a a s e in v Snndgau v pokrajini Altkirchena ognjeno delavnost. Tudi na drugem delu fronte večkrat živahni motilni ogenj. Majhne rrraske infanterije v prednjem polju postojank. Včeraj se je v zračnem in v boju od zemlje 17 sovražnih letal in 3 privezane balone sestrelilo. Od enega na poti na F r e i-b u r g nahajajočega se sovražnega zračnega brodovja sestrelilo se je na fronti 3 letala. Stotnik baron R i chthofen dosegel je svojo 65. zračno zmago. Vzhod. Sporazumno z Rumunsko vlado so nemške čete od B r a i 1 a čez G a 1 a t z-Bendery na Odesso v boji s tolpami pri Moldowanki Odesso zasedle. Njim so od Shmerinke avstro-ogrske čete sledile. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. Avstrijsko uradno poročilo od petka. K.-B. Dunaj, 15. marca. Uradno se danes razglaša: Nobeni posebni dogodki. Šef generalštaba. Nemško uradno poročilo od petka. K.-B. Berlin, 15. marca. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armada prestolonaslednika Rupprechta čez dan slabotno delovanje artiljerije se je pred nočjo v nekaterih odsekih ojačilo. Tekom noči je v zvezi z lastnimi in sovražnimi poizvedovalnimi sunki začasno oživelo. — Fronta nemškega prestolonaslednika. Francoski reflektor na katedrali v R e i m s u je vnovič deloval. Ljuti uničevalni ogenj od poldneva naprej na naših postojankah severno in vzhodno od Pro sn osa. Močni francoski oddelki, ki so zvečer na široki fronti napadli, so se mogli ustaliti v naših jarkih le zapadno od ceste T h n i z y-N a u r o y. Sicer so bili v bližinskem boju nazaj vrženi. Na vzhodnem bregu M o s e čez dan močno letalno delovanje Vzhod. Sovražne tolpe, ki so v U k r a-j i n i ogrožale železnice Gomel in K i e w v Bahmacz smo v večih bojih razpršili. Bachmacz smo zasedli. Z ostalih bojišč nič novega, Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. Avstrijsko uradno poročilo od sobote. . K.-B. Dunaj, 16. marca. Uradno se danes razglaša: Nobeni posebni dogodki. Šef generalštaba. Nemško uradno poročilo od sobote. Iz K.-B. Berlin, 16. marca (W.-B.) velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armada prestolonaslednika Ruppr.echta. Zvečer in skozi noč je bila angleška ai'tiljerija zelo delavna. Skozi sovražni ogenj in metanje bomb na zadajšnje kraje nastale so v Meninu in Halluinu večje izgube. — Armada nemškega prestolonaslednika, von G a 11-w i t z a in vojvode Albrechta. Vzhodno R e i m s a, na obeh straneh M a a s e, kakor tudi na lotringijski fronti pri M ii h 1 s a c h u in pri B 1 a m o n t u se je ognjeni boj čez dan povišal. Na obeh straneh O r n e s a ostal je tudi skozi noč živahen. Prvi generalkvartirrnojster Ludendortf. Avstrijsko uradno poročilo od nedelje. K.-B. Dunaj, 17. marca. Uradno se danes razglaša: Nič novega. Šef generalštaba. Nemško uradno poročilo od nedelje. K.-B. Berlin, 17. marca. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: V Flandriji povišalo se je od poldneva artiljerijsko delovanje. Na ostalem omejilo se je na motilni ogenj. Oživelo pa se je zvečer zopet večkrat. — Armadne skupine nemškega prestolonaslednika in von Gallwitza. Na A i 1 e 11 e južno-zapadno Berry-au-Bac, kakor tudi v zvezi z uspešno izvršenim podjetjem pri Tahuri časoma povišana bojevna delavnost. Po desetdnevni ognjeni pripravi napadli so francoski oddelki zapadno od Arocourta na široki fronti. Deloma zadržal jih je naš ogenj, deloma jih je vrgla naša infanterija v bližinskem boju nazaj. Močni artiljerijski ogenj ležal je čez dan in večkrat tudi ponoči na vzhodnem bregu M a a s e. Naša infanterija vdrla je v svrho — 2 — poizvedovanja na večih mestih naprej. Kur heske in waldekske naskočne čete vdrle so pri Samogneu se n-u, badske kompanije pri Beaumontu, saksonske pri B e co n-v a u x- u globoko v sovražne postojanke in so pripeljale več kot 200 oseb, med temi enega bataljonskega štaba kot vjete nazaj. — Armadna skupina vojvode A1-breohta. V Parro y-gozdu kakor v pokrajini Blamonta Badouvillerja živahna delavnost sovražnika. V zračnem boju in od zemlje je bilo včeraj 17 sovražnih letal in dva privezana balona sestreljeno. Z drugih bojišč nič novega. Prvi generalkvartirmojster L u d e n d o r f f. Avstrijsko uradno poročilo od pondeljka. K.-B. Dunaj, 18. marca. Uradno se danes razglaša: Nobeni posebni dogodki. Šef geueralštaba. Nemško uradno poročilo od pondeljka. K.-B. Berlin, 18. marca. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armada prestolonaslednika Rupprechta. V F 1 a n-d r i j i severno od Armentieresa kakor v zvezi z angleškimi sunki na obeh straneh kanala La B a s s e e bilo je bojevno delovanje večkrat povišano. Na ostali fronti ostalo je v zmernih mejah. — Armadna skupina nemškega prestolonaslednika in von G a 11 w i t z a. Med O i s e in A i s n e, severno od Reimsa in v drugih oddelkih Champagne oživel je artiljerijski ogenj. V povišani sili je trajal čez dan na obeh bregovih Maase. — Armadna skupina nadvojvode Albrechta. Na lotringijski fronti in v srednjih Vogezah časovna delavnost artiljerije. Na celej fronti živahna letalna delavnost. Francoski letalci obmetali so daleč seznamo-vane bolnišnice od La-Tfaour a bombami. Včeraj smo sestrelili 22 sovražnih letal in 2 privezana balona. Lajtnant K r o 11 izvojeval je svojo 21. zračno zmago. V mesecu februarju znašala je izguba sovražnih letalnih sil na nemških frontah 18 privezanih balonov in 138 letal, od teh 59 za našimi črtami, drugi onstran sovražnih črt. Mi smo zgubili v boju 61 letal in tri privezane balone. Vzhod. V južni Ukrajini bil je N i k o 1 a j e w zasedeno. Z drugih bojišč nič novega. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. Avstrijsko uradno poročilo od torka. K.-B. Dunaj, 19. marca. Uradno se danes razglaša: Nobeni pomembni dogodki. Sef generalštaba. Nemško uradno poročilo od torka. K.-B. Berlin, 19. marca. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Armada prestolonaslednika Rupprechta. Naskočne čete naših divizij izvršile so v Flandriji uspešne poizvedbe in so pri temu več kot 300 Belgijcev vjele. Od obrežja pa do kanala L a Basse e se je ognjeni boj zvečer povišal. Na ostali fronti držal seje v zmernih mejah. — Armada nemškega prestolonaslednika in v, G a 11 w i t z a. Pri Juvencourtu pripeljale so naše napadalne čete po težki borbi 20 vjetih iz sovražnih jarkov. Artiljerijski ogenj se je na obeh straneh od Reimsa in v Champagni mestoma oživel. Na severni fronti od V e r d u n a se je povišal. Nadaljevali smo svoje poizvedbe. Naši oddelki pripeljali so na vzhodnem bregu Maase 56 vjetih. — Armada vojvode Albrechta. Na raznih mestih 1 o t r i n š k e fronte, v V o-gezah in v S u h d g a u živahno delovanje Francozov. Sestrelili smo včeraj v zračnem boju in od zemlje 29 sovražnih letal in 2 balona. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. Cesar odredil odpust najstarejših črnovojnikov. Cesar Kari je izdal dne 13. marca akaz, po katerem se odpustijo najstarejši letniki. Čnovojnikom letnikov 1867, 1868 in 1869, ki so pritegnjeni črnovojniški službi in osebam teh letnikov, ki so prostovoljno za dobo vojske vstopile v skupno armado, vojno mornarico ali domobranstvo, se mora dati odpust po naslednjem redu : 1. Crnovojnikom, ki so rojeni 1. 1867, v dobi od 15. marca do konca maja 1918. 2. Letniku 1868 od 1. junija do 15. septembra. B. Letniku 1869 od 16. septembra do 31. decembra 1918. To cesarsko odredbo je včeraj domobranski minister prebral v seji klubovih načelnikov ter dostavil, da se bo moštvo letnikov 1870 in 1871 umaknilo iz fronte in vporabilo v zaledju, v kolikor bo mogoče ga nadomestiti z vjetniki, ki se vračajo iz vjetništva ter so sposobni za vojno službo. Mnenje, češ, daje vsled miru z Rusijo možno dovoliti dopuste v največjem obsegu, ni resnično, da razmere na vzhodu tega še ne dopuščajo. Na jugozapadu pa se Italijan pripravlja na močno ofenzivo, zoper katero se moramo zavarovati. Boj za Odesso. K.-B. Dun a j, 16. marca. Vojni tiskovni stan poroča : Naše uradno poročilo je odl4. t. m. poročalo, da je bila Odessa napadena od dveh strani. Na zahodu prijela sta jo dva nemška bataljona, na severu pa prednji oddelki podmaršala v. Jesserja, kateri je poveljeval generalni major v. Zeidler. Nemški bataljoni so se pripeljali dopoldne iz Tiraspola in so z zahoda vdrli v mesto, se spopadli v predmestju Moldavanska s četami boljševikov, s katerimi so se borili več ur. Medtem je prodiral v improviziranem oklopnem vlaku iz Razdijelna naskako.-aini bataljon štev. 30 Zeidlerjeve lovske brigade. Naši oddelki so 3i že do 2. ure popoldne priborili pot v središče mesta in zasedli obsežni kolodvor. Nemudoma so vdrli naši bataljoni v pristanišče, kjer se je nahajalo še 15 težkih vojnih ladij ruske črnomorske mornarice; kmalu smo se polastili pristanišča. Proti večeru, ko smo dobili stik z nemškimi četami, ki so prodirale iz predmestja, smo zavarovali še važne točke v Odessi. Generalmajor Zeidler je prevzel poveljstvo pristanišča. Sporazumno z mestno rado se je uvedla v mestu, kjer je vladala prej popolna anarhija, varnostna služba. Divizija podmaršala v. Jesser je pričela prodirati iz prostora pri Podwoloczyski. Prednji oddelki so se bili pri Balti in Rozdelnaji z močnejšimi tolpami. Kljub temu, da je bila železnica na več točkah poškodovana, so naši 500 kilometrov dolgo progo komaj v 12 dneh prekoračili. Vojna na morju. 48.000 ton potopljenih. K.-B. Berlin, 13. marca. Vnovič se je v zatvornem okolišu A z o r e n 22.000 brutto-register-ton sovražnega ladjinega prostora potopilo. Šef admiralnega štaba mornarice. Novi uspehi podmorskih čolnov. K.-B. Berlin 16. marca. Na severnem bojišču so naši podmorski čolni vnovič 18.000 b r u 11 o - register-ton sovražnega trgovskega ladjinega prostora potopili. K.-B. Berlin, 18. marca. V Srednjem morju potopili so .naši podmorski čolni 6 pamikov in eno jadernico z skupno 25.000 brutto-register-ton. Šef admiralnega štaba mornarice. Lep uspeh podmorskega čolna. K.-B. Berlin, 16. marca. (Uradno.) zapadnem Srednjem morju potopilo se L skozi naše podmorske čolne 8 parnikoj in eno jadernico z skupno 27.000 brutto-w gister-ton. Na tem uspehu udeležil se je iL mandant podmorskega čolna U 35, kapitaJ lajtnant Arnauld dela Periere. if izborni poveljnik je v dveinčetrtl6tni dela« nosti s svojim vojnopoizkušenim čolnom okt li en milijon brutto-register-ton sovražneg ladjinega prostora potopil. Šef admiralnega štaba mornarice. 19.000 ton potopljenih. W.-B. Berlin, 18. marca. V zatvml nem okolišu okrog Anglije so naši podmorsa čolni 19.000 brutto-ragister-ton sovražne, prostora na trgovinskih ladjah uničili. Šef admiralnega štaba mornarice. Politični utrinki. čin st: st ljui tirs lož bo( Vihar razburjenja. Proti Jugoslovanski" gonji se je % dvignil po vsej Štajerski in Koroški, sploh pj v vseh krogih, kjer se Še ne zaničuje avstrij ske misli, pravi vihar razburjenja: Pov sprejema od mest in trgov, pa tudi od kmet skih občin ojstre rezolucije zoper Jugoal vansko" gonjo, povsod se prireja impozantni shode, na katerih nastopajo najodličneji možje zoper to gonjo in svarijo vlado. di trpi še nadalje to hujskarijo. Seme dr. Ko rošca je šlo v klasje ; sejal je veter, ali bode tudi vihar, kakor ga njegova stranki še ni doživela. Te dni se je vršilo v prest* lici zelene naše Štajerske velikansko zboro vanje, na katerem so govorili možje iz vse! delov Štajerske ter zahtevali odločni nastoj zoper Jugoslovansko" veleizdajalsko gonjo To zborovanje mora biti za merodajne krog resno svarilo, da je kunec potrpežlj vosti v taboru avstrijsko misl čega prebivalstva. Ako smejo veleij dajalci ošabno glavo dvigati in domovini nol v hrbet zadirati, — potem smemo tudi avstrijski patrijotje enkrat pokazati svojo moil in svojo voljo. Slišati se nas mora tudi ni cesarskem Dunaju, slišati se nas mora po* sod in dobro ! Bahajo se! Res je, — tako daleč je propadla prt, ška ali (kakor se zdaj po novem receptu zivlja) Jugoslovanska" politika, da se ceH baha s svojim protiavstrijskim in zoper drj žavo naperjenim postopanjem. Prvaski listu ki imajo žalostno nalogo, zagovarjati v jati nosti delovanje Jugoslovanskih" poslancev! vpijejo s ponosom zmagovalca, kakor da izvršili pri glasovanju o proračunskem provi zoriju bogve kakšno junaško delo. Kaj so i v resnici izvršili? Nič druzega, da so slo1 vensko ljudstvo osramotili I edini narod (razven Kramarjevih Čehov), je v času najhujše nevarnosti glasoval proti neobho dn i m potrebščin ai države. Dosegli so Jugoslovanski" poslani ci le to, da so pač hoteli odjestf vojakom v strelskem jarku grii lj ej kruha, da pa se jim niti to ni posi čilo, ker je bila večina v državni zborn poštenega patrijotičnega mišljenja, ker ni( judje, Poljaki in revolucijski socijalisti nu| glasovali proti vojaškim potrebam. Še ciga: in judje se sramujejo glasovati za naše vražnike, — Jugoslovanski" poslanci pol vodstvom kaplana dra. Toneta Korošca se tega niso sramovali .... Na imena teh poslancev se svet no bo dolgo spominjal. Morda bode „slava" pre sorja Pivkota, Masaryka, dra. Kramarja vseh drugih očitnih pans.lavističnih veleizdil jalcev še dalje trajala, nego „slava" teh ..juj goslovanskih" poslancev. Vsekakor pa mori plačati račun za te politične kozolce in zlo! pra ju£ rev ki pri boj nir ces pre kai po! o i bi n k. si Vi v: D.) VI se je | ko vj :to-re-3 ko-| )itan-! politike pošteno a v-atrijsko misleče slo vensko ljud-jtvo. Upajmo, da bode prišel čas, ko bode Idstvo svojim voditeljem te račune prezen-irak In kadar bode ljudstvo ta račun pred-jiilo, se jugoslovanski" voditelji gotovo ne ndejo bahali! Lažnjivi zapeljivci. Kdor čita slovensko prvasko časopisje, i res skoraj mislil, da je jugoslovanska dr-[ iavf. že napol uresničena in da ne manjka [prav nič. Pa to vse jo laž, čeprav so gotovi ki agitatorji že pričeli groziti z Brolucijo in bogve kaj vsem. Take „revolucije" tki jo bode Korošec s svojimi podkupljenimi I priganjači izvršil, se pač noben zajec ne jji. Smešne grožnje so, grožnje od ljudi, ki [nimajo nobenega čuta za dolžnost napram iiju, domovini in ljudstvu. Ti ljudje vedo rprav natanko, da je njih mogočnosti konec, sadar se nahujskanemu delu ljudstva ne iz-I polni obljube. Ljudstvo je že pričelo dvomiti i možnosti vseh obljub jugoslovanskih" huj-fskačev. Ljudstvo je pričelo 2e migati z glavo in povprašuje vedno glasneje, kedaj in na način se bode ,,jugoslovanska" država [uresničila, kedaj so bodejo, kakor obljubljeno, I davki znižali, kedaj se bode rekviriranje od-I pravilo ? Kajti s temi in ednakimi obljubami se ja ravno ljudstvo vabilo na limanice vele-izdajalske ..jugoslovanske" politike. In ker ljudstvo vse to vedno glasneje povprašuje, zato pač ni čuda, da slovensko časopisje trdi I z vso gotovostjo, da je ,,jugoslovanska" država na poti. Mi pa z vso odločnostjo in na podlagi resnice trdimo, da to ni res. Nikdar ne bode .jugoslovanska" država uresničena, nikdar so ne bode zgodilo državno-pravno združenje Slovencev, Hrvatov in Srbov. Prvič zato ne, ker večina slovenskega in hrvatskega ljudstva tega sploh noče. ' Drugič zato ne, ker so O g r i odločni nasprotniki take pre-nredbe v monarhiji in ker bi oni potem tudi svoje zahteve poojstrili. Tretjič zato ne, ker bi ^jugoslovanska država", ki bi ležala med Dunajem in Trstom, bila začetek k o n-caAvstrije. Vse to je treba premisliti in naš cesar ne bode nikdar privoli], l da bi avstrijska država pričela razpadati, kakor stara palača, v razvaline ... V krat-bodejo »jugoslovanski" hujskači priznali, , imamo prav. Slovensko ljudstvo pa bode «videlo, da so ga njegovi voditelji za nos lili in v nesrečo gonili. Takrat bode na-»revolucija", ki pa bode naperjena proti ..jugoslovanskim" veleiz-dajalcem . . . I Hindenburg in Ludendorff j o položaju. ■............,..............................................i „Lokalanzeiger" poroča, da sta Hindenburg in Ludendorff' opisala sedanji položaj v sledečem : Hindenburg je izvajal: Raz-djano je tisto mesto, o katerem so mislili, da nas zadavi. Očitajo nam sicer, da smo nastopili na vzhodu kot nasilniki; vojska ni mehka reč, morali smo prijeti za trdo. Zavarovati si moramo meje, da se ne bode mogla več ponoviti taka beda, kakoršna nas je leto 1914 obiskala. Mir smo sklenili s tistimi deli, v katere je velika Rusija razpadla; prvega s Finsko, a drugega z Ukrajino. Nas ne zanima, kako stališče bosta ti dve državi zavzeli. Navedeni novi državi se pa morate naslanjati na obstoječe države. Jasno je, da se na Rusijo, od katere sta so sedaj ločili, ne moreta opirati. Ker smo gospodarsko močnejši, tvorimo tudi naravno zaslombo mladih, upa polnih držav. Z ozirom na revolucijo je rekel Hindenburg : Pričakoval sem sicer revolucijo približno tako, kakoršna je bila leta 1905. Pričakoval pa nisem in tudi nisem pričakoval tako silnega zgodovinskega poteka. Živimo še prevez v dogodki samih, da bi jih zamogli pravilno precenjevati. V poznejših letih bo šele mogoče pravilno oceniti zgodovinsko važnost sedanjih dogodkov." General Ludendorff' je naglasa], da so vkorakali Nemci v Ukrajino v popolnem sporazumu z odgovornimi voditelji dežele. Odločevalo je v tem oziru tudi življensko vprašanje, ker se z gospodarskimi koristmi zlomijo poskusi sovražnika, nas zadavati. V Ru-muniji so pričeli demobilizirati, kar naše postojanke na vzhodu zelo razbremenjuje in ojačuje v bodočih bojih naše bojne črte na zahodu." Hindenburg je nato rekel: Ne da bi se precenjevali, smemo pač trditi, da je Francija, sama sebi izkopala grob. Njeno ljudstvo zdaj preliva zadnjo kri. Zelo spoštujem vojaško hrabrost francoskih vojakov; če bi Francozi s svojimi vjetniki boljše postopali, bi se mi ta zapeljani narod smilil. Francija pa nosi zdaj sama posledice svoje krivde, svoje brezmiselne strasti za nemško Alzacijo-Lore-no in svoje nečimernosti. Anglija je znala slabosti Francije spretno v svoje namene izrabiti. Tičoč se vojaškega položaja, je Ludendorff izvajal: „V tem oziru se ne glasi vprašanje več ; kje bo napadel sovražnik. Ali smo že tako daleč, da lahko sami premišljujemo, kje da uapademo. če bode sovražnik napadel nas najde pripravljene, sicer bodemo napadli mi, kadar se nam bode ugodno zdelo. Našo fronto trajno ojačujemo. Z vzhoda na zahod se divizije neprenehoma vozijo. Okol-ščine so take, da se en tak siloviti nastop ne more tako hitro izvršiti, kakor mobilizacija iz domačih stalnih krajev, ker so železnice v Galiciji in na Ogrskem redkeje.-Vkljub vsem tem težavam pa stojimo danes na celi zapadni fronti v premoči. Kljubovali smo sovražnim navalom leta 1917 na zapadni fronti, dasi smo bili številno slabejši. To je izviralo iz tega, ker smo morali istočasno deliti močne udarce na vzhodu in v Italiji, s katerimi smo na vzhodu dosegli mir. Če se bodo razvili na angleško-franco-skem in italijanskem bojnem polju novi boji, jih lahko mirno pričakujemo, bodisi isti še tako silni. Sovražnik je zbral veliko divizij, ki so pripravljene za angleško-francosko črto, na boj. Zgradili so bogato omrežje železnic vsled česar lahko hitro svoje milijonske armade ojači." Hindenburg je zaključil: Kljub temu nam bo mogoče, če se bo to moralo zgoditi, da tudi ta napor sil zmagovito prestanemo. Čutimo se dovolj močne za te boje. Izvojevati jih bodemo morali, ker drugače ne moremo misliti na mir. Nemški narod si mora priboriti časten mir, ne mehek mir, kakoršnega ne zasluži za svojo dragoceno prelito kri, marveč mir, kakoršnega potrebuje za svoj bodoči gospodarski razvitek. Ludendorff je izjavil: Veseli bi bili, če bi nam ne bilo več potrebno, da se zanimamo za Rusijo. Nesmiselno je vse, kar se trdi o naših dalekosežnih načrtih. Pozorni moramo pač biti na nekaj delov vzhodnomorske mornarice. Na zapadu prekosimo sedaj sovražnika z vojaki, z materijalom, z zračnimi bojnimi silami, s plinom in strelivom. Vse, na kar se sklicujemo, je pri nas v obilici pripravljeno^ Pripravljeni smo na vsak sovražni napad. Če noče miru, naj ima boj, ki bo gotovo najhujši v celi vojski. Z božjo pomočjo si bodemo priborili časten in trajen mir." Pomlad. Minuli so temni zimski dnevi, ki so za-grebli vse upe človeške preteklosti v svoj črni, otožni grob. — Na njih mestu se poraja vesela, nade in upa polna pomlad. Vsa narava oživi, solnce nas obseva blagodejno s svojimi toplimi žarki in v naših srcih se vzbujajo upi boljših časev, katere smo si po skoraj štiriletnem vojnem hrupu gotovo že zaslužili. — Pomlad ! Kako bolj radostno in živo bije srce pri pogledu krasne oživljajoče se narave v veselem upanju, da nam usoda to leto ne iztrga krasnih pomladnih cvetk zaželj enega miru. Koliko mladih bitij, ki so bili uspešen boj za cvetke boljše prihodnosti žalibog ni več. Hvaležni, iz srca hvaležni jim moramo biti, ker so nam nagnili palmo zmage na našo stran in nam vžgali v naša srca neizbrisljive upe največjega zaklada človeštva — miru. — Zmagoslavne stoje naše čete na vseh bojiščih daleč na sovražnem ozemlju, pričakujoč trenutka, v katerem jim bode dana prilika, da zopet svoje zastave za izvojevanje zmage nasproti krvoločnim sovražnikom vzdignejo, ki v svojem obupu napenjajo vse sile, da bi si zamogli svoje v temnej zimi zagreble upe poraza zopet izgrebsti. Poraja jih strah in groza pred prihodnostjo, zato napenjajo vse sile, da bi v zadoščenje za mir na vzhodu, ki se je za nas zmagovito zaključil, še druge majhne, doslej ostro nepristranske države v svoje peklenske kremplje zavili. — Ni jim še dovolj bede, ni jim dovolj žrtev za njih utopističen načrt, še večje jim bodi uboštvo ožuganih narodov. Na neverjeten način napenja ententa vse sile, da si osvoji v drugih doslej v miru živečih državah nadomestek za izgube na od naših podmorskih čolnov potopljenih jim ladij. Strah pred gospodarsko bedo, strah pred gladom in končnim porazom jih podi do tega čina. Ali usoda jim ne bodo mila, danes ali jutri bodo morali očitno priznati, da sta Avstro-Ogrska in Nemčija v svoji jekleni zaveznosti nepremagljivi, ter da se na njih skali razprši kakor prah vsak orožni in notranjo-politični naval. Pomlad. Korakamo težkej nalogi in skrajnim odločitvam nasproti. Nove bitke, novo prelivanje krvi, tisoč in tisoč žrtev bode moralo zopet krvaveti za perfidno zlobnost naših sovražnikov. Kakor smo na zunanje zmagoviti, tako moramo tudi v notranjem izvojevati politično zmago za obstoj zgodovinskih mej naših krasnih kronovin. Odločno in resno hočemo biti boj proti tistim pevfidnim agitatorjem, ki bi s svojimi idejami pod krinko hinavstva radi dovedli do razsula Avstrije in ustanovili združeni z morilskimi Srbi od Mure do Adrije preko Balkana svojo ju-goslovansKO državo. V tem oziru jim je vera deveta briga, hlinijo se, kakor bi bili največji patrijoti, a v njih srcih se rodi zalega naj-podlejšega zločina — veleizdaje. A sreča jim ne bode mila. Naše ljudstvo se ne pusti zapeljati in ne bode trobilo v rog veleizdajal-skim farizejskim agitatorjem. — Avstrijci hočemo biti in ostati ter pod zaščito krasne naše Avstrije .hočemo zmagoslavno žeti sadove političnega in orožnega miru, venčane-ga s pomladanskimi cvetkami junaških činov naših zmag. i Uravnava preskrbe s pre- ! I mogom. S 4. novembrom 1917 je stopila v veljavo nova uravnava preskrbe premoga po sestavu kontingentira-nja. Od tega časa pridobljene izkušnje so pokazale, da javnost te nove ureditve večkrat ne pojmuje popolnoma pravilno in da porabniki premoga vsled tega svojih prošenj in pritožb ne naslovijo na pravo mesto, vsled česar so sledeče pojasnilne opazke potrebne: Bistvo konting. obstoja v tem, da se razdelijo množine luzemskega in inozemskega premoga, ki je na razpolago, med posamezne skupine porabnikov tako, da dobi vsaka skupina porabnikov razmerni delež množin, ki so vsakokrat na razpolago in da se zagotovi kolikor mogoče enakomerno in raznim javnim koristim odgovarjajoče uvaževanje vseh zahtev. Dalje so se na podlagi poizvedovanja porabnikov za leto 1916 in poizvedovanja potrebe za leto 1917 določili normalni kontingenti za razne skupine porabnikov, v kojih okvirju se izvršujejo razdelilve na posamezne porabnike ter pri-krajšave in izboljšave, ki so jih povzročile neizogibne razlike pridelovanja, uvoza in priskrbe vozov. Kontingente oskrbuje deloma minislersivo za javna dela samo, deloma politične deželne oblasti in, kolikor zadevajo vojno mornarico, armada na bojišču in v zaledju, vojno ministerstvo. Minislerstvo za javna dela oskrbuje sledeče obrate : a) delavnice s plinom, vodo in elektriko, b) železnice in parnoplovstvena podjetja in c) vse veleobrate s potrebo poprečno več ko 12 ton mesečno ali več nego 140 ton na leto. Postopanje odkazovanja je pri tem različno, kakor gre za tuzemski ali inozemski premog, koks ali brikete. Tuzemski premog, koks in brikete so se odkazo-vali do nadaljnega na podlagi prijav potrebe, predloženih ministerstvu za javna dela, tako da morajo porabniki tuzemskega premoga, koksa ali briketov dalje javiti svojo potrebo pri ministerstvu za javna dela le tedaj, ako prosijo za izpremembe že izvršenih odkazov ali ako se jim še dosedaj nič ni odkazalo. — 4 — Kolikor se zahteva inozemski premog, koks in briketi, bodisi brez ali poleg takega kuriva tuzemskega pridelka, je prositi za odkazovanje kakor dosedaj. vsak mesec, in sicer do najpozneje 1. prejšnjega meseca s predpisanimi obrazci. Inozemski premog, koks in briketi se sicer razdeljujejo istotako v okvirju normalnih kontingentov, izpolniti pa je za tehnično izvršitev od-kazovanja obrazce, ki jih je založilo v ta namen mini-sterstvo za javna dela. Kot mali obrati veljajo pri tem obrati s poprečno potrebo do 12 ton ali 140 ton letno. Imenovana kuriva se oddajajo vsem tem porabnikom po predpisih uravnave porabe poprej navedenega ministerskega ukaza. Razen tega je tudi političnim deželnim oblastvom naloženo preskrbovati porabnike, ki so izvzeti od urav- j nave porabe po predpisih navedenega ministerskega | ukaza, in sicer: a) državni uradi in zavodi, b) državne j bolnišnice in oskrbovališča, vstevši od državne sanitet- J ne uprave obratovane vojne bolnišnice in oskrbovališča j Rudečega križa, c) visoke šole in druga državna uči- j lišča. Za to preskrbo j« merodajna notranja uradna | uravnava. Zavodi, ki so pod državno upravo, morajo prija- i viti svojo potrebo kakor dosedaj vojnemu ministerstvu. j Koristi sestava kontingentiranja se še vsled znanih prometnih težkoč niso primerno pokazale, so pa i vsekakor očividne, ker isti jamči, kakor že omenjeno, za i enakomerno vpoštevanje vseh zahtev, dočim bi po prej- i ' šnjem sestavu, prednostnega priskrbovanja vozov, to je j preskrba porabnikov s premogom po povrstnem redu \ važnosti vzdrževanja doličnih obratov, velike skupine porabnikov pod okolnostmi popolnoma nič ne dobile in bi se med drugim skoro popolnoma onemogočilo preskrbeti za domačo kurjavo potreben premog. V ostalem uvedba sestava kontingentiranja ne po-menja morda, da je bila preskrba premoga spravljena v okoren sistem; temveč se skrbi za to, da ostane preskrba premoga tudi prilagodena merodajnim razmeram tedaj, ako bi se spremenile. Temu namenu služi pred vsem stalna komisija, sestavljena iz zastopnikov vdele-ženih osrednjih oblasti in oseb, ki popolnoma poznajo vsakokratni položaj. Ta komisija zboruje v ministerstvu za javna dela pod predsedstvom ministra. V nji se razpravljajo vsakokratne težkoče in se posvetuje o na-redbah, ki naj služijo za najhitrejšo odstranitev istih. I Mirovna pogodba z Rusijo j ! potrjena. j Vseruski sowjetski kongres v Rusiji. K.-B. Dunaj, 18. marca. Ruski ljudski komisar za zunanje zadeve je na zunanje urade na Dunaju in v Berlinu sledeči brzo-jav odposlal: „Dne 16. marca 1918 je izredni vseruski kongres sovvjetov delavskih, vojaških, kmetskih in kozaških delegatov v mestu Moskvi, ratificiral mirovno pogodbo, ki jo je sklenila Rusija dne 2. marca t. I. v Brest-Litovskem s silami četverozveze. —" S tem je tudi mir z nekdaj veliko, zdaj pa razkosano in razbito Rusijo tudi črno na belem sklenjen in podpisan. Koliko prelivanja tople človeške krvi bi bilo izostalo, ko bi se vseslovanska Rusija carja ne dala od Angležev zapeljati v to svetovno vojno ! Fa morda ima tudi to dejstvo nekaj zgodo- j vinsko dobrega. S porazom Rusije koraka obenem osvoboditev njenih nekdaj podjar-rnljenih narodov. In s porazom Rusije je j bila poražena obenem tudi panslavistična j ideja, ta najhujši strup in največja nevarnost i za miroljubno kulturno Evropo. čuga .svetovne politike, izročile so nakrat nizozemski vladi ultimatnm, ki se glasi po uradnih poročilih tako-le : K.-B. Amsterdam, 13. marca. Tukajšnji angleški poslanik v Haagu je v imenu zveznih vlad in Združenih držav Amerike od Nizozemske zahteval izročitev vsega njenega ladinega prostora proti primernim tovornim obrokom in nadomestilu torpediraniii ladij po vojni za vožnje tudi znotraj zatvor-nega okoliša. Nizozemski vladi se je dovolilo za odgovor dobo 8 dni. Ako bi se tej zahtevi zveznih vlad ne ugodilo, bi se nizozemske ladje v Združenih državah rekvirirale in na morju vozeče nizozemske ladje zaplenilo. Poleg tega bi se Nizozemski v tem slučaju od strani zveznih vlad ne dobavljalo več krušnega žita. Nizozemska se uda. Nizozemska se je po sprejemu tega nasilnega, prav roparskega ultimatuma takoj obrnila na nemško vlado in je vprašala, če bi zamogla v slučaju odklonitve Nemčija potrebno žito dobavljati. Nemška vlada je izjavila, da to ni mogoče, ker ima pač v prvi vrsti skrbeti za lastne svoje zaveznike. Potem je Nizozemska sprejela zahteve ultimatuma, pristavila je pa celo vrsto drugih pogojev in protizahtev, o katerih se še razpravlja. S tem je prišla zopet ena država več pod kruti jarem angleške tiranije. Upajmo, da se ji bode pozneje posrečilo, razbiti ta jarem! Tudi Švedska pride na vrsto. Cuje se, da hočejo sovražni trinogi tudi Švedsko prisiliti k oddaji njenih ladij. Skrajni čas bi bil, da se združijo vso nevtralne države in da tako združeno nastopijo proti pomorskim roparjem. Pečat zločina nosili pa bodejo ti roparji v vsej bodočnosti na svojem čelu. Tedenski pregled. Roparji tujih ladij. i...........................................................* Nizozemska bila je v svetovni vojni ne- j pristranska ali nevtralna in to do zadnjega i časa. Po vseh načelih človeštva ima v vsaki i vojni sleherna država pravico, smatrati se za j nepristransko. Ali Angležem in njih blaznim zavozni-kom jo pričela voda v grlo teči, kajti nemški •; podmorski čolni izvršujejo zistematično svoje j delo. Vedno bolj pričenja našim sovražnikom j primanjkovati prostora na trgovinskih ladjah [ in vedno večja je zdaj njih gospodarska mi-j zerija. Ali ti naši nasprotniki, ki imajo dru- j gače tako polna usta poštenosti, svobode miselnosti in človečanskih čustev, si znajo pomagati, ako ne s poštenimi, potem pač z grdimi, nasilnimi sredstvi. Angleška vlada kot zastopnica svojih zaveznikov in za njo tudi Amerika, ta vla- Štajerske vesti. Naš prijatelj Miha Brenčič dela shode in agitira za Jugoslovansko deklaracijo". To nas sicer ne vznemirja. Kajti Brenčičeva modrost se je porodila v Spuhlju in v političnem oziru je ravno tako nevarna, kakor muha za železniškim vlakom. Gotovo je,da vedo merodajni in prizadeti krogi isto tako, koliko je ta spuheljska modrost 'vredna. Tako morajo tudi prizadeti krogi razumeti, da je Miha iz Spuhlja dolžan nekaj storiti. Ako bi ne bil poslanec, moral bi Miha ležati v strelskem jarku ali pa vsaj kot „p5elarski" korporal nadzorovati, kako se eraričnim konjem navadi redno odvajanje scalnice. Ko bi Miha ne bil poslanec, bi sicer v zmislu Jugoslovanskega" patrijotizma zamogel tudi skrivati svoje žito in se pustil potem pošteno kaznovati, ali ,.hec" in „špas" bi vendar ne bil tako velik. In Miha Brenčiš je vendar priznani humorist ter šaljivec. Pa še nekaj ! Zadnjič je prišel neki haložanski kmet — vbogi vrag, ki ne zasluži celo leto deset stotakov gotovega denarja — in nam je rekel: „Ko bi meni dala država 1000 kron plače na mesec, „bi znal tudi politikovati". In Haložan je imel prav; 1000 kron na mesec je lep zaslužek, tudi za človeka, ki je delal spuheljske šole. . . Zato je Miha iz Spuhlja dolžan, da „dela". In ker vendar na javnih shodih ljudem ne more priporoče-vati, da bi državo goljufali, pričel je na povelje svojega komandanta dr. Korošca agi-tirati za .jugoslovansko" državo. In zdaj agitira in agitira, — redke „jungfrave" mu pa ploskajo. . . Želimo Mihi iz Spuhlja srečno pot in veliko uspeha, več uspeha, nego ga je imel s svojim shodom v Ptuju. Seveda bodejo časi prišli, ko bode Miha postal ponižen. Ali obljubljamo mu, da ga bodemo tudi takrat smatrali tako resnim, kakor danes. . . Dr. Anton Korošec, ta „veliki Jugoslovani se briga zdaj pogostoma tudi za hrvatske I žele in hoče tudi tam Jugoslovanskega" [ rešenika igrati. To pa vkljub temu, da so! na Hrvatskem že opetovano povedali in kazali, da ne marajo njegove vsiljivo polio in še manj njegove cilje. Kakor čujemojl je poštene hrvatske javnosti polastila hm razburjenost, tako da se je bati resnih prilik, ako bi dr. Korošec še nadalje tja j hajal in agitiral. Tamošnja oblast je dovolj močna, da bode tega Korošca poS za ušesa prijela, kadar se ji bode zdelo volj njegovega ruvanja ter hujskanja. Korošec je ravno kakor demon, kakor ne| hudobni duh; povsod, kamor ga njegova , srečna noga zanese, povsod dela zgago, burjenje, težave, jezo in sovraštvo. To pa in v tem tiči vsa zlobnost tega počenja — ravno v času, ko je avstro-ogrska mori hija v največji nevarnosti. Sina umoril. Posestnik Rupert Sottl^ iz Bučerce, okraj Sevnica imel je pri svojemu sinu Jožefu že delj časa sovrašt»j Jožet Sottler, ki se nahaja pri vojakih, doi je pred kratkim domov na dopust. Tej pa je prišlo mod očetom in sinom do prtja, pri katerem je oče nabito puško s st« snel in na sina en strel oddal. Ta je j zadet v prša in se je zgrudil na tla; pa še je toliko moči, da je zlezel v kuh k materi. Nato je vzel oče še nož. se v kuhinji na sina in mu zadel pred materjij ki je zastonj skušala ga braniti, tri mo sunke z nožem. Mladi mož je bil v par j nutah mrtev. Zverinskega očeta pa so ok nemu sodišču v Celju izročili. Brzi čedilec čevljev. Iz Celja nam poro6 Te dni javil seje v nekem tukajšnjem veC; hotelu mož in je prosil službe. Ker je navajal da je bil že uslužben drugod kot stiežn sprejel ga jo lastnik za takega. Drugi zahteval je- novi strežnik od gostov čevlj za snaženje. Ta mož je baje že imel doj vajo v „čiščenju" in v teku četrt ure so vsi čevlji gostov 7 parov „očiščeni" ; izgiu so namreč v nahrbtnik strežnika, s katerii je napravil izlet baje proti smeri kor meje. Ker pa mora biti strežnik tudi točej vzel je seboj še tudi uro natakarice. Ma| veseli gostje pa so bili primorani sv jutrek, do priskrbe drugih, v hišnih čevlji! vzeti. Slepar je srednje postave, ima obraz, belkaste lasi in brado, ter nosi sveti rujavo obleko z črno čepico. Baje jo je pop) hal v smer proti Celovcu. Koroške vesti. Agitacija za .jugoslovansko" deklaracijsl politiko. Kakor javljajo slovenski listi, je trtilj posebno na Koroškem od duhovščine živah poljana agitacija za Jugoslovansko" dcklar* cijsko politiko na energični odpor. Posebnj se obrača pozornost na nabiralce podpis v prid Jugoslovanski" deklaraciji od maja 1917. V Sv. Mihelupri Pliberl izvršila se je v župnišču hišna preiskj Proti tamošnjemu kaplanu uvedla se je prj preiskava radi zločina §§ 58 c in 65 af ženskega zakona (veloizdajstvo in moti javnega miru). — Sami torej začenjajo znavati, dajo je njih protiavstrijska Jug vanska" strupena gonja na Koroškem sla izkupila ter da se zvesto koroško ljudsM ne bode nikdar pustilo zapeljati v utopistifi ideje par veleizdajalskih, srbofilskih tri glavcev, kateri kakor divje hijene hrepen da bi v danem trenutku staro-zgodovinl meje naših krasnih kronovin raztrgali. Oči« in resno bijemo torej boj proti tej gonji i skrajni čas je tudi, da se s sotrudom via in postave, to kačjo zalego enkrat za ugonobi. Tisti maziljeni paglavci pa naj j ne vmešavajo v politiko in naj raje sv dolžnosti bolj redno izpolnjujejo, da se pol njih drastičnim izrazom „vera je v nev nosti" res kaj takega ne pripeti. Smrt železničarja. Na glavnem kolodv v Beljaku bil je 13. tega meseca kur južne železnice Janz od vlaka prevožen] tako težko poškodovan, da je kmalu nai — 5 — le- ,d-iiu joke se da :\ Mesre6než bil je oženj en in oče osern (bbljenih otrok. % V vasi Dobrič pogorelo je ve-iko poslopje F r i e r 11 e r. Pope pet svinj, vsa mrva in žito, kakor jjpohStvo. Škoda presega zavarovalnino. Razno. ivi spominski dan. Dne i. maja 1.1. 700 let, odkar se je rodil Rudolf iSki. Spomin tega dneva, spomin na tega kneza, ustanovitelja slavne naše ■ske hiše in zmagovalca na bojišču jfelda, ne sme ostati v srcih zvestih podanikov iz hvaložnosti do pre-tsavske rodbine neopazen. aj za kulturo zelenjave. Na mariborski sadjarski in vinogradniški šoli vrši se F16. aprila 1918 tečaj, na katerem se podufevalo teoretično in praktično na-l razžirjenih vrst zelenjave. Tečaj en. Naznanila je vposlati do 8. ravnateljstvu imenovanega zavoda. (Glej jnzerat v današnji številki 1) Cesar Viljem vojvoda Kurske. V Berlin pripeljalo dne 15. t. ni. odposlanstvo ga deželnega zbora, da ponudi cesarju iu »ojvodski klobuk Kurske. [ mirovni propagandi v Italiji poroča izia Štefani" : Italijanski notranji minile naročil prefektom, naj kazensko za-tiste, ki širijo govorice, da se kma-ilene mir. V Civitavecchia pri Rimu iu v lantu ca Siciliji so prijeli ugledne može, so propagirali za mir. „Idea Nazionale" R> mirovni propagandi v celi Italiji, ma ud splošnega strahu pred Av-»rako ofenzivo, ker vedo, da bo njih tt nanovo maziljen, kar v obče ne bode lalo. Častna izjava- italijanskega škofa v prid m Četam. Izjava škofa v Concordiji Franca •l a, ki je istočasno^ apostolski delegat za p Udine je sledeča : Jaz podpisani r Concordiji izražam na čast in resnico, te V italijanskih pokrajinah zasedenih od g:tr o - o g r s k c Sucine armade ivniki od vojaških oblastev niso internirali kaznovali ali druge krivice trpeli; (rotno pa, kakor mi je znano, se z vsemi i osebami povsod častno ravna. riandsko. priklopijo Nemčiji, Berlin, Wolfibv urad poroča: Pri današ-sprejemu odposlanstva kurlandskega sveta je prečital predtajnik pl. Iz odgovor na znani sklep deželnega ovor se glasi: Z izredno radostjo o je sprejelo Njegovo Veličan-cesar vest o prošnji, naj sprejme voj-irono Kurlandske. Najvišja odločitev adla po zaslišanju merodajnih mest. O se deželni svet obvesti. S posebno ra-istjo in zadoščenjem je uvidelo Njegovo Ebnstvo cesar, da želi deželni svet Kurdske ožjo zvezo vojvodstva z nemško hTO. Uresničenju te želje ne nasprotuje |r vef. Njegovo Veličanstvo cesar nas je itil izpovedati, da priznava Nemčija npostavljeno kurlandsko Vojvodino kot in neodvisno Vojvodino. Nemška država dpirala in branila preuredbo njene ve iti deželnega zastopstva na široki [i. Glede ugotovitve in določitve po .eni svetu sklenjene tesne združitve z jiijo bo vse nadaljno ukrenjeno. Nemška pota na Orient. V miru z Rumunijo pred vsem na to, da bosta osrednji i velesili popolnoma zavladali Donavo. o nameravajo v Nemčiji zvezati z Reno, bi lahko vozile po tej boti največje kje. Glasno se pa v Nemčiji že tudi zahteva, vržejo Italijani iz Valono, da ostane |odna adrijska obal v oblasti osrednjih skih velesil. Kaj nas še vse Čaka. Dunajski zdravnik imon je poskusil v neki tanrošnji vojaški bolnici napraviti kruh iz lesa. Moko, [o rabi dr. Salomon v ta namen, je drob-|zmlet prašek iz gabrovega lesa. Primeša X) g na 900 g žitne moke, v to meša-nalije pol litra vode, vsuje 30 g soli ter 40-60 g droži. Ko je testo zgneteno, se peče kakor navadni kruh. Kakor trdi dr. Salomon, ustreza rečetti kruh iz lesa popolnoma svojemu namenu, češ, da je jako okusen ter tečen. O njegovi dobroti se imajo prepričati poleg bolehavih vojakov, tudi bolniki v drugih mestnih bolnicah. Ni pa rečeno, da bo služil v hrano zdravim ljudem. Res, samo dobrote nas še čakajo. Kadenje in ženska krasota. Mnogo se je govorilo zoper to, da bi ženske kadile, pri tem pa niso dosegli ne estetiki ne socijologi, ne zdravniki, ker so govorili samo z zdravstvenega stališča. Ali zdaj se je oglasil zdravnik, ki je udaril ob drugo struno in je izvabil iz nje tako mogočen glas, da se premnoga strastna kadilka zdrami iz svoje strasti. Zakaj samo za pravo tobakarsko strast gre v slučajih, ki jih navaja v svarilo dr. A. Lorand, ki je kot mnogoletni zdravnik v Karlovih v arih imel večkrat priliko dognati vpliv nikotina na žensko telo. Svoje skušnje je povzel v žaloetno pravilo, da si ženske s kadenjem škodujejo na mladosti. Večkrat — pjše. dr. Lorand — se mu je zdelo čudno, da so dame iz Rusije, Grčije in Oricnta v mnogih slučajih prav mlade, ki jih je zdravil tekom let pred vojsko, imele jako uvelo obličje in brazgotine. Ko .jih je vprašal po vzroku, je dognal, da te dame preveč kadijo in da so vdane tej strasti že po več let. Da tu ni šlo za druge, na primer klimatične vplive, dokazuje dr. Lorand z dejstvom, da je bila leta 1914. med pacientkami mlada dama iz Novega Yorka, poprej slavljena lepotica, tedaj pa, dasi stara šele 28 let, bi ji človek prisodil na oči 40 let. Kadila je cigarete od zore do večera in je trpela tudi na kašlju, ki jo je moril i po noči. V poslednjem času pa je zdravil dr. Lorand tudi domače pacientke, katere so — tudi pojav vsled vojske — bile strastne kadilke. Njih obličje p predčasni uvenelosti. Uvelo jim je bilo obličje in oči, iz katerih ni iskril mladostni ogenj. Ali ne samo obličje ampak mišice celega telesa so bile uvele, niso imele one bujne prožnosti zdravega mladega ženskega telesa. To nam je jasno — pravi zdravnik — če pomislimo, da vpliva tobak po preizkusih Hergotheja jako škodljivo na organ, od katerega je odvisno napetje vseh mišic in tkanin v našem telesu, torej polno in sveže telo: na ščitno žlezo. Ta je izmed najvažnejših organov v našem telesu. Obvladuje vse njegove procese. Vsa izmenjava snovi, tvorba krvi in krvotok, cel živčji sistem, da celo čilost in gladkost naše kože in moč las je odvisna —■ trdi zdravnik Lorand — od njenega močnega vpliva. Poškodovana ščitna žleza s kajenjem se pojavlja pri ženskah v gotovih nepravilnostih, utrujenosti, pešanju spomina, rumenkasti suhi koži v obrazu, v brazgotinah in v poznejših letih tudi s kolo-barčki pod očmi, v veliki občutljivosti mraza, v nervoznosti in naposled v kamenju v žolču. Tem pogubnejši so vsekako učinki tobaka na nedorasle deklice, med katerimi se dandanes kadenje kaj močno širi. Dr. Lorand kliče državo na pomoč, zakaj izgube vsled vojske na fronti in v zaledju (s stradanjem) so, ki delajo poklic žen kot mater mnogo bolj odgovoren kakor kadarkoli poprej. Zahteva zakon, ki bo prepovedal deklicam kupovati in kaditi tobak. besed! Ne mislite, da bodejo ti ljudje s svojimi blaznimi cilji kedaj prodrli. Nasprotno nam sporočite vsako hujskarijo, vsako govorjenje veleizdajalcev,, vsako dejanje, ki kaže na mišljenje posameznih hujskačev. Sporočite nam, kako in na kakih polah se nabira podpise za Jugoslovansko" državo, kdo je v naših krajih vodja te agitacije! Dopisujte nam pridno, da vas bodemo zamogli braniti pred napadi in nasilji teh ljudi. Somišljeniki! Med našim ljudstvom ne bode nikdo avstrijske misli ubil. Zato pa v s i na delo za cesarja in' Avstrijo! Loterijske številke. Gradec, 13. marca 1918; Dunaj, 9. marca 1918: Trst, 20. marca 1918 : Line, 16. marca 1918: 41, 45, 65, 22, 43. 49, 58, 51. 63, 80. 33, 18, 71., 29, 5. 9, 69, 5, 11, 81. Znana eksportna lirraa Max BShnel, Dunaj, IV. Marga-retenstrasse 27/51 uvedla je novi, jako praktični ročni Sitni mlin, s katerim se zamore žito grobo ali fino na moko zmleti. Mlin je vsaki hiši toplo priporočati. Somišljeniki! Pričela se je divja .jugoslovanska" agitacija po vseh pokrajinah, v katerih biva slovensko ljudstvo. Ta agitacija postaja dan za dnevom večja nevarnost za državo, za ljubljeno našo Avstrijo, ki jo niso mogli zunanji sovražniki razdrobiti, na katere temeljih pa rujejo notranji sovražniki. Somišljeniki! Treba je zdaj, da se združi vse, kar čuti za Avstrijo, v eno veliko falango, ki zamore odločno nastopiti proti onim, kateri hočejo Štajersko, Koroško, sploh pa Avstrijo, razdrobiti. Prijatelji! Ne bojte se groženj zapeljiv-cev in hujskačev! Ne poslušajte njih sladkih A 48 19. Prostovoljna sodna dražba. Na predlog dedičev po dne 15. marca 1917 v Gavcih umrlemu Francetu Borsečnik so bode prodalo neobremenjeno zemljišče vi. št. 114, k. o. Gavce, obstoječe iz pare. 136/1 in 136/2 travniki, 213/1 in 213/2 pašniki, obojo skupaj v izmeri po 72 ar 47 in? dalje pare. 214 vinograd v izmeri po 58 ar 99 m» brez stavbe, ležeče okoli 10 minut od posta-lišča Paska vas. Cenilna vrednost znaša 4275 K 25 v. Dražba se vrši dne 3. aprila 1918 ob 10. uri predpoldne na licu mesta v Gavcih. Ponudbe pod izklicno ceno po 5000 K se ne sprejmejo. Ponudniki imajo položiti vadij po 1500 K. Prodajalci si pridržijo pravico tekom 3 dneh od dražbe ozir. obvestilu o izidu dražbe izjaviti, da odklonijo prodajo. . Dražbeni pogoji se lahko upogledajo pri c. kr. okrajnem sodišču v Šoštanju, pri katerem je tudi skupilo za položiti. C. kr. okrajno sodišče v Šoštanju, odd. I, dne 16. marca 1918. 137 Razglas. Na deželni sadjarski in vinogradniški šoli v Mariboru se bode dne 15. in 16. aprila 1918 vršil tela] za sajenje zelenjave (Gremusebaukurs) na katerem se bode podučevalo vsa kultura liajrazširjenejših zelenjav se tikoča dela teoretično in praktično. Udeležba je za vsakogar (moške, žene in dekleta) prosta; podučni jezik je nemščina. Naznanila je vposlati do 8. aprila podpisanemu mestu". Ravnateljstvo deželne sadjarske in vinogradniške šole v Mariboru. no I Zadnji telegrami, j i..........................................................t Avstrijsko uradno poročilo od srede. K.-B. Dunaj, 20. marca. Uradno se danes razglasa: Nobena posebna bojevna dejanja. Premirje z Rumunijo seje do 22. marca podaljšalo. Šei generalštaba. Nemško uradno poročilo od srede. ' K.-B. Berlin, 20. marca. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča : Z a p a d n o bojišče. Armada prestolonaslednika Rupprechta in nemške-g a prestolonaslednika. Med obrežjem in kanalom La B a s s e e trajalo je živahno poizvedovalno delo naprej. V tem oddelku zjutraj se je oživeči artiljerijski ogenj popoldne še povišal. Na ostali fronti se je bo-jevno delovanje v večernih urah južno-za-padno od C a m b r a i a ter med O i s e in Aillette, severno od Ber ry-au-B ac in v posameznih krajih Champagne oživelo. — Armada v. Gallwitz in vojvode Alfo r e c h t a. Ognjeni boj pri Verdunu je šel ljuto naprej. Obojestranske artiljerije borile so se z večjo vporabo streliva. Severno-vzhodno od B u r e s a prineslo je neko lastno podjetje vjete in strojne puške. Močno delovanje razvil je nasprotnik ob gozdu V ar ray. V ranem jutru povišani ogenj trajal je skoraj brez odmora do teme naprej. Tudi v oddelkih Blamont in Vadon-v i 11 e r je bila francoska artiljerija živahna. Vzhod. V Ukrajini so nemške za izpraznenje od O 1 w i o p o 1 a proti severnem vzhodu vodeče železnice prodirajoče čete pri Nowo-Ukraj inki močnejše tolpe v boju prepodile. — Glasom pogodbe z dne 19. marca poteklo premirje z Rumunsko se je do 22. marca opolnoči podaljšalo. Prvi' generalkvartirmojster Ludendorff. 18.000 ton potopljenih. "W.-B. Berlin, 20. marca. Uspehi podmorskih čolnov na severnem bojišču. 18.000 brutto-register-ton. Šef admiralnega štaba mornarice. > Cesar na Beneškem. K.-B. Dunaj, 20. marca. Cesar se je, spremljan od šefa generalštaba g. o. v. Arz in z običajnim spremstvom podal v nedeljo, dne 17. marca, na južno-zapadno bojišče in se je od tam danes v Baden vrnil. Vladar je na Beneškem in v južnem Tirolu veliko število poveljstev, čet in zavodov posetil. Na fronti oglasil se je tudi cesarjev brat, nadvojvoda Maks, ki ima neko poveljstvo na južno zapadnem bojišču, pri monarhu. Nemško večerno poročilo od srede. W.-B. Berlin, 20. marca. Na bojiščih nič novega. Tudi pred Verdunom je artiljerijski boj na ljutosti odnehal. Nemški letalni uspehi. W.-B. Berlin, 20. marca. V mesecu februarju izgubili so naši nasprotniki vsled naših bojnih sredstev na vseh frontah skupno 138 letal in 18 balonov. Mi smo izgubili vsled sovražnega protiučinka 61 1 e t a 1 in 3 balone. Od teh jih je ostalo 26 onkraj naših črt, med tem ko so bili ostali nad našim ozemljen uničeni. Proti .jugoslovanski" gonji. Poroča se iz Splita v Dalmaciji: Pretekli četrtek se je pripeljal tukaj sem nad-svetnik inšpekcije državnih železnic, ki je poizvedoval, kdo je jugoslovansko" deklaracijo podpisal. Tudi iz drugih dalmatinskih mest se poroča, da je pričela oblast natančno preiskavo zaradi podpisovanja jugoslo- vanske" deklaracije. Ni čuda, saj je ta deklaracija vendar navadno veleizdajalstvo. Go- i tovo je, da bode kmalu tudi v naših krajih pričela ednaka preiskava. Japonci na roparskem pohodu. j Zahrbtna azijatska mačka Japonska je porabila evropejsko vojno seveda le v svoje i sebične namene. Najprve se je od Evrope : malo kulture naučila in potem je skočila tej Evropi v hrbet. Vojne se je doslej le v toli- ! ko udeležila, da je oropala nemške kolonije j v Aziji. Zdaj pa, ko je velikansko truplo nek- , danje carske Ru9ije razpadlo, prihaja japonska hijena in si hoče iz tega na tleh ležečega trupla zopet lep kos zemlje izrezati. Japonske čete baje že marširajo proti Sibiriji in hočejo tam vstvariti nove »kolonije" za Japonsko. S tem nastopom pa niso zadovoljne Združene države severne Amerike, ki so bile vedno v hudi konkurenci ž Japonsko; Tudi zdaj je ta spor vkljub temu, da sta Amerika in Japonska prav-zaprav „zavezni-ci" v čedni vrsti naših sovražnikov, — postal že precej ojster. Zadnja poročila pravijo, da bode izdal amerikanski minister noto, v kateri bode ..slovesno" protestiral proti prodiranju Japoncev v Sibiriji. Japonci se za ta protest seveda ne bodejo mnogo brigali. Vsekakor pa kaže ta stvar, da je položaj med našimi zavezniki kritičen in brez sloge ! ! Avstrijski vojni minister o položaju. Dopisniku „Az Est" v Berlinu je izjavil avstrijski vojni minister pl. StOger-Steiner, da je s posveti v Berlinu zadovoljen. Upa, da postane na vzhodni fronti kmalu mirno, ker je vojaški položaj izvrsten in da demisija ■ generala Avarescua ne bo rumunskih poga- \ janj zavlačevala. Kmalu bodo čete, z vzhodne fronte ojačile italijansko bojno črto. Na vprašanje, če bodo avstrijske čete pošiljali na zahod, je minister rekel, da to vprašanje ne spada v njegovo kompetenco; a ker se položaj vsako uro izpreminja, ne more nihče znati, kaj da bo bodoči dan prinesel. Nimajo prav tisti, ki ne verjamejo, da so zaloge žita v Ukrajini velike; saj Ukrajina ni štiri leta ničesar izvažela, a seveda: premagati se morajo velike transportne težave. V Berlinu sodijo o položaju na zahodu ugodno. Vprašanje splošnega miru je najtežavnejša reč. Ni dobro, če se prerokuje, a sodi, da splošen mir ni več daleč. Naš vojaški položaj se ne more poslabiti, kar tudi spo- i razum zna. Boji položaja ne morejo več spre- [ meniti; priti moramo koncem koncev do i miru. ..Gliha vkup štriha." Znani dunajski humoristični list »Muškete" prinaša zanimivo sliko, čes da je podelil angleški kralj raznim avstrijskim politikom „red hlačnega traka." Med temi politiki, ki so lepo po vrsti naslikani, vidimo m. dr. češkega dra. Kramarja, češkega Klofača, dra. Adlerja in tudi — dra. Toneta Korošec, ki se prav pobožno drži, ko mu angleški kralj red okoli kolena privezuje ... Ta šaljiva slika je prav zanimiva; dokazuje namreč, da so tudi že na Dunaju izpoznali pravi značaj ..jugoslovanskega" preroka dra. Korošca, ki ga stavijo v eno vrsto z navadnimi, že na vislice obsojenimi veleizdajalci. Ne slovenskemu ljudstvu, pač pa angleškemu imperijalizmu pomaga agitacija .jugoslovanskega" dra. Korošca! Tako je in nič drugače! Razprave z Rumunsko. Ministerski predsednik o udeležbi Avstrije. K.-B. Dunaj, 20. marca. Ministerski predsednik dr. vitez v. S e i d 1 e r odgovoril je na razna vprašanja poslancev k razpravam z Rumunijo, ter je izjavil, da si je vlada važnih gospodarskih interesov Avstrije pri razpravah zavedna in da je večje število strokovnih referentov udeleženih centralnih mest bilo v Bukarešto odposlano. V njih spremstvu nahajalo se je nekaj odličnil kovnjakov prizadetih gospodarskih (j katerimi se zamore na lici mesta priti. Ministerska predsednika za nameravata, peljati se v Rumnnfl pa se bodeta avstrijska in ogrska trgT ministra k razpravam podala. Gos interesi Avstrije se tičejo zlasti naj v Rumuniji, na dobavo živil in ( delskih pridelkov ter surovega olja, nil stališče glede parobrodstva po DonaW Cenjene naročnike in prijate simo najuludneje, da naj takoj za novo leto vpošljejo, kajti pri se merah je vsakemu časopisu nemogočej na naročnino. Mi zamoremo svojo napram naročnikom in čitateljem izpolniti, ako izpolnjujejo i oni svojo\ napram listu. „Štajerc" je ljudski listj nobenih skladov, iz katerih bi mogt in druge stroške plačevati. Zato držati na svoje naročnike in odjema] tega vzroka prosimo "Se enkrat za vplačilo naročnin. ..Štajerc" bode tudi doče nevstrašeni zagovornik ljudskih! Achtung! In der slowenischen Presse wie i mundlicher Agitation der siid Gruppe wild das Geriicht verbreitet,^ Hassendeputation der Biirgenneister ud meindevorstande zu - -44^ - po povzetju. Izmenjava dovoljena ali denar nazaj. Prva fabrlka ur HANNS KONRAD, c. in kr. dvorni liferant BrQxNr. 1503 (Češko). Glavni katalog zastonj in poštnine prosto. 387 Za kosmato blago in divjačino kakor lisice, dihurje, jazbece, mačke, srne, gamze, jelene, vidre, zajce itd. plačam najvišjo ceno. Prijazne ponudbe in dopise se prosi na Maks Stdssl, trgovina z usnjem in kožuhastim blagom, Celovec. 567 „Asanol'(3 ma prest>ru-tijiv uspeh pri po-končavanju Žoharjev (zakon, varovan) Ščurkov, mravelj itd. 1 zavojček stane 1 krono. „Št. Valentinov redilni prašek za prašiče" je edino uspešen pri prebavi krme, zaraditega izredno redi meso in tolščo. 1 zavoj stane 1 krono. Naroča se pri Josip Berdajs, Ljubljana, Zeljar-ska ulica 18. Po pošti se pošilja najmanj 6 zavojčkov. 500 kron Vam plačam, ako moj iz-trebnik korenin Rla-bai-sani Vaša kurji očCBs, bradav:C9 in t* do ktža no odpravi v 3 dneh brez bolečin. Cena er.e posodice z garanti skim pisnom K 275, 8 posodice K 5'50, 6 posodic K 8'50. Stotero zahvalnih pisem. Keme.iy. Kasohau (Kassa)I. postni predal 12,'614 (Ogrsko). in sadni jesih kupi trgovina Btiider Slawitsch, i Tanja in posestva izvršuje ne vrste posredovanja najhitreje. fprašauja m pojMiiila V »»«8*111 StraŽfliCl (rotovž). hitro in diskretno prodati, naj se obrne na Handelsverkehrszeitung „HAVEG", VVien, I. Gise- lastrasse 5, telefon interurban 8275, 159 in naj zahteva v svrho ogleda ter informacije brezplačni obisk našega strokovnega uradnika. Vsak svoj lastni reparat Moje Lumax ročno-šivalno šilo sije štep-štihe kakor z mašino. Največja iznajdba, da zamoreš usnje, raztrgane čevlje, opreme, kožuhe, pieproge, vozne odeje, stole za šotore, lile, kolesne mantetje, vreče, platno in vse drugo močno blago sam sešiti. Neobhodno potrebno za vsakogar. Izborno za rokodelce, kmete in vojake. Biser za športne ljudi. Trdna konstrukcija. Izredno lahka raba. Garancija za rabijivost. Prekosi vse konkurenčne izdelke. Mnogo pohvalnih pisem. Cena kompletnega šivalnega šila z cvirnem, štirimi različnimi šivankami in navodilom K 4"—. 2 kosa K 7'50, 3 kosi K ll-—, 5 kosov K 18'—. Razpošilja poštnine prosto, ako se denar naprej pošlje; pri povzetju poštnina ekstra, na bojišče le proti naprej-plačilu po Josef Pelz-, Troppau 122, Olmlltier-strasse 10. Naprej-prodajalci dobijo rabat. 32 Raztrgane nogavice in zokni se zamore napraviti z novim prednjim delom, zopet brez napake kakor nove (se zamorejo nositi tudi pri nizkih čevljih) 3 nogavice ali 4 zokne dajejo 1 par. Svari se pod manjvrednimi ponarejanji. PoStna razpošiljatev po povzetju. Postavno zavarovano. I. Marburger Strumpf-mechanik,Walpurga Omann, Maribor, Burggasse 15 Prevzetje za Ptuj: brata Slawitsch, trgovina v Ptuju. Celje: Anna Staudinger, Celje, Bahnhofg. 9. b o š t a n j : Josefine Simmerl, trgovina z mešanim blagom Šoštanj. 96 IHfllllllRIlIlIRIIII Avtomatični lovilec za podga* K 5-50, za miši K 4-—, vlovi do 40 kom. v eni noči, ne se postavi sam. Past za ščurke M soče ščurkov in Rusov v (ni noči,] Povsod najboljši uspehi. Mnogo zahvalnih pisem.! po povzetju, poštnina 80 vin. Exporthaus Tintner, Neulinggasse Nr. 26/P. J L vsake vrste, jute, novega sukna, krojs I ki, raztrgane nogavi ■■ trgane obleke gospo stare posteljske odeje, kosti, konjske repe, svinjsko dlako, kožuhe zajcev in lesic kupuje po najboljših cenah M. Thorinek & Co., Trgovci in krošnjarji dobijo poseb Vinogradniški poses; j Nadomestni oddelek štacije za re J (Ersatz-Abteilung der Etablierungsst: j Celju kupuje trsne reznike in plaf.ujs j kil od kraja dobave K 8—. Toza nudbe je vposlati omenjenemu od Naku Čez 1,000.000 mojih ročnih šil v rabi. Praktično orodje za vsakogar za lastno krpanje usnjalih stvari, oprem, jermenov, Čevljev, pihalnikov, jader, vreč, voznih plaht itd. Važno za vojake. Naprej-prodajalci rabat. Cena kompletnega Šila pri naprej-plaSilu K 470 in pri povzetju K 5'—. Na bojišče le pri naprej-plačilu. P. E. Lachmann, Dunaj IX, Mosergasse 3, Abt. 113 V obliki polaia se doseže z po zanesljivosti učinka mnogokrat preizkušenim preparatom HYPERIN s patentirano vibracijo. Najnovejša zdravniško priporočena iznajdba znanosti. Vidni uspeh še v 14 dneh, nadaljna raba nepotrebna.Ta izredni preparat se vsem damam vsake starosti najtopleje priporoča. Za neškodljivost in učinek so se izkušene pisateljice opetovano zavzele. Polno jamstvo, postavno varovan. Preseneti na najvišji način. Se more rabiti tudi od dveh oseb. — Ako ne do-pade, denar nazaj. Cena s pripravo in navodilom K 8*90. Po poŠti za 90 vin. več. Tajna razpošiljatev brez navedbe vsebine po higij. razpoš iljalni J. Kukla, Prag, Perlg. 31. 433 fcepalitta t ??$u. Čas u kopni!«! cfc ottanlMti ** -... re de t art popsM** tMag»jw» J8 •** *4 i* nttieti%ie mel» SaSoMj »tjiAi-. S . -70 Miši-podg-ane-ste= nice ščurki Izdelovanje in razpošiljatev preizkus, radikalno učinku-jočega uničevalnega sredstva, za katero dohajajo vsak dan zahvalna pisma. Za podgane in miši K 5'— ; za ščurke K 450; tinktura za slenice K 2' — ; uničevalec moljev K 2'—; prašek proti mrčesom K 1'50 in K 3"—; sem spadajoči razpraševalec K 1'20; tinktura proti ušem pri ljudeh K 1'20; mazilo za uši pri živini K 1'50; prašek za uši v obleki in perilu K 2 —; tinktura za bolhe pri vseh K 120; tinklura proti mrčesu na sadju in ze-lenjadi (uničev. rastlin) K 3—. ■- Pošilja po povzetju Zavod za pokončevanje mrčesa M.Jiinker, Zagreb 12, Petrinjska ulica 3. tu vsake vrste od 20 em de naprej, zlasti od jelke in s po najvišjih cenah. Ponudbe slov Elektro-Holzwerk Seichei Gleisdorf, Steiermart .9 Ml tabakov »im '■ nadomestek 25 pake-\ tov K 7-60, vojna i pošta 60 vin. več. i Denar je naprej vpo-■ slati. Josef Regner | Dunaj, II- Ausstel-i lungsstrasse 41. ji in šoli odrastla deklica, ki znate tudi nemški, se sprejmeta. Dobra plača in hrana. Vprašanja na K. Struge!, graščina Rauschen-berg, Št. Ilj, Egydi-Tunnel. 122 Franz Schonlieb Gewehrfabrikant und Besltzer, Ferlach, Karnten. 91 Direktni nakupni vir za moderne lovsle puSke. Renaraluro prenaredbe, strokovnjasko, zlasti nove cevi z nedoseženo sigurnostjo strela in nova kopita najcenije. Uustrovani cenik brez stroškov. po vsaki vpo' tografiji se K 18-— po ' Naročila p: Ernst, Gradec^ vviesgasse _______terre' Kroj bi se preselil? želo, župnijo ako bi se mernostano znanilo. berš pri fila 5, Fraustaud izdajatelj in odgovorili urednik: Kari Linhart. Tisk: W. Blank«