tovariš
Stanovsko politično glasilo J. I/. V. — sekcije sza dravsko banovino v Ljubljani
■	jkjr	_ v^ __ __	i>iTjv j.	. . 'fll	^^	Uredništvo in uprava: Ljubljana, Frančiškanska ulica 61. Rokopisov ne vračamo. Nefrankiranih pisem ne sprejemamo. Izhaja vsak četrtek. Naročnina letno
==	es GCU O fJJri£€f^O.	U« = 60Z)m za inozemstvo 80 Din. Člani sekcije J. U. U. plačajo list s članarino. Oglasi po ceniku in dogovoru, davek posebe. Pošt. ček. rač. 11.153. Telefon 3112
Stanovska častna razsodišča
Stanovska organizacija more in sme računati na gotove uspehe šele tedaj, če ima kvalitativno močno članstvo; zato nvora biti prvenstveni njen namen, to svoje članstvo čim bolj spopolniti in moralno dvigniti. Številčno še tako močna armada, brez kvalitativne vrednosti borcev, more nuditi le majhen odpor in se razbije že ob najmanjšem navalu nasprotnika. Isto velja za najrazličnejša udru-ženja, katerih pozitivni uspehi dela so vselej odvisni od članstva, ki mora biti prežeto s čutom solidarnosti do celote in do vsakega posameznega sočlana te celote.
Zelo radi govorimo o močnem učiteljskem udruženju. S ponosom se trkamo na prsi, da pripadamo največji stanovski organizaciji v državi, a pri tem navadno pozabljamo, da se moč našega, kakor tudi nobenega drugega udruženja, ne sme meriti po številu članstva, marveč po njegovi moralni vrednosti. Vedno se moramo zavedati le enega dejstva: ne kvantiteta, marveč kvaliteta članstva je v kočljivih trenotkih vedno odločilna.
Vsaka stanovska organizacija more in sme trditi, da je na višku svoje moči, šele tedaj, ko je njeno članstvo izkristalizirano, prežeto stanovske zavesti in ima enotne poglede na potrebe stanu in zahteve svoje organizacije ter je vedno zmožno zapostaviti svoje lastne interese, če je to potrebno in v korist celotnega stanu. Moralne vrednote in etične osnove stanu bodo povsem trdne šele takrat, ko jih utrdi vsak posamezni član najprej pri sebi. Le na moralnih vrlinah bogati posamezniki morejo postaviti tako krepke in trdne etične osnove stanu, da ga bo mogla njegova stanovska organizacija vedno in povsod uspešno zastopati.
Tako članstvo, tak stan nam bodi ideal, in do tega naj pripomorejo stanovska častna razsodišča.
Praksa nam kaže, da članstvo nima pravilnega razumevanja za stanovska častna razsodišča. Napačno bi bilo misliti, da so to nekake disciplinsko eksekutivne ustanove. Ne! Razsodišča imajo vzgojen pomen, ki je razviden ne samo iz pravil, marveč tudi iz poslovnika za razsodišča.
Prejšnja pravila Jugoslovanskega učiteljskega udruženja, ki so bila sprejeta I. 1931., so imela glede stanovskih častnih razsodišč zelo slabe določbe, kajti vse te so bile strpane v člen 40. V enem samem členu ne morejo biti vsebovana vsa določila, ki so nam nujno potrebna pri tako važni ustanovi, kot so ravno častna razsodišča. Prav to je bil razlog, da so posamezne edinice udruženja temeljito preštudirale zadevo in smo dobili v novih pravilih navodila obsegajoča 10 členov in k tem še poseben poslovnik.
Zakaj so nam potrebna tako obsežna navodila? Na glavni skupščini JUU v Sarajevu so bila, razen pravil in prej omenjenega poslovnika, sprejeta tudi »Osnovna načela Jugoslovanskega učiteljskega udruženja v pogledu personalne prosvetne politike in intervencij«. Vsak član je prejel knjižico Program in pravila JUU, v kateri so objavljena tudi ta načela, in iz njih lahko povsem točno posname, kakšna je smer učiteljskega udruženja in kake zahteve ima ta organizacija do svojega članstva. Hočemo kvalitativno močno organizacijo, katere članstvo bo sposobno graditi trdne etične temelje učiteljskega stanu, in to doseči bo mogoče le, če se vsak učitelj drži načel, ki veljajo za vse članstvo JUU. Ako pa nevede ali nehote ali pa tudi namenoma ne upošteva osnovnih načel JUU in deklaracij, tedaj nudijo obsežna in izčrpna navodila poslovnika stanovskih častnih razsodišč povsem zadostno garancijo za popolnoma korektno in objektivno presojanje vsakega primera.
Uspešno poslovanje stanovskih častnih razsodišč je odvisno od pravilnega razumevanja postopka od strani članstva. Člen 40. pravil JUU se namreč glasi: Za poravnavanje sporov med člani, kakor tudi zaradi preiskave in ugotovitve resnice v delikatnejših osebnih sporih, se ustanavlja pri vsaki organizač-ni edinici častno razsodišče. Že iz določb samega tega člena se razvidi, da so razsodišča namenjena za poravnavanje sporov in za ugotovitev resnice in nikakor ne za obsodbo prizadetih. Nastane torej vprašanje, ali gleda vse naše članstvo na stanovska razsodišča s tega vidika ali z drugačnega. Če se torej kakemu članu očita kaka netaktnost napram to-varišu(-ici) ali pregrešek napram osnovnim načelom JUU, česar se pa on ne zaveda, ali ni bolje, da se ugotovi resnica pred razsodiščem, nego da ostane nad prizadetim nekak sum. Najlaže se ugotovi resnica pred objektivnim in nepristranskim forumom, kakršnega tvori prav stanovsko razsodišče, ki je povsem neodvisno od odbora in tvori povsem samostojno ustanovo v vsaki edinici udruženja. In prav ta neodvisnost razsodišča daje popolno garancijo za nepristra-no in objektivno presojo vsakega bodisi bona fide ali pa tudi mala fide izvršenega de-
janja. Ker pa je edini namen stanovskega častnega razsodišča, vzgajati članstvo k povsem pravilnemu razumevanju organizačnih načel, se nikoli ne more in ne sme pričakovati od njega neprijetnih posledic ali eksempla-ričnih kazni. Vsak pravi vzgojitelj dobro ve, da je kazen najslabše vzgojno sredstvo, in tega se prav učitelji dobro zavedamo.
Razsodišča pri posameznih edinicah so sestavljena iz dveh stalnih članov in predsednika, ki je izmed petih predsednikov za vsak primer posebej izžreban. Vsi ti so bili izvoljeni na letnih skupščinah. Funkcionarji te važne ustanove si morajo šteti v posebno čast, da se jim zaupa častna naloga objektivnih razsodnikov v raznih, včasih manj, včasih bolj kočljivih primerih. Nikaki pomisleki ne smejo priti do veljave, kajti kdor prayilno razume ustanovo stanovskih častnih razso-
dišč, se bo zavedal njene vzvišene naloge, ki ne dopušča niti najmanjših dvomov v svojo nepristranost. Čut odgovornosti napram celotni organizaciji in napram vsemu članstvu v njej nam veleva, da smatramo prav vsi častna razsodišča kot najvišji forum svoje organizacije, ki ni sodna, marveč tovariška institucija, ki daje nove napotke, nove iniciative za pravilno delo v udruženju.
In končno — priznajmo še odkrito, da se marsikje in ob raznih prilikah pokaže potreba pravilne vzgoje organiziranega članstva. Vzemimo si k srcu besede, ki jih je izrekel blagopokojni kralj Peter I. učiteljem 6. avgusta 1903.:
»Vi ste vzgojitelji mladine! Kakršni boste vi, taka bo mladina, a kakršna bo mladina, tak bo narod in taka bo njegova bodočnost.«
VSEBINA:
Vodstvo sekcije pri načelniku prosvetnega oddelka
V četrtek dne 14. januarja 1937. ob 16. uri je sprejel novi načelnik prosvetnega oddelka g. dr. Lovro Sušnik deputacijo vodstva sekcije, ki so jo tvorili predsednik Ivan Dimnik, podpredsednica Franja Završanova in tajnik Metod Kumelj. Deputacija je pozdravila g. načelnika kot novega šefa prosvetnega oddelka. V daljšem razgovoru so zastopniki učiteljske organizacije obrazložili g. načelniku vsa važna vprašanja, ki zadevajo šolo, uči-teljstvo in učiteljsko organizacijo. Predvsem so pokazali kratek historiat organizacije same, obrazložili »Deklaracijo«, njen pomen za narodno šolo in učiteljstvo in delo učiteljske organizacije po načelih Deklaracije. Predočili so potrebo pedagoške svobode učitelja in svobode otroka pri pouku, znižanja števila učencev v razredu in osemletne šolske obveznosti. Poudarili so, da je treba vrniti učitelj-stvu stalnost na mestu, ker zahtevajo to interesi šole. Učiteljstvo potrebuje tudi popol-
no ekonomsko in socialno zasiguranost. Zaradi šolskega in izvenšolskega dela je potrebna učiteljstvu vsestranska uradna opora in zaščita. Preprečiti je treba napade na stan. Avtonomija šolske uprave je nujna. Dalje so obrazložili svoje stališče do prosvetne personalne politike: 6talnosti, namestitev, premestitev, razpisov službenih mest, dodelitev in odpustitev. Prikazali so potrebo, da se vrše postavitve abiturientov zgolj po starosti, upoštevajoč pri tem socialne razmere. Število proračunskih mest za pripravnike je treba povečati. Obrazložili so potrebo uzakonitve zvanja »šol. upravitelj« in navedli želje uči-teljstva glede napredovanj, disciplinskega postopka itd.
Gospod načelnik je z zanimanjem sledil izvajanjem deputacije in je zagotovil, da bo po vseh 6vojih močeh stremil za tem, da se rešijo vsa vprašanja v korist šole in učitelj-stva.
Praktični učiteljski Izpiti in sorodni problemi
Dovolite v zadevi praktičnih učiteljskih izpitov besedo tudi starejšemu tovarišu.
Praktični učiteljski izpit je bil že pred svetovno vojno predmet resnega razmotriva-nja in tudi kritike.
Iz pedagoških revij smo zvedeli, da se v Nemčiji pripravlja sprememba teh izpitov. Nova nemška odredba o »drugem« učiteljskem izpitu, izdana 3. julija 1912. v Berlinu, je imela v 1. členu sledečo določbo:
»Usposobljenost za dokončno namestitev v ljudskošolski službi se ugotovi z izpitom na tisti šoli, na kateri je učitelj zaposlen.«
Ta določba me je tako navdušila, da sem vzradoščen v predjeseni istega leta stopil k pokojnemu ravnatelju mariborskega učiteljišča, g. H. Schreinerju z vprašanjem, ali je upati, da se omenjena odredba uveljavi tudi pri nas. To me je zanimalo predvsem zaradi tega, ker sem imel v jesenskem terminu polagati praktični izpit, toda zvedel sem, da žal v tem vprašanju mi še nismo tako daleč kot v Nemčiji. Vzeti sem moral torej knjige in ponoviti vso snov iz učiteljišča.
Po istih načelih kot pred vojno, le z malimi spremembami, so se pri nas tudi po vojni opravljali drugi usposobi j enostni, sedaj praktični učiteljski izpiti. Prejšnji naziv »usposobljenostni« izpit je, rekel bi, nedoločno raztegnjen tako, da vsebuje vprašanje znanstvene in praktične sposobnosti ter je kot tak nekako upravičeval značaj tega izpita, torej kot ponovili maturitetni, oziroma diplomski izpit, le žal z večjim poudarkom znanstvenega dela in majšim upoštevanjem praktičnega dela izoita. S preimenovanjem v »praktični« učiteljski izpit pa je že na zunaj dovolj preciziran namen in potek tega izpita, ki torej stremi ugotoviti le praktično-poklic-no sposobnost izpraševanca. To preciziranje je pa žal ostalo le v nazivu!
Tovariša Tone Trdan in Pavčič Marijan sta v 21. in 22. štev. »Učiteljskega tovariša« z ozirom na zadnje praktične učiteljske izpite v Mariboru in Ljubljani objavila članka, poudarjajoča zastarelost načina izvajanja teh izpitov. Drugi je tudi predlagal anketo o tem vprašanju v našem glasilu. Menim, da bi tako anketiranje le po posameznikih zašlo vse preveč v obširnost in nazadnje v komplikacije brez jasnih dognanj, ako za osnovo take ankete ne določimo načrta za obravnavo. Moje mišljenje je, naj tak načrt izdelajo posebne delovne zajednice pri sreskih učiteljskih društvih, redigira pa.naj ga sekcijski šolsko-upravni (ali kak drug) odsek.
Ker se že navaja, da je ravno vprašanje teh izpitov že ugodno rešeno v Nemčiji, naj navedem par ugotovitev. Že 1. 1890. je mag-deburški provincialni šolski svetnik Friese
zahteval pedagoško-praktično-metodično pre-orientacijo teh izpitov in izdal posebno knjigo, obenem z navedbo izpitnih vprašanj, ki je že takrat srečno združila znanstveno podlago z lastno prakso. Že 1. 1901. pa je tam izšla prva v tem smislu preurejena izpitna odredba, predhodnica zadevne, že v začetku navedene odredbe iz 1. 1912.
Glavno zaslugo za uveljavljenje te uredbe in tudi za rešitev drugih sodobnih šolskih vprašanj v Nemčiji pa je imela ta-mošnja akcija delovnih zajednic med učitelj-stvom. Pozitivnost delovanja teh zajednic v posameznih deželah Nemčije je priborila:
1.	da so bile te zajednice oblastveno priznane,
2.	da so udeleženci tega zajedniškega delovanja po gotovi dobi in delovnem rednem zaključku bili deloma ali celo popolnoma oproščeni praktičnega učiteljskega izpita. V deželah, v katerih pa take delovne zajednice niso prospevale ali sploh niso obstojale, so ostale v veljavi še stare izpitne določbe. — Na vsak način poučna dejstva!
Smatral sem za važno, da to prav tu omenim, saj smo pred leti že dokaj uspešno pričeli s organiziranjem delovnih zajednic, a žal so take zajednice, krožki, odseki i. si. skoraj izginili ter vse preveč čakamo le na — delavce — soliste!
Pred 2 letoma smo čitali o poraznem rezultatu praktičnih učiteljskih izpitov v jažnih banovinah. Lani smo, kajpada, morali pokazati »sotekmovanje« Slovenci! Na čigav rovaš le neki? Izpraševalci in izprašanci so se poznali še izza študija na učiteljiščih. Bila bi vsekakor zanimiva anketa teh obojih o poteku, vtisu in zaključku lanskih jesenskih poraznih praktičnih ali — nepraktičnih izpitov! Prava anketa bi morda od take predankete mnogo pridobila. Prepričan sem, da bi tako ugotovili potrebne korekture na obeh straneh ter bi že pred dosego spremembe sedanje izpitne odredbe v njenem okviru lahko marsikatere čeri izgladili, vrzeli izpolnili in nepotrebnosti odstranili. Za prvi hip bi morda že ta poskus bil — delna pridobitev!
V okviru gori predlaganega poskusa bi morda mogle izpitne komisije pristati na poročilo izprašanca o njegovem dvoletnem šolskem delovanju, bodisi, da ga poda ustno ali pismeno. Že slišim: Odkod vzeti čas? Pri ugodnih rezultatih izpraševanca le v kratkih, pri dvomljivih v daljših izvajanjih markant-nosti posameznih točk takega delovnega poročila!
Za delovna poročila se zavzemam že več let, ker bi po mojem mišljenju ta poročila mogla nadomestiti pisanje sedanjih tednic, ali jih vsaj v tej smeri preurediti. Prav tako
Stanovska častna razsodišča.
Vodstvo sekcije pri načelniku prosvetnega oddelka.
Praktični učiteljski izpiti in sorodni problemi.
Učiteljske menze po vaseh.
Dva jubileja.
Franu Gabršku.
Učiteljski pokret: Božični sestanek »Učiteljskega pokreta«.
LISTEK: Človeka nikar...!
Splošne vesti. — Osebne zadeve. — Kaj vse pišejo o učiteljstvu, šoli, prosveti in JUU. — Učiteljski pravnik. — Naša gospodarska organizacija. — Mladinska matica. — Ekskurzijski odsek. — Učiteljski pevski zbor Emil Adamič. — šolski radio. — Stanovska organizacija JUU.
se že delj časa zavzemam za delovna poročila ob priliki nadzorovanj.
Že 1. 1935. sem pri zborovanju sreskega učiteljskega društva Maribor - levi breg o tej zadevi stavil, sicer presplošen, nepopoln, toda smiselno v glavnem odgovarjajoč predlog ter ga po sprejetju predložil istega leta naši banovinski skupščini. Glasil se je:
»Vsakoletne obširne šolske statistike naj bi se skrčile na minimum, a na njihovo mesto naj bi prišla ob sklepu šol. leta redna delovna poročila, v katerih naj bi učitelj priobčil ves nastavek, potek, ovire - okoliščine in sklep letnega razrednega dela s karakteristiko šolarskega materiala. Tako letno delovno poročilo bi tvorilo važen objekt pri nadzorovanju in ocenjevanju učiteljevega šolskega dela.
V istem smislu naj se reformira tudi praktični učiteljski izpit! Za ta izpit naj bo predpisano posebno delovno poročilo, ki ga je izprašanec zbiral vsa leta svojega šolskega delovanja pred polaganjem izpita in v katerem priobči:
1.	vsa dobljena izkustva in vtise glede svojega prvega učnega in vzgojnega delovanja,
2.	vse glede svoje nadaljnje izobrazbe. Kdaj in kako naj bi za izpit izvršil pismeni izdelek tega delovnega poročila, ki naj bi tvorilo glavno učno-razgovorno in debatno snov med izpraševalno komisijo in polagate-ljem izpita, je stvar nadaljnjega našega proučevanja, iz katerega naj bi sledile potem bistvene smernice.«
Priobčujem predlog, ki morda tudi kaj doprinese k zaželeni anketi. Ako bo ta realizirana, bo morala upoštevati tudi temeljito razpravo g. prof. Šiliha »Reforma učiteljske izobrazbe« (»Popotnik« 1935./36., št. 1.—2.).
Neverjetno mnogo sorodnih problemov se suče okoli praktičnih učiteljskih izpitov, n. pr. zajedniško delovanje učiteljskih zborov na šolah, medsebojne hospitacije in šolski obiski, redne in nemotene namestitve ter zaposlitve učiteljev začetnikov, izbira zares šolskih praktikov v praktično izpitno komisijo, izpit ali vsaj praktični nastop v izpraševanče-vem razredu, sorazmerje med teoretsko in praktično sposobnostjo radi ocene itd. Do podrobnosti bi prišli šele pri anketi. Želeti bi bilo, da bi se za enkrat sprejela vsaj delovna poročila pri teh izpitih, kar bi bilo vsekakor izvedljivo.
Vsekakor pa moramo stremiti za tem, da dosežemo res praktično izvajanje »praktičnih« učiteljskih izpitov.
To pa bo doseženo šele tedaj, ko bo učiteljstvo polagalo praktični učiteljski izpit pred komisijo v razredu, v katerem poučuje.
Vauda Mirko
Učiteljske menze po vaseh
Kje so vzroki raznih nesoglasij med podeželskim učiteljstvom? Rešitvi tega življenjsko važnega vprašanja bi morali v lastnem interesu posvetiti mnogo več pozornosti, da tako dosežemo z dobro voljo in odpravo negativnih vzrokov večjo medsebojno enotnost in soglasje.
Kdor je dalje časa opazoval in zasledoval razmere na raznih šolah, je najbrže s presenečenjem ugotovil, da igra prehrana vaškega učiteljstva prav pogosto odločilno vlogo v harmoniji odn. disharmoniji posameznih učiteljskih zborov.
Z gospodarsko krizo se je posebno na deželi potencirala borba za pridobitev samskega učiteljstva na prehrano. Samo ob sebi umevno je, da v to borbo posegajo le vaški mogotci ter da revnejše prebivalstvo na vasi nima od tega nobenih dohodkov. Pa tudi učiteljstvo radi te konkurenčne borbe nima nobenih koristi, cene za prehrano ostajajo na deželi slej kot prej višje kakor so za prehrano v mestu. Razen tega pa postaja učiteljstvo vse prečesto žrtev raznih vaških spletkarij in to predvsem tam, kjer je na hrani pri dveh ali celo večih hranodajalcih. Nevede in nehote prihaja učiteljstvo tako pod vpliv krajevnih mogotcev, ki poleg izkoriščanja zanašajo med učiteljstvo nesoglasje, razdor, spore in
trenja. Niso neznani primeri, ko so se takšna trenja prav močno stopnjevala ter končno izzvala zelo neprijetne posledice z raznimi neprostovoljnimi premestitvami.
Kako temu odpomoči? Edina rešitev je v gospodarski osamosvojitvi vaškega učitelj-stva, v snovanju lastnih vaških učiteljskih menz. Seveda pride to v poštev le tam, kjer je na razpolago kuhinja ter po možnosti šolski vrt. — Vse samsko učiteljstvo si skupno najame kuharico ter samo na podlagi demokratskih principov določi jedilni list za teden dni naprej. Ob koncu meseca pa vsakdo odplača svoj del.
Takšne učiteljske menze so po svojem namenu slične nabavljalnim zadrugam, ker onemogočajo gospodarsko izkoriščanje uči-teljstva ter preprečujejo njegovo moralno od-
visnost od krajevnih mogotcev. Učiteljstvo pa razen tega dobi možnost, da si prehrano z vsemi podrobnostmi uredi po lastnem okusu ter da si poleg tega še s stalnim dnevnim kontaktom najde prijetno tovariško razvedrilo in zabavo.
Ni to kak nerealen, fantastičen predlog, kajti v marsikateri vasi že obstojajo takšne menze, in kot je izkušnja pokazala, so se vsepovsod zelo dobro obnesle. Prehrana učitelj-stva se je tako izboljšala in kar je posebno važno — pocenila. Na ta način so se povečali samostojnost, neodvisnost in zunanji ugled učiteljstva. Vse to pa je poleg resničnega tovarištva in družabnosti nujno potrebno pri vsakem pozitivnem delu, posebno pa pri vzgojnem.	Peš.
zvenel zbor pevcev. In veselo mi je bilo takrat ob srcu.
Glejte, kakor svetlo sonce in čarobni glasovi v cerkvi, tak je bil vsak dan življenja v domu tega moža, njegova srčna vez in ljubezen do otrok, njegova ljubezen do rojstnega kraja Holmca, ki ga je v pogovoru tako rad omenjal, do njegovih planink, do domovine, ki jo je tako ljubil, češ: sveta je domovina, blagoslovljena z delom in ljubeznijo, posvečena s trpljenjem in krvjo.
V jasnem večeru sem šel nekoč na hrib.
Ves se je svetil v božji luči in to krasno ža-renje je končno mirno ugasnilo.
Glejte, tako tiha, mirna in lepa je bila smrt višjega šol. nadzornika Frana Gabrška.
France Gabršek je v svoje življenje zapisal sam trajno svoja dela tako, da se nam kažejo in ni jih treba še posebej naštevati.
To in tak je bil mož, ki ga danes polagamo k počitku in ki mu beli dan pošilja zdaj zadnji pozdrav v tih pokoj.
France, počivaj, sladko in mirno, saj doslej nisi poznal počitka! Pokoj Tvoji duši!
Učiteljski pokret
Božični sestanek „Učiteljskega pokreta"
Dva Jubileja
V božičnih praznikih sta obhajala v Mariboru dva naša odlična tovariša svoji šestde-setletnici, sta to tov. Ivan Tomažič, upokojeni šolski nadzornik, in tov. Ivan Lukman, upokojeni šolski upravitelj. Kakor sta njih rojstna dneva blizu skupaj, prvi je bil rojen 24. drugi pa 25. dec. 1876., tako je tudi njiju delovanje zelo slično.
Tov. Ivan Tomažič je služboval dolgo dobo let v Stari cesti pri Ljutomeru in v Mariboru na III. deški osnovni šoli, od leta 1925. je bil pa nadzornik za srez Maribor -levi breg. Ne le kot izboren učitelj, temveč tudi kot nadzornik se je odlikoval, bil je pa tudi iskren tovariš in svetovalec. Ni čudno, da je zavzemal radi tega tudi odlična mesta v učiteljskih društvih. Bil je dolgoletni predsednik Ljutomerskega in Mariborskega učiteljskega društva, a pred vojno je bil tudi tajnik Zveze štajerskih učiteljskih društev. Znan pa je tudi kot agilen naroden borec. Bil je med ustanovitelji ljutomerskega sokol-skega društva, v katerem je mnogo let aktivno deloval. Po prihodu v Maribor je tukaj
krepko pomagal v raznih društvih, posebno v C. M. D.
Tovariš Ivan Lukman pa je deloval dolgo dobo let v Šoštanju. Kot izboren gospodar se je udejstvoval v najrazličnejših kmetijsko. gospodarskih društvih. Poleg tega pa je bil več let načelnik v sokolskem društvu. Tudi na čitalničnem odru je nastopal kot igralec in režiser. Po prihodu v Maribor je bil kmalu imenovan za upravitelja III. deške šole, kjer je deloval do upokojitve. Tudi tukaj društveno ne miruje. Bil je predsednik učiteljskega društva za Maribor - mesto, a tudi v drugih društvih se je aktivno udejstvoval. Kljub svojim 6 križem še pridno igra odbojko in telovadi pri Sokolu. Kot gospodar vzorno vodi in pomaga na koloniji kraljice Marije na Pohorju.
Preobsežno bi bilo, ako bi hoteli opisati vsa dela obeh naših tovarišev. Te skromne vrstice naj bodo posvečene njihovima jubilejema z željo, da bi ostala še mnogo let čvrsta in zdrava.	-il.
Franu GabrSku,
umrlemu višjemu šolskemu nadzorniku v pokoju, je izrekel na ljubljanskem pokopališču pri Sv. Križu dne 18. januarja tov. Andrej Rape, banski šolski nadzornik v p., sledeče lepe besede v slovo:
Žalni zbor!
K počitku polagamo enega naših najboljših, najvztrajnejše delavnih mož, ki so krasili življenje s svojimi deli sploh, posebno pa še duhovno življenje naše mladine v polpretekli dobi.
Dolga je bila pot pokojnika in utrudila ga je težka učiteljska hoja. Legel je v grob, da se odpočije, okoli nas pa vejejo kakor dihi spomini nanj.
Koliko tisoč duš naše mladine je izšlo izoblikovanih v lepoti in dobroti skozi roke učitelja, pozneje profesorja, nadzornika in višjega šol. nadzornika Frana Gabrška!
Koliko korakov je napravila njegova večkrat že skrajno utrujena noga do svetišč naše mladine — do šole vse zato, da nosi va-nja izobrazbo duha in lepoto srca!
France! Kaj naj Te hvalim, ko pa govori zate vse Tvoje bogato življenje?
Vsi ste ga poznali. Vedno veder, neutruden na delu! Imeli ste oči, da ste lahko videli, koliko je bil vreden.
Ako bi sedajle mogli pogledati v srca njegovih otrok, njegovih znancev, tovarišev in prijateljev, bi videli, kako žari podoba tega mrtvega živo v njihovih dušah. Ne moremo tega, pa naj vam zato pokažem le v nekaj bežnih slikah tega moža-delavca, kakor sem ga videl in spoznal, tovariša in prijatelja, družabnika in svetovalca s srcem in z očmi.
Nekoč sem šel ob lepem jutru po polju. Vsak vetrček je bil božji dih. Trava, cvetice, klasje, vse je bilo v cvetju in škrjančki so se dvigali pod čisto sonce.
Glejte, tako lepo je bilo življenje tega moža. Vse le posvečeno dobroti, dajanju, ustvarjanju, lepoti in ljubezni.
Ob grdem vremenu sem nekoč v temni noči zašel v gozdu. Kam? — Pa se je nenadoma zabliskalo in ta luč mi je pokazala pravo pot ter me povedla v ljubo, varno sobo.
Glejte, kakor ta luč-vodnica, tako je bilo prijateljstvo tega moža, vse svetlo, vse vdano, vse njegovo življenje — misel za delo in dajanje.
Nekoč sem prišel v lepo cerkev. Skozi visoka okna se je smehljalo sonce. Svetili so se oltarji, krasno so donele orgle, slovesno je
Zmago Švajger:
Človeka nikar...!
(Iz zbirke: »Nenapisana kronika.«)
Tako je bilo in nič drugače. Vsi tisti, učitelji, ki bodo z besedo hoteli olepšati tvoje življenje, bodo lagali, vsi tisti pa, ki bodo hoteli poveličati tvoje trpljenje, se bodo vedno prezgodaj rodili.
Učitelj Nerad je nekje v življenju, nekje na tisti strmi poti, kjer te gonijo in porivajo, kjer te hvalijo in opljuvajo, kjer ti plezajo na hrbet in s hrbta, srečal človeka.
Zdelo se mu je kot v prividu. Pa le za hip. Iz privida je rastla resnica. Spomin se je zaril v najbližjo preteklost, na ulico, na prve korake v samostojno življenje. Toliko, da ni bleknil:
»Nisi le ti? Za „cerberusa" so te imenovali«
Človek se je zasmejal. Smeh je zakril »cerberusovo« obličje, zakril pa ni njegove duše, katere vražji sij je žarel v najbolj skritem kotičku levega očesa. Čez desno oko je rad povešal žmurko — baje zato. ker je eden njegovih slavnih prednikov imel tudi to navado.
To srečanje je bilo kratko. Na učitelja Nerada pa je napravilo globok vtis. Bil je pač mlad, tudi žmurke ni imel navade pove-šati, revež pač ni imel slavnih prednikov, in tako je siromak gledal kar z dvemi očmi v ta božji svet. In to je bilo zanj usodno Preveč je videl, toda to bi mu še bilo odpuščeno, toda siromak, imel je še to grdo napako, da je tudi preveč govoril. Za govorjenje brez slavnih prednikov pa ni pravega odpuščanja.
Dne 5. januarja t. 1. se je zbralo v Reher-jevi sobi Nabavljalne zadruge drž. nam. v Mariboru 60 članov »Učiteljskega pokreta«, da definitivno sprejmejo podrobnejši načrt za svoje bodoče delo. Predsednik mariborske delovne zajednice tov. Majhen je pozdravil vse navzoče.
V	svojem kratkem nagovoru ie poudaril, da Učiteljski pokret pri svojem delu
noče poudarjati nikakih svetovnonazorskih vprašanj.
Pokretašem je samo za stvarni študij. Mladi po mišljenju hočemo z delom opravičiti svoj obstoj, vendar je treba tu še ponovno poudariti, da v svoj krog ne vabimo samo onih, ki so mladi po letih, temveč vse, ki so mladi po mišljenju.
Nato je prevzel vodstvo sestanka preds. učit. dr. za Maribor. Po kratkih uvodnih besedah je podal besedo tov. Scjisuiizii, ki je referiral o	V^"
potrebi in programu učiteljskega pokreta. Iz njegovega referata je tov. predsednik re-sumiral sledeče glavne misli:
1.	Nujno nam je potrebna osamosvojitev od političnih strank in tesnejša naslonitev na stanovsko organizacijo.
2.	Potreben je podrobnejši študij kraja, v katerem deluje učitelj, kajti le po temeljitem poznavanju gospodarskih prilik tistega kraja bo učitelj pravilno usmeril svoje šolsko in izvenšolsko delo.
3.	Potrebni so ožji stiki med šolo in domom.
V	debati se je ugotovilo, da so »Učiteljskemu pokretu« slične akcije zamrle prvenstveno zato, ker
1.	so bili mnogi kolegi pod vplivom ideologij, ki so jih pri takem delu ovirale,
2.	ker je učiteljišče slabo pripravljalo bodoče učitelje za tako delo,
3.	ker so vse akcije prišle od zgoraj in niso zrastle iz stvarnih potreb podeželja.
Nato se je debata razvila v pravcu organizacije dela pri študiju vasi. Poudarja se še enkrat, da je vsaka akcija pri delu v šoli in izven nje iluzorna, dokler ne poznamo naše vasi. Toda študij vasi ni edini namen »učiteljskega pokreta«. Dvigniti hoče tudi kulturni standart slovenskega učitelja.
Šele pri temeljitem noznavanju učiteljevega delovnega okoliša bo zrastel pred učiteljem pravi duševni lik slovenskega otroka. Organizacijo tega dela si je predstavljati sledeče:
a)	V posameznih geografskih ali političnih edinicah se bodo našli ljudje, ki imajo voljo in sposobnost za delo v smislu programa »Učiteljskega pokreta«. To so krožki. (Lahko pa dela tudi kak posameznik.)
b)	V večjih kulturnih centrih (Mariboru, Ljubljani itd.) se osnujejo delovne edinice, ki usmerjajo vse delo na svojem področju in zbirajo izsledke krožkov.
V	upravnem oziru naj obstojajo:
a) sreski odbori »Učiteljskega pokreta« pri sreskih društvih JUU (ki pa niso povsod nujni),
b) sekcijski odsek »Učit. pokreta« pri sekciji JUU v Ljubljani kot najvišja upravna instanca.
Potrebno bi bilo, da se s programom pokreta čim bolj aktivizirajo sreska društva.
Sprejme se predlog, da naj se v sekcijski odsek kooptira vsakokratni predsednik mariborske delovne edinice. Ker bo stroške za to nosila edinica, se predlog soglasno sprejme. — S tem je bil dopoldanski del sestanka končan.
Popoldne so udeleženci razpravljali o organizaciji tiska za »Učiteljski pokret«. Urednik »Učiteljskega tovariša« se strinja s splošno zahtevo, da se rubrika »Naš glas« preosnuje v »Učiteljski pokret«. Predlaga pa, da naj bi v rubriki »Učit. pokret« izhajala samo navodila za delo in razni izsledki, do katerih je pri tem delu prišlo. Članki, ki obravnavajo splošna stanovsko politična vprašanja, naj pridejo v splošni del lista. Ti naj se pošiljajo direktno njemu in ne uredniku rubrike, ker mu bo na ta način laže pieprečiti eventualna nesDorazumljenja.
Ob koncu debate o tisku je dal predsednik na glasovanje sledeč sklep:
1.	Sekcijo prosimo, da se otvori v »Učiteljskem tovarišu« rubrika »Učiteljski pokret«, v kateri se objavljajo vsi članki, ki so v zvezi s programom »Učiteljskega pokreta«.
2.	Strinjamo se s tem, da Se vsi stanov-sko-politični članki splošne vsebine pošiljajo direktno uredniku »Učit. tovariša«.
Sklep je bil soglasno sprejet. Nato je dobil besedo tovariš M_encc j. ki je sestavil
podroben načrt za proučavanje vasi in je referiral o njem. Načrt vsebuje poglavja o gospodarskem, socialnem, higienskem in kulturnem položaju vasi ter posebno poglavje za študiranje odnosov kmečke mladine do družbenih dogajanj. Uvodoma je referent dokazal potrebo zbiranja tega statističnega materiala. Drugi narodi imajo že zbranega in le zato se jim je posrečilo, da so svoje šolstvo, svoje učne načrte in svojo vzgojo lahko spravili v sklad z duhom časa. Vse tisto, kar je bilo pri nas storjenega v tem pravcu, je bilo samo kopiranje tujih vzorov in ni rodilo onih uspehov, ki smo si jih želeli, da bi lahko z drugimi narodi roko v roki šli v tempu sodobnega napredka. Ko bomo spoznali, kako stvarni položaj našega podeželja oblikuje duševno rast slovenskega otroka, nam bo tudi našo šolo in naše deio med narodom možno postaviti na realno osnovo. — Predavatelj je nato podrobneje razčlenil posamezne točke načrta ter podal nekaj važnejših pojasnil. V debati je bilo ugotovljeno, da bo po izdelanem programu lahko sestaviti ustrezajoč učni načrt,
da je treba posredovati pri oblastih (finančni direkciji, banski upravi), da bodo člani imeli prost dostop do potrebnega materiala, in
da je treba načrtu dostaviti še posebno poglavje v industrijskih krajih ter točki o alkoholizmu in tujskem prometu kot gospodarskih, socialnih in kulturnih problemih in točka o pripadnosti posestev z ozirom na narodnost. Ker bi nekateri tovariši hoteli imeti
SBttšt
Tako se je učitelj Nerad že v zorni mladosti dokopal do globokega spoznanja: malo videti, še manj pa govoriti. Namesto v življenje, je obrnih pogled vase. Gledati je moral; rodil se je pač revež z dvemi očmi.
In tako se mu je odprl nov, dotlej neznani svet. Videl je, da človek, v svojem idealizmu je sem prišteval vse vzgojitelje, živi prav za prav iz dveh življenj. Prvo te vodi do zunanjega sveta in do zaročaranj vseh vrst, ob vsaki priliki in času. Drugo, naši učeni duhoslovci bi mu rekli: notranje ali dušno življenje, pa je le njegova last, z edino napako, da človeka povsodi spremlja in draži, če nima žmurke.
Hote ali nehote, nočemo ga soditi, toda učitelj Nerad je postal radi takšnega gledanja na svet: dvoživka. Človeka bi streslo, že misel na dvoživko je grozna, biti dvoživka pa je vsekakor čudo, vsaj na tem svetu. Doslej so o dvoživkah govorile le pravljice, ki so imele nekoč resnično ozadje.
Vest za zunanji svet mu je postala mirna. Pripetilo se je celo, da so ga jeli hvaliti. Eden izmed velikih gospodov je ob neki priliki celo zinil: »Učitelj Nerad, prerodih ste se, kdo bi si kaj takega o vas mislil? Le tako naprej!« Učitelj Nerad se je zahvalil kot se spodobi, pri tem pa, o joj, nadloge! Nekje notri, kjer ni izgovorov, ga je zbodlo, spomnil se je, da nima pravih žmurk in — pobegnil. Velikemu gospodu je kar ušlo: »Zopet se je prerodil. Vrag naj ga vzame! Prezgodaj sem ga pohvalil!«
Nič na svetu ni moglo priti učitelju Ne-radu tako do živega kot ta pohvala. Prvič v življenju je spoznal, da prav za prav ni tako težko priti do sreče. (Siromak je pozabil, da
jo je s svojim begom zapravil.) Zunanji človek se je v njem razbohotil, zunanja sreča mu je jela uhajati radi lastne prenapetosti, po isti poti kot je prišla. Postajala je puhla. Sam se je ustrašil te puhlice, najmanjši ve-trič mu jo lahko odnese. Še pravočasno se je spomnil, da postaja zopet enoživka zunanjega sveta. In to je slabo. »Vse zunanje je varljivo, vedno so me tako učili«, je pomislil in se oddahnil.
Ubogi Nerad! Ko bi se le bil revež spomnil obupnega Prešernovega krika svetu: »Svojega se spomni stanu...«, pa bi mu bilo kar lažje.
Ne! Nerad se je začel zopet pogrezati v svoje notranje življenje; dosegel je drugo metamorfozo življenjskega razvoja. Postajal je iz zunanje, notranja enoživka. Zopet je začel govoriti, oči so se mu privadile svetlobi. Toda pri govoru je bilo opaziti veliko izpre-membo, glas se mu je globoko znižal, samo najbližji so ga lahko čuli. (Hudomušneži so celo namigavali, da se je pri Neradu zgodilo prirodno čudo: dvakrat je mutiral.)
In tako je ob neki priliki spregovoril v družbi (z mutiranim glasom):
»Nekoč je prijatelj ljubil prijatelja...«
Družba se vznemiri. Nekdo ga prekine:
»Počakaj, ne modruj!«
Nerad se ni dal motiti. Zopet je nadaljeval:
»Nekoč je tovariš zaupal tovarišu.«
Nemir. Nekdo:
»Kaj le hoče danes s tovarištvom?«
»Danes pa,« Nerad nadaljuje z naraščajočim glasom, »danes pa se ga izogiblje, boječ se ga.«
Na družbo je padla senca.
*****mmmmmmmmmmmmmmmmmmmmmsu
Nerad govori dalje:
»Nekoč je mati pokrila s svojim telesom grob svojega sina ubijalca, da ga ne bi oplju-vali njegovi sovražniki...« (Citat iz neobjavljene drame prijatelja.)
Iz družbe:
»Kaj le govori?«
»Danes pa,« Nerad je dobil prvotni glas, »danes pa je čas, ko rodna mati zataji svojega sina.«
Družba:
»Kaj le hoče?«
»Tovariši, zdi se mi, da je trpljenje namesto ljubezni rodilo sovraštvo. Najvišji Učitelj je...«
Družba:
»Pijmo!«
Nerad:
»Prekleti, nič ne razumete! Tudi jaz ne. Do nedavna sem mislil, da je za zgodovino celjskih grofov najvažnejše, da so bili fevdalci in zatiralci našega kmeta, danes pa vem, da je važno le to, da so pili nekje daleč v družbi svojih kronanih gospodarjev baje prleško vino. To je zgodovina!«
Iz, družbe:
»Kdo te je učil tako govoriti?«
Nerad (kot bi se pogrezal v zemljo):
»Mladost, tista strta mladost, ki je prišla do spoznanja: „Človeka nikar ..." —, če še kdo želi vzgojiteljev!«
Nerad je omahnil. Vrišč družbe ga je prekričal.
Drugi dan se je zopet zabubil.
Hotel je pač živeti — ta Nerad.
Dvoživka iz pravljic, ki imajo resnično ozadje, je stegovala zopet svoje pošastne šape ...
se podrobnejša navodila, jih predavatelj opozori na dejstvo, da bi sedaj bilo težko dajati splošne lekcije. Zato se sklene, naj se zbiratelji materiala obračajo po podrobnejša navodila na odbor.
Po zaključeni debati je bil izvoljen odbor mariborske delovne zajednice, kakor sledi: Vludko Majhen, predsednik, Miloš Ledinek, tajnik, Golež Jadviga, blagajničarka ter odborniki Vollmayer, Kociper in Grbec.
Pri slučajnostih jc bila kot prva soglasno sprejeta sledeča
resolucija za slovensko učiteljstvo:
»Učiteljski pokret«, organiziran v okviru stanovske organizacije slovenskega učiteljstva, zahteva od svojih članov, da se z vso resnostjo lotijo sistematičnega proučavanja gospodarskih, socialnih in kulturnih razmer svojih šolskih okolišev ter iščejo poti, kako bi rezultate svojega proučavanja v šoli in izven nje pedagoško in organizatorično uporabili v korist in napredek slovenskega ljudstva.
Vstop v »Učiteljski pokret« je prostovoljen. Vstopi lahko vsak učitelj, ne glede na svetovni nazor in politično prepričanje. Pre-
vzete naloge v smislu njegovega programa so obvezne.
Naše hotenje je pošteno, naše delo javno in zato podvrženo javni kritiki, ki nam je dobrodošla, če je stvarna in dobrohotna.
V nadaljnji debati se je določilo sledeče:
a)	Želi se, da so vsi članki v naši rubriki podpisani s polnim imenom.
b)	Prispevki za rubriko naj se pošiljajo na naslov: Hudales Oskar, Šmartno ob Paki. Honorarji od člankov se odstopajo blagajni »Učiteljskega pokreta«.
c)	Sestavi naj se bibliografija literature, ki jo bomo potrebovali pri delu. Podatki naj se pošiljajo na naslov: Mencej Martin v Šoštanju.
č) Društva, ki so votirala podpore pokre-tu, se naprošajo, da jih čimnrej nakažejo.
d)	Prihodnji sestanek naj se vrši o Veliki noči v Mariboru. Če pa bi med tem časom prišlo več odklonilnih predlogov, se sestanek odloži.
e)	Člani naj pri sres. društvih poagitirajo za posredovalnico služb brezposelnih učit. abit. pri »Ped. centrali« v Mariboru.
Lepo uspeli sestanek je predsednik zaključil ob 17. uri.
Splošne vesti
—	Zadružno - knjigovodski tečaj za učiteljske abituriente. Sekcija JUU v Ljubljani je priredila zadružno - knjigovodski tečaj za učiteljske abituriente, stanujoče v Ljubljani in okolici. Tečaj se bo vršil redno vsak dan od 19. do 20.30 ure (razen sobot, nedelj in praznikov) do konca februarja v gremijalni šoli v Trgovskem domu. Vodstvo tečaja je prevzel šol. nadzornik g. Grum. Tečaj se je pričel v ponedeljek 18. t. m. — Podpredsednica banovinske sekcije JUU tov. Pranja Završa-nova je pozdravila udeležence tečaja in spregovorila nekaj besed o pomenu tečaja. Rekla je: Organizacija ima po svojih pravilih med drugimi tudi ta smoter, izpopolnjevati članstvo strokovno, moralno in intelektualno. Moralna moč naših zahtev pa mora sloneti na soglasnosti z občenarodnimi interesi. Zavedati se moramo, da smo učitelji naroda, da delimo z njim vse dobro in vse hudo. Tega svojega zvanja se je učitelj vedno zavedal, zato je svoje znanje, svoje sposobnosti uveljavljal v delu izven šole in usmerjal to delo po svojih sposobnostih. — Razmere zadnjih let pa nam kažejo, da je neobhodno potrebno, da učitelj svoje delo izven šole posveti zadružnemu gospodarstvu, da se tako izboljša gospodarski položaj in dvigne blagostanje. Razmere same kličejo po tem delu, ker se prav v tem pričakuje rešitev. Zato prireja sekcija za vas ta zadružni tečaj, ki naj vam da osnovo za nadaljno poglabljanje in izpopolnjevanje, ki naj vas usposobi za delo na gospodarskem polju. Želim gg. predavateljem in vsem udeležencem v imenu sekcije mnogo uspeha in obenem otvarjam tečaj. Predavatelji tega tečaja so gg.: Šol. nadzornik Grum, profesor trgovske akademije g. dr. Mihelak, tajnik Zveze slovenskih zadrug g. Schauer, ravnatelj Zveze slovenskih zadrug g. Trček, tajnik Zadružne zveze prosurist g. Kralj in zadružni knjigovodja g. Kramar. — Tečaj bo najbrže podaljšan za nekaj večerov radi predavanj stanovsko-idejnega značaja in o stanovskih organizacijah. Med tečajem bo tudi več praktičnih ekskurzij. — Za abituriente izven Ljubljane bo sekcija priredila takšen zadružno-gospodarski tečaj v nočitnicah. Prav tako hoče sekcija pod vodstvom mariborskega sreskega društva prirediti zadružno - knjigovodski tečaj tudi za mariborske abituriente.
—	Širši članski sestanek brezposelnih učiteljskih abiturientov v Ljubljani. V nedeljo, dne 17. jan. 1937. se je vršil širši članski sestanek odseka brezposelnih učiteljskih abiturientov pri sekciji JUU v Ljubljani. Na članskem sestanku so bili navzoči tudi zastopniki mariborskih učiteljskih abiUirigntov_i2_JnaD-biira». Na tem sestanku z" dnevnim redom: iT Pozdrav tov. načelnice, 2. Govor tajnika sekcije g. Kumlja »Smer stanovske organizacije«, 3. Poročila odbornikov, 4. Predlogi za novi odbor odseka, 5. Slučajnosti, — se je pred vsem razpravljalo o perečem vprašanju: Nastavitev brezposelnih učiteljskih abiturientov. Iz raznih statistik smo izvedeli, da nas je okoli 700 brezposelnih in da je v dravski banovini še nad 200 praznih mest, tako da grozi v oddaljenejših manjših krajih, kjer so že dalje časa brez učiteljev, analfabetizem. Iz poročila tajnice je razvidno, v kakšnih razmerah živimo mi mladi — polni elana in želje po udejstvovanju. Okoli 160 'učiteljskih abiturientov živi v zelo slabih, 230 v slabih in samo okoli 17 jih živi v dobrih razmerah. Toliko javnosti v vednost. — Posebno pa je na nas napravil globok vtis govor g. tajnika Kumlja, ki nam je točno orisal smeri organizacije JUU in pomen deklaracije iz 1. 1926. — Na predlog tov. načelnice, da se predlaga nov odbor, je bil predlagan isti in sprejet, z motivacijo, da do nadaljnega ostane še stari odbor, dokler se akcija, ki si jo je zamislil ljubljanski odsek z mariborskim, ne izvede. — Ob slučajnostih nam je gospod tajnik sekcije omenil, da je v predlogu drž. proračuna letos predvidenih 800 nastavitev; kar smo vsi z veseljem pozdravili. — S tem je bil dnevni red izčrpan in tov. načelnica je zaključila širši članski sestanek.
—	Tov. Skulj Andrej, sreski šolski nadzornik za kamniški srez, je obolel in se nahaja na bolniškem dopustu. Želimo mu skorajšnje okrevanje.
—	Gg. poverjenike Slovenske Šolske Matice najvljudneje prosimo, da pohite z nabiranjem članov in da nam dokončno število javijo vsaj do 15. februarja, ker bomo takrat določili naklado knjigam po številu prijav-
ljenega članstva. Gg. poverjenike opozarjamo, da začnemo letos z izdajanjem pedagoških priročnikov, ki bodo zelo dobro služili našemu učiteljstvu. Zato smo prepričani, da se bo gg. poverjenikom posrečilo dobiti vsaj isto število članov kot lani, če že ne več.
Odbor.
—	Člane Slovenske Šolske Matice in vse
tiste, ki bi se hoteli naročiti na letošnje knjige (izidejo Pedagoški Zbornik z zelo bogato in aktualno pedagoško vsebino, dr. Bohinčeva knjiga o geografiji Evrope, in Vrančeva knjiga o strnjenem pouku), vljudno in nujno prosimo, da se javijo pri našem poverjeniku ali pa direktno na naslov SŠM, Ljubljana, Ko-menskega ulica, šola na Ledini, vsaj do 15. februarja, ker bomo tedaj morali dokončno določiti število naklade. Ker začenjamo letos s prvo knjigo pedagoških priročnikov, smo prepričani, da nam bodo ostali zvesti vsi naši dosedanji člani in da bomo pridobili mnogo novih. — Odbor.
Cenjenemu učiteljstvu se priporoča
nova galanterijska in modna trgovina
Cuznar Stane
Ljubljana — Frančiškanska ulica 4
Oglejte si naše izložbe!
—	V spomin blagopokojnega gospoda Fr. Gabrška, višjega šolskega nadzornika v pok., in mesto venca na njegov grob, je darovalo učiteljstvo osnovne šole na Grabnu sto dinarjev za šolsko kuhinjo svoje šole.
—	Učiteljski pletarski tečaj v Ptuju. Po
naročilu prosvetnega ministrstva je upravi-teljstvo drž. moške obrtne šole za pletarstvo v Ptuju priredilo specialni učiteljski tečaj v pletenju onih izdelkov, ki so potrebni kmetovalcu. — Učiteljskega tečaja se je udeležilo 8 učiteljev, ki so razen ene izjeme še vsi uradniški pripravniki in 2 brezposelna učit. abi-turienta. Tečaj je trajal od 28. dec. 1936. do 9. t. m. — V dopoldanskih praktičnih učnih urah, ki jih je bilo skupno 40, so tečajniki dobili osnovne pojme o obdelovanju zelene in bele vrbe ter pletenju predmetov, ki pridejo v poštev pri šolskih urah ročnega dela ter pri večernih zimskih tečajih za odraslo vaško mladino. — V 20 popoldanskih teoretskih učnih urah je upravitelj šole tov. Ogorelec Mirko podal glavne osnove o vrbogojstvu, o obrtni zakonodaji, soc. zavarovanju, obliki raznih obratov, strokovnem šolstvu, o kalkulacijah in računovodstvu. — Namen vseh tečajev je podati v kratki in zgoščeni obliki vso najpotrebnejšo snov. Zato zahtevajo vsi tečaji izrednega duševnega napora ter močne koncentracije. Posledica tega pa je, da postanejo tečajniki, kljub zanimanju za snov, vedno bolj izčrpani, duševno in telesno ubiti ter apatični do vsega. Da v gornjem tečaju ni prišlo do tega, gre vse priznanje izredno zanimivemu in nazornemu podajanju tov. upravitelja Ogorelca. Tako so n. pr. tečajniki »osnovali« gospodarsko zadrugo ter kot »zadružniki« izvršili vse v dejanski praksi možne trgovske posle (nakup strojev v ČSR, najem posojil, nakup in prodaja poljskih pridelkov etc.). Ob najaktivnejšem sodelovanju vseh, sredi splošne pozornosti in živahnosti, so se tečajniki seznanili s določbami zakona o zadrugah, s potrebnimi formalnostmi pri njih ustanovitvi. — V soboto 9. t. m. so tečajniki priredili zaključni in poslovilni večer, drugi dan pa odpotovali na svoja redna službena mesta.	Vitor.
Knaus - Oginov
Intimni ženski koledar
z dopolnilom — se dobi v Knjigarni „Učiteljske tiskarne", Frančiškanska ulica št. 6 Cena din 23 —
Nakup priporočamo vsem ženam.
—i Za člane banovinskega učiteljskega disciplinskega sodišča v Ljubljani so imenovani: profesor Ludvik Vazzaz, Ivan Štrukelj,
banski šolski nadzornik v Ljubljani, in Lovro Korenčan, učitelj v Retečah. Za njihove namestnike pa so postavljeni: Marija Sadar-KIeinmayer, šolska upraviteljica v Šiški, Vinko Okorn, učitelj v Ljubljani, in Frančiška Za-vršan, učiteljica na Rudniku pri Ljubljani.
—i Za preglednika šol v kamniškem sre-zu je imenovan Franc Erjavec, referent prosvetnega ministrstva, za škofjeloški srez pa Ivan Kržišnik, šolski upravitelj v Čatežu ob Savi.
—i Iz državne službe je odpuščena Hilda Ule, učiteljica ženskih ročnih del v Ločah.
—i Razrešeni so naslednji šolski upravitelji: Alojzija Kukovec v Stoperčah, Ivan Ku-raž v Dravogradu, Marija Kastelic na Slivnici, Dominik Bric na Dobravi, Janko Gačnik v Guštajnu, Ciril Vobič v Št. Andražu, Ulrik Hauptman v Ribnici na Pohorju, Janko Kržič v Ločah, Bogdan Golmajer pri Sv. Križu, Dragotin Fakin v Boštanju, Josip Kladnik v Sevnici, Alojzij Lovšin v Braslovčah, Rado-slav Vrezec na Suhorju.
—i Postavljeni So naslednji šolski upravitelji: Mirko Gujnik pri Sv. Jakobu v Slov. goricah, Josip Tratnik v Gornjem gra-
du. Ana Reitz-Gantar na dnevnem zavetišču v Šiški, Marija Smolič na dnevnem zavetišču pri Sv. Florijanu v Ljubljani, Janja Šegula na dekliški šoli v Ptuju, Josip Kutin v prvem mestnem mladinskem domu v Mariboru, Martin Vrečko na drugem mestnem mladinskem domu v Mariboru, Ivan Rutter v Kotljah, Milan Lah v Negovi, Jožef Kocbek v Vučji vasi, Anton Valenčak v Guštanju-Ravnah, Bogomir Brejc v Štrekljevcu, Ciril Drekonja v Turnišču, Alojzij Blenkuš v Kočevju, Anton Bratkovič v Veliki Pirešici, Ivan Tušar v Do-brepoljah, Albert Poljšak v Naklem, Marija Trampe na Vačah, Anton Lovše na bežigrajski šoli v Ljubljani in Ivan Mihler v Ljubljani.
—i V VIII. pol. skupino so napredovali sledeči učitelji in učiteljice: Mirko Ljubic v Stalcerjih, Gabrijel Tavš v Novem mestu, Pavel Japelj v Smledniku, Ivan Prislan v Pil-štajnu, Karel Prah v Vurbergu, Nada Bobič v Rušah, Ivan Jezeršek v Komendi, Vinko Guna v Zagorju, Lovro Korenčan v Retečah, Ciril Končnik v Razvanju, Stanislav Andolj-šek v Gozdu, Martin Ambrož v Stranicah, Ivan Pertot v Litiji, Jožica Škerlj v Metliki, Hilda Požar pri Sv. Lovrencu na Pohorju, Antonija Knap v Štorah in Ivan Laharnar na Blejski Dobravi.
Ka/ vse pišejo
o učiteljstvu, šoli, prosveti in JUU
— Tovarišice, ki so obiskovale uvodni tečaj v Mariboru — Vesna — 1936., prosim, da nemudoma pošljejo oba zvezka na naslov: Anka Mešiček, Maribor — Krčevina.
—1 Iz govorov na shodu J. R. Z. 17. I. v Ljubljani. Župan dr. Adlešič: Naš slovenski jezik se ne sme spoštovati samo na ulicah, marveč tudi v vseh naših uradih in podjetjih brez izjeme. Ne zadovoljimo se s tem, da nam samo ustava jamči naše pravice do rabe in enakopravnosti slovenskega jezika, marveč zahtevamo, da se bo spoštoval naš jezik tudi v naših šolah in pri vsej naši vzgoji, tako da se ne bo ta vzgoja vršila samo v slovenskem jeziku, ampak tudi v pravem slovenskem duhu. (Po Ponedeljskem Slovencu od 18. I.)
—1 Iz sklepov konference jugoslovanskih škofov: Katoliški episkopat ugotavlja, da se v številnih šolskih knjigah izpodkopavajo temelji katoliške vere in morale. Vera se izpostavlja zasmehu in potvarja resnica katoliške cerkve, s čimer se težko žali čut katoliških vernikov. Tudi v tej smeri je storil katoliški episkopat potrebne korake pri merodajni drž. oblasti. (»Slovenec«, 15. I.)
—1 Vojaški pouk v avstrijskih šolah. Izšel je odlok, da se v avstrijskih šolah uvede intenziven pripravljalni vojaški pouk. Učenci se bodo učili rokovanja s poljskim brzojavom, opremljeni s plinskimi krinkami v popolni vojni opremi. Razen tega bodo tako učenci kakor profesorji hodili na posebne strelske tečaje. (»Slovenec«, 15. I.)
—1 Bednostni fond. Minister za socialno politiko je izjavil: Vprašanje brezposelnosti se pojavlja pri nas le sezonsko. Izdali bomo posebno odredbo, po kateri bo moral vsak, ki služi, oddati enodnevni zaslužek v novi sklad za brezposelne. (»Jutro«, 14. I.)
—1 Razrešitve šol. upraviteljev, postavitve novih šol. upraviteljev, odpust iz službe in napredovanja so objavljena v »Slovencu« od 14. januarja.
—I Zaradi neuspeha pri občinskih volitvah v Ribnici na Pohorju — piše »Delavska
Učiteljski pravnik
—§ F. O. iz R. Na Vaše vprašanje sporočamo: V področju osnovne šole ne obstoja zvanje »inšpektor«, temveč le sreski in banski šolski nadzornik.
—§ Tovariše predsednike sreskih tfruštev
Prosim, naj izvolijo razpečati poslane tablice »Moji prejemki« na prihodnjem zborovanju in me o uspehu obvestiti, ostale tablice pa vrniti.	v g.
—§ Vprašanje iz V.: »Ali pripadajo učiteljem narodnih šol v trgu poleg stanarine (150 din) tudi drva?«
Odgovor: Ne! V navodilih IV SNo 1126/1 iz leta 1936., stran 3, točka 2., se nanaša na učiteljstvo v vaseh, ne pa v trgih!
§ Vprašanje: Poročen sem z učiteljico. Ali bova od banovine prejemala oba a 4,5 m1 kuriva, ozir. denar za to količino kuriva, ali pripada kurivo samo možu, ženi pa ne — in koliko — v novi odredbi v tem ni jasnosti.
Odgovor: Ako službujete v istem kraju, ali imate skupno gospodinjstvo, pripada le možu za 9 m".
Naša gospodarska organizacija
—g VARČEVANJE JE VEDNO NA MESTU. Kdor ima možnost za štedenje, naj pristopi kot član v društvo za zgradbo Učiteljskega obmorskega doma. — Vsaka bojazen je izključena, ker bomo gradili dom z lastnim kapitalom in z lastnimi razpoložljivimi sredstvi v obliki štedenja. Mesečni prispevki znašajo od 20 do 100 din. — Prijave pošljite na Društvo za zgradbo Učiteljskega obmorskega doma v Ljubljani, Frančiškanska ulica 6/1.
politika« z dne 9. I. — so vzeli na piko prav po nedolžnem enega učitelja in kaplana L., ki je nastopil na shodu JRZ proti govorniku ravnatelju Cirilove tiskarne in duh. svetniku g. Hrastlju. List dodaja še: Nasprotniki naj pomislijo, kaj delajo; ogromna večina prebivalstva je s sedanjimi šolniki in g. kaplanom zadovoljna, zato naj nam nikar nihče ne sko-ša vsiljevati kakšnih drugih prosvetiteljev.
—1 Smernice bodočega občinskega gospodarstva v Kranju. Župan Češenj je poročal na gospodarskem sestanku na Primskovem: Nova šola je najvažnejše vprašanje, ki pa bo v 14 dneh urejeno, gre samo še za denarna sredstva. Proračun nove šole znaša 9 milijonov dinarjev, toda skušalo se ga bo znižati za 6 milijonov. Šola na Primskovem naj bi še nadalje ostala in naj bi bila to nekaka kmečka nadaljevalna šola, dočim bi bila nova v mestu tip meščanske šole, baza za nadaljnje šolanje. (»Delavska politika«, 13. I.)
—1 Iz obrtne šole na Jesenicah je bil izključen učenec Jugovic, ker je razlagal svojim součencem, da je bil Kristus komunist. (»Na Mejah« in »Delavska politika« od 13. I.)
—1 Ob premestitvi šol. upravitelja Belca
iz Križevcev v Šafarsko prinaša »Mariborski večernik« od 12. I. celo kolono dolg članek o njegovem zaslužnem delu.
—1 V poljskih srednjih šolah je ministrstvo sklenilo ukiniti v višjih razredih skupni pouk fantov in deklet. Odslej tudi ne bo mogoče ustanavljati zavodov, kjer bi bil pouk mešan. (»Mi mladi borci«, 15. I.)
—1 Angleščina je uvedena kot obvezni predmet na srednjih šolah v Nemčiji, obenem je zmanjšano število učnih ur za romanske jezike. »Nova doba«, 15. I.
—1 O potrebi novega šolskega poslopja v Murski Soboti je izšel daljši članek v »Murski Krajini« od 17. L
Vabilo k
ZADNJEMU OBČNEMU ZBORU
Učiteljske Gospodarske Poslovalnice,
r. z. z o. z. v Mariboru — v likvidaciji, ki bo v nedeljo, dne 14. februarja 1937. ob 10. uri v Učiteljskem domu v Mariboru.
Dnevni red:
Izbris zadruge iz zadružnega registra radi izvršene likvidacije.
Ako bi ob določeni uri ne bilo zadostnega števila zadružnikov navzočih, se vrši končni občni zbor četrt ure pozneje v istem prostoru in z istim dnevnim redom po čl. §§ 29. in 34. zadružnih pravil.
Likvidatorja: Ivan Womer, s. r.	Ivan Lovše, s. r.
—g Učiteljskemu Domu v Mariboru je
ob priliki svoje šestdesetletnice o božiču poklonil tov. Ivan Lukman, šolski upravitelj v pokoju, 500 din z geslom:
»Za križev šest teh pet sto darilo moje Domu bo!«
Za ta velikodušni dar se mu najiskreneje zahvaljujemo. Še na mnoga leta!
Naj bi imel mnogo posnemalcev!
M. Kožuh, blagajnik.
—g Članom »Samopomoči učiteljskih otrok v Ljubljani«. Nekateri člani vprašujejo, zakaj so morali v januarju plačati tolike prispevke. Vsem tem in drugim v pojasnilo. Vsako leto je treba v mesecu januarju plačati za vsakega zavarovanega otroka 10 din upravnine in 5 din za rezervo za podpore. Plačati je bilo tudi 10 din odpravnine za 36. primer polnoletnosti. Skupaj torej za enega otroka 25 din in 1 din poštnine. — V letu 1936. so bile izplačane odpravnine sledečim zavarovancem: Hude, Jaklič, Jankovič, Kosec, Kovačec, Petrovič, Šmajdek.
SESTANEK CLANIC ZADRUGE »DOM UČITELJIC«
Namen sestanka dne 29. dec. 1936. je bil, da se članice naše zadruge pogovore o delovanju zadruge od zadnjega občnega zbora in stavijo predloge, kako bi čimprej uresničile svoje načrte.
Tovarišica načelnica je poročala, da se je za počitniški tečaj za javno vzgojo žene, ki bi bil na naš predlog prirejen pod okriljem Jugoslovenske Ženske Zveze, priglasilo 25 to-varišic, medtem ko od drugih ženskih organizacij ni bilo nikakega odziva. Radi premajhnega števila priglašenk se je tečaj odložil na poznejši čas. Aktualnost takega tečaja se je večkrat poudarjala v vrstah učiteljic. Tudi pri drugih stanovih vidimo, da čutijo potrebo po sličnih izobraževalnih tečajih. Precej naših članic se je pa udeležilo počitniškega pedagoškega tečaja.
Mestna hranilnica je povabila tudi našo zadrugo za podpis 6% obligacijskega posojila. Ker nam dobljene informacije obetajo, da je denar na tej podlagi ugodno naložen in ker nam je obljubljena podpora od mestnega fonda, smo podpisale obligacijsko posojilo v znesku 20.000 din.
V zavetišču Marije Mehletove je lansko leto dobivalo brezplačno kosilo 20 učenk, vseh učenk, ki so posečale zavetišče, je bilo 66. Letos se je to število nekoliko znižalo, a. ker nam je obljubljena podpora od mestnega socialnega urada, bo tudi v bodoče lahko preskrbljeno za večje število revnih učenk.
Akcija z nabiranjem kamnov potom mesečnih odtegljajev po 11 din je lansko leto nekoliko zastala, ker se radi redukcij plač nismo upale nadlegovati tovarišic. Vendar se moramo zavedati vse, da brez žrtev ni uspeha in da bi 11 din na mesec lahko utrpela še marsikatera tovarišica za našo skupnost. To akcijo bo treba poživiti z agitacijo od osebe do osebe. Opozoriti pa moramo na to, da je po sklepu lanskega občnega zbora podpis kamna nepreklicen.
Od ženskih odsekov, ki se snujejo po učiteljskih društvih, pričakuje zadruga, da ji bodo dajali čim večjo oporo. Članice teh odsekov naj opozarjajo tovarišice, da »Dom učiteljic« ne bo nudil samo stanovanj učiteljicam in hčeram učiteljskih družin, ampak bo naše duhovno središče in je torej zadeva nas vseh, da ga čimprej zgradimo.
Da bi povečale dohodke naše zadruge, je bil stavljen predlog, naj bi se v okviru zadruge ustanovila posojilnica za naše članice. Predlog je izzval živahno debato, a končen sklep je bil, naj se predlog preloži na občni zbor. Do takrat se bo skušalo po poverjeni-cah izvedeti za tozadevno mnenje tovarišic.
Tovarišica Vodetova je poročala sledeče: Vedno je bila naša želja, da si zgradimo dom učiteljice same zase, toda nezanimanje velikega števila naših tovarišic nam ne daje upanja za to. Znano je, da je pred 4 leti izšel v »Ženi in domu« proglas na žene, naj bi ustanovile skupen Ženski dom, ki bi bil njihovo kulturno središče, ter bi obsegal razne posvetovalnice, gospodinjsko šolo, zavetišče, kar imamo tudi me v programu. Sestanek ženskih društev, ki naj bi sklepale o ustanovitvi Ženskega doma, se takrat ni vršil. Sedaj je Rija Podkrajškova, urednica »Žene in doma«, znova pozvala našo zadrugo, naj skliče tak sestanek. Članice naj sedaj odločijo, kakšno stališče naj zavzame Dom učiteljic: ali naj še nadalje vztrajamo na prvotni zamisli, da si ustanovimo dom same, ali naj stopimo v stik z ostalimi skupinami interesentk radi zgraditve skupnega Ženskega doma.
Članice so se izrekle za to, da se vrše brezobvezni razgovori z ostalimi skupinami interesentk. Vsaka skupina naj zbira sredstva in kadar se pokaže možnost realiziranja načrta, takrat bi precizirale pogoje za soudeležbo pri gradnji ali nakupu zgradbe za skupen dom, če bi bilo to za nas ugodno.
Pri slučajnostih je tovarišica Pleškova opozorila na Gostilničarsko šolo v Ljubljani, kjer bi lahko dobile učiteljske abiturientke potrebno izobrazbo za delovanje na gospo-dinjsko-nadaljevalnih šolah.
—g Zadružnikom Učit. samopomoči. V
četrtem četrtletju 1936. leta (oktober, november, december) so umrli naslednji zadružniki: Šega Ivan, Jesenice; Kelbel Vaientina, Mengeš; Žagar Mijo, Brežice; Repovš Friderik, Ljubljana; Klun Nežika, Dolenja vas; Josin Vilma, Ljubljana; Adamič Emil, Ljubljana; Jamšek Iva, Studenec-Ig; Breznik Martin, Ljubljana; Govekar Marija, Ljubljana. — Označba 391. do 400. smrtni primer. — Pripominjamo še, da boste prispevek za 400. primer smrti — Govekar Marija — in še druge smrtne primere iz januarja 1937. poravnali s položnico, ki jo boste prejeli konec tega meseca (januarja).
Mladinska matica
—mm Ker vlada za nagrade med ugankarji veliko zanimanje, se je sklenilo darove povečati. Namesto 2 do 3 bo odslej nagrajenih najmanj po 5 rešilcev ugank v »Našem rodu«.
—mm Četrta številka »Našega roda« izide v petek 22. t. m. Nekajdnevna zamuda je nastala zato, ker ni prejela uprava zaradi praznikov pravočasno naročil. Zamudniki so naprošeni, da čimprej nakažejo naročnino.
—mm Vsebina 4. številke »Našega roda« je spet izredno zanimiva. Uvodno besedo ima tokrat Ivan Pregelj — (»Razglednice«). Nadaljuje se Hudalesov »Ubežnik«. Bevk je prispeval lepo legendo »Dobro delo« in Primožič »Prevzetno hruško«. Od pesnikov so zastopani Grudnova z »Davico«, Slokanova s »Tremi kralji« in Roš z »Miško«. Od zani-
mivih člankov naj omenjamo Nika Pirnata »Od modela do kipa« in v Cicibanovem rodu Ribičičevo zanimivo »Dvanajstero palčkov«. Sledi pester drobiž, za katerega so prispevali Župančič, Sicherl, Zor in Gumilar. Ta številka ima tudi novo rubriko »Za mlade gospodarje«. Potem je še rubrika Mladina piše in na platnicah uganke in križanke. Naravnost razkošen je tudi ilustrativni del lista. Med ilustratorji srečamo tu Toneta Kralja, Maksima Gasparija, Miheliča, Tratnikovo, mladega Uršiča in druge.
—mm Pri Seznamu rokopisov prejetih za nagradno tekmovanje je pri zadnji številki »Učiteljskega tovariša« izpadla v tiskarni ena vrstica. Poleg zadnjič objavljenih rokopisov je prejelo tajništvo M. M. teda j še tri rokopise pod psevdonimi: »S. O. S«, »Bršljanov« in »Gorjanski«.
Eksk ur^ijski
odsek
INTERNACIONALNI UČITELJSKI KONGRES.
Internacionalni učiteljski kongres se bo letos vršil v Parizu. Francosko učiteljsko udruženje je prevzelo nase dolžnost, da organizira kongres tako, da bo obenem internacionalni kongres za osnovnošolski pouk in narodno vzgojo. Na tem kongresu bodo sodelovali najbolj znani pedagoški delavci iz vsega sveta.
Posamezna dela se bodo razpravljala na skupnih sejah, a druga po posameznih odborih. Vsako razlaganje bo zvezano z diskusijo. Pretresali se bodo problemi, ki se nanašajo na osnovnošolski pouk, to je v dobi obveznega šolanja, nato oni, ki se nanašajo na narodno vzgojo: nadaljnja fakultativna izobrazba, pošolski pouk, vzgoja odraslih.
Obsežen in raznovrsten material, ki se bo pretresal na tem kongresu je razdeljen na 8 odborov, in to:
I.	Splošna filozofija in narodna vzgoja:
smotri vzgoje — vloga države — šola v odnosu s političnim, filozofskim in religijskim problemom — pravica osebnosti in razumevanje socialne dolžnosti itd,
II.	Uporaba psihologije: odnošaji eksperimentalne psihologije in pedagogike — šolska psihologija — psihotehnika — orientacija — zdravniška pomoč — defektni otroci.
III.	Učne metode: otroški vrtci, najnižji razredi — splošne metode osnovnega pouka: aktivna metoda, metoda nove vzgoje — fizična vzgoja — estetična vzgoja — čtivo in otroške knjižnice.
IV.	Nacionalna vzgoja in internacionalna kooperacija: Državljanska vzgoja, pouk zgodovine in zemljepis j a — način kako dovesti v zvezo nacionalno vzgojo z internacionalno kooperacijo.
Učiteljski pevski szbor JUU Emil Adamič
—p Pevski tečaj, turneja. Pravkar minuli pevski tečaj od 2. do 6. januarja t. 1. je dobro uspel. Nad 70 pevcev je bilo navzočih pri posameznih vajah. Ker nam je vzela priprava za spominski večer za f Emilom Adamičem precej časa, smo bili primorani sezijski koncert odložiti. Za turnejo po vzhodnem delu naše države se je priglasilo nad 60 članov. Vse one, ki niso bili navzoči pri zadnji vaji in se žele turneje udeležiti, naprošamo, da nam to takoj sporoče. — Prihodnji pevski tečaj se bo vršil 2., 3. in 4. februarja. Tečaj se bo pričel za stare pevce 2. februarja ob 10. uri v Glasbeni Matici; novi pevci pa naj se zglase na tečaju ob 8. uri, kot smo se domenili na zadnjem sestanku. Vse pevce prosimo, da pri-
nesejo s seboj note. One pa, ki se niso priglasili na naš poziv v decembru, pa lepo prosimo, da nam note čimprej vrnejo.
Šolski radio
—r XVI. teden. V torek 26. januarja bo
predaval g. Božo Račič: »Otroška narodna pesem in pastirski običaji v Beli krajini.« Razpored: 1. Kratek opis Bele krajine. 2. Opis ljudi — narodnih noš. 3. Živalska imena. 4. Pastirsko življenje. 5. Otroške narodne pesmi v Beli krajini. II.—III.
V Petek 29. januarja bo predaval g. Drago Supančič: »Naš mladinski skladatelj Emil Adamič.« II.—III.
—r V kmetijskem radiu bo v nedeljo 24. januarja ob 17. uri govoril g. Anton Flego: »Najnevarnejši škodljivec sadnega drevja.«
Stanovska organizacija JUU
V.	Priprava, izobrazba, osebna kultura.
VI.	Materialna instalacija šole: Šolska arhitektura —• transportiranje otrok — zdravniška služba — šolske kuhinje — igrišča — bazeni — učila.
VII.	Nova tehnika: Radio, kinematografi, gramofon.
VIII.	Narodna vzgoja: Psihologija odraslih upoštevana pri pošolskem pouku: smoter, meje, metode — profesionalna vzgoja, iniciative in obrtni pouk, — državljanska vzgoja odraslih — kolegij in univerze za delavce in kmete, višje narodne šole — planinske koče za mladino in narodni turizem — narodne knjižnice.
Kongres bo trajal 10 dni, od 23. do 31. julija. Da bi bila njegova organizacija izvedena s popolnim uspehom, je francosko učiteljsko udruženje zaprosilo in dobilo pomoč od francoske vlade. V častni komite za organizacijo kongresa pridejo kot predsednik g. Blum, predsednik vlade, a kot podpredsedniki, ministi: za prosveto, za zunanje zadeve, za narodno zdravje in za pošte. Delegati bodo imeli razne popuste pri vožnji na vseh francoskih progah, kakor tudi brezplačno vstopnico za svetovno razstavo, ki se letos priredi v Parizu.
—	Ekskurzijski odsek obvešča one tovariše in tovarišice, ki so se prijavili za potovanje v Pariz, da bo organizirano potovanje tako, tla bo udeležencem omogočena udeležba na internacionalnem učiteljskem kongresu. O podrobnostih bomo obvestili prijavljence potom okrožnice. Prijave še sprejemamo. Doslej se je prijavilo 45 udeležencev.
—	Potovanje v ČSR. Ker se je doslej prijavilo le 15 udeležencev, podaljšujemo prijavni rok do 15. februarja. Opozarjamo, da bo potovanje zelo zanimivo in bo vsakomur nudilo priliko, ogledati si kulturne, zgodovinske, zemljepisne in druge zanimivosti. Tudi stroški, 1600 din, so minimalni.
Iz društev
Vabila
= JUU — SRESKO DRUŠTVO SV. LENART V SLOVENSKIH GORICAH bo zborovalo dne 6. februarja 1937. na drž. narodni šoli pri Sv. Lenartu v Slov. gor. s pričetkom ob pol 10. uri. Dnevni red: 1. Zapisnik. 2. Si-tuacijsko poročilo. 3. Dopisi. 4. »Učitelj v Cankarjevih spisih«, predava tov. Meško Jakob. 5. Gospodarske ustanove. 6. Predlogi in slučajnosti. Zamudniki se naprošajo, da v najkrajšem času poravnajo svoj dolg in nato redno nakazujejo članarino v mesečnih obrokih. — Odbor.
= JUU — DRUŠTVO ZA SREZA ČRNOMELJ IN METLIKO ima svoje zborovanje dne 6. februarja 1937. ob 12.30 v državni narodni šoli v Črnomlju. Dnevni red: 1. Si-tuacijsko poročilo. 2. Dr. Gogala: Življenjski pomen sodobne šole. 3. Poročilo odbora. 4. Kmetijsko predavanje (g. Stare). 5. Naše gospodarske ustanove. 6. Slučajnosti. — Odbor vabi vse članstvo, da se zborovanja zanesljivo udeleži! Članarina: po sklepu občnega zbora znaša članarina 19 din, a za z učitelji poročene učiteljice 12 din mesečno. Od tega gresta 2 din v društveni podporni fond, 1 din pa v sekcij-ski podporni fond (počenši od 1. nov. 1936.!) Na svidenje v Črnomlju! — Odbor.
Poročila
+ JUU — SRESKO DRUŠTVO LJUB-LJANA-MESTO je zborovalo 17. decembra m. 1. dopoldne. Navzočih je bilo 136 članov.
Uvodoma se je spomnil predsednik bla-gopokojnega kralja Aleksandra I. in prerano umrlega slovenskega skladatelja, prof. Emila Adamiča. Njun spomin so počastili navzoči s trikratnim »Slava«.
Sledila so poročila, ki so jih podali predsednik, tajnik, strokovni referenti in zastopnik sekcije tov. Metod Kumelj. Poslednji je poročal:
a)	o sprejemu predstavnikov JUU pri predsedniku ministrskega sveta g. dr. Stoja-dinoviču, kjer so razpravljali o vseh osnovnih zadevah učiteljstva narodnih šol;
b)	o premestitvah, dodelitvah, upokojitvah ter o sprejemu novincev in kontraktual-cev v državno službo;
c)	o predlogih za finančni zakon proračunskega leta 1937./38.
Ko je še omenil nekatere interne zadeve sekcije in našega društva, je končal obširno in zelo zanimivo situacijsko poročilo, katerega so sprejeli navzoči z odobravanjem.
Poročilu je sledila podrobna razprava, med katero se je mestoma razvila prav živahna debata, posebno pa glede pomanjkljivosti nekaterih členov novih pravil JUU, o pomenu zadruge »Dom učiteljic« in Učiteljske tiskarne, o stanju Učiteljske samopomoči i. dr. Sprejeti so bili naslednji predlogi:
1. Upravni odbor naj prouči nova pravila JUU in poda na prihodnjem zborovanju pojasnilo glede volitev delegatov za banovinsko in državno skupščino.
2.	Uzakoni naj se stalnost učiteljstva narodnih šol v službi in na službenem mestu.
3.	V celoti naj se uveljavi uredba o dra-ginjskih dokladah iz leta 1932. ter ukine iz-prememba čl. 84. zak. o narodnih šolah s § 30., odst. 1., fin. zak. za leto 1933./34. in uredba o osebnih dokladah iz leta 1935., da ostanejo prejšnji zakoniti prejemki — stanarina — neizpremenjeni in da jih prejema vse učiteljstvo narodnih šol brez izjeme, poročene učiteljice prav tako kakor samske, ker imajo vse iste dolžnosti in zato morajo imeti tudi enake pravice.
4.	Prihodnje zborovanje naj se vrši na osnovni šoli za Bežigradom.
Ker je zaradi nepredvidene zapreke odpadlo predavanje prof. dr. Mihelaka, je bil s tem dnevni red izčrpan in zborovanje zaključeno.
V. Mlekuž, preds.	Josip Mihelič, taj.
Mali oglasi
Mali oglasi, ki služIjo t posredovalne in socialne nanene ofcčinsiva, vsaka heseda 50 par Naimanjši znesek Din 5-_
FR. P. ZAJEC
IsprtiiD optik Ljubljana, Stari trg»
priporoča: naočnike, ščipalnike, barometre,, toplomere, risalno orodje, mikroskope, fotoaparate itd. Velika zaloga raznih ur, zlatnine in srebrnine. Ceniki brezplačno.
ŠOLE, POZOR!
Zbirka hroščev in metuljev s pripadajočimi pripravami za prepariranje ugodno> naprodaj. Naslov v upravi »Učiteljskega, tovariša«.
ZAMENJAM
službeno mesto na narodni šoli v Krškem z mestom v okolici Ljubljane. Najrajši na nižje organizirani šoli. Ponudbe na Marijo Šetina, Krško.
II j Avgust Agnola
LJU B L J ANA
TTRŠBVA CESTA iT. 10 Telet ob 247t.
Zalogi itekla, porcelana, kamenine. zrcal is iip Kompletne oprene xa restavracije, hotela, goatilne, kavarne in bare tet ca ipin&no goapodinjatvo. Lukama! predmeti.
Nova pedagoška knjiga!
Poschl: Der Unterricht in der Volksschule 1
Die erste Schulstufe. B. — Besonderer (praktischer) Teil. Cena vezani knjigi je din 150' —.
Poleg tega imamo še v zalogi in priporočamo:
Poschl: Die erste Schulstufe. A. Allgemeiner Teil. Vez. . . din
„ Die zweite Schulstufe. Vez.............
„ Die dritte Schulstufe..............-
„ Die vierte Schulstufe. „ ...........
Kempinsky i So rechnen wir bis hundert ..........»»
„	So rechnen wir bis tausend • • ■ ■ • • ■	» , ~~
Schulze: Frohes Schaffen und Lernen mit Schulanfängern	„ 65'—
Naročila izvršujeta:
KNJIGARNA „UČITELJSKE TISKARNE"
v Ljubljani in njena podružnica v Mariboru