26. Številka. Ljubljana, vtorek 2. februarja. VIII. lt*to, 1875. SLOVENSKI NAROD. SftfiLTtfL 1*"' ?\m2SeljkVn dne.y,e. PV prazuik«h- ter velja po posti prnjeinan, za avotro-ogerske dežele m celo leto IR gold., za pol leta 8 gold. j d8trt 4 *"Iđ/ ~ Za LJubljano broz poailjanja na dom za celo leto 13 gold., aa četrt leta 3 gold. 30 kr., za en mesec I gold. 10 kr. Za pošiljanje na t™,* SiS?.Unva ? SlSh. . meS6C' H kVa.fe^ l** 1 Za tU'e d8Že,e *a ceio ,ot" 20 ff°Id- *a p°» lfita 10 «old- - Za Rosjode učitelje na ljudskih šolah ,n ** d,i*k8 vtJja "l*ana cena in sicer: Za LJubljano sa četrt leta 2 gold. 50 kr., po pošti projeman za četrt leta 3 gld. - Za oznanila se plačuje od četin- n . . . at<>pno peit-vroto 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, 5 kr. če so dvakrat in 4 kr. če se tri- ali večkrat tiska. a °£,BI naj ■V"* fra.nkirat11' ~* Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo ie v Ljubljani na celovški centi v Tavčarjevi hiši „Hotel Evropa". Uf.rayma.vo, na kat :o »aj ne blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacijo, oznanila, t j. »dministrativne reči. ie v „Narodni tiskarni" v Tavčarjovi l.išl. tiB4F~ Zaradi denašnjega praznika izide prihodnji list četrtek. Dr. Costa. t Zadnjo soboto sno pokopali moža, ki ima jako važno in imenitno mesto v zgodovini boja slovenskega naroda po njegovem narodnem probujenji, dr. Costo. To konšta-tujemo mi, ki nijsmo bili njegovi prijatelji, nego smo grajali njegovo postopanje, ker bo nam jo zdelo preeksklnzivno in avtokra-tično, kakor tudi to, da je narodno vprašanje preveč s klerikalnim spojil bil na škodo prvemu, ravno tako odločno, kakor je bil ou do lanskega leta odločen protivnik nam. Vendar o tem govoriti ne dostoji sedaj. Sicer ros izrek ne velja nde mortuis nil nisi bene" za politično javno delujoče osobo, ker ti zapadejo zgodovini in časopisje je dnevna zgodovina, — vendar mi mirno prepuščamo vso preteklost bodočnosti na razsodbo. Costova smrt je v tem času, ko so naši protivniki tako divje nasrnoli kakor ie nikdar prej, ko bode trebalo vztrajnega dela vseh narodnih moČij, — za slovenski narod velika izgnba, tem bolj, ker je v zadnjem Casn po britkih izkustvih tudi on spoznal bil, da je v narodnih vprašanjih treba odi-nostnega postopanja liberalnih in klerikalnih Slovencev. In mož take vztrajne delavnosti, ter take izvrstne dela zmožnosti se malo dobi kakor je on bil; to smo mu morali vselej priznavati, celo v časih najostrejših strankarskih bojev. On nij spadal mej tisto „voditelje", kateri si dajo od druži h mizo pogrniti, da se potem k pripravljenemu obodu vsedejo, on je sam delal, sam agitiral, sam činno moč reprezentiral. Kar je za slovenski narod govoril, storil in trpel, ne bode mu pozabila skromna zgodovina našega narodnega boja za eksistenco — hvaležna za vse dobro, kar so jej storili sinovi domovine. Politični razgled. V Izubijani 1. februarja. 0 Mostovi smili prinašajo časniki članke in dopise. Prav psovalni članek, kateri vzbuja nevoljo celo naših nemškutar-skih krogov, je napisal nekdanji urednik „Laib. Ztg.u glasoviti Issleib v dunajsko staro „PresseM, katere sodelavec je sedaj. To je res prav nemško. Isto tako nepotrebno in breztaktno porablja reakcijouarni nVaterlandu to priliko, da osumniči in okri-viči našo svobodomiselno slovensko stranko. Ljubljanski „Tagblatt" prinaša (za čudo!) članek, ki je iz njegovega stališča to se ve vsaj bonetno pisan. K>uiinjski list „Osten" poroča, da kmalu nastane v slovanskej politiki neka sprememba. Omenja tudi dalje, da bodo cesarja na potovanji v Dalmacijo spremljali vojni minister bar. Koller, predsednik niini-sterstva Auersperg in dr. Strem a jer. Stttvtf.ikv „Nar. Noviuv" oznanujejo, da je m.nister Trefort dal nkaz tamošnjim uradom, da bi ne dovolili otvorenja novo založene gimnazije evangeliške cerkve v Turč sv. Martinu. Vsled tega magjarskega nasilstva je uničeno rodoljubno. privatno podvzetje, ki bi imelo širiti omiko slovaškim podjarmljenim pobratimom, pod zeleno Tatro. — Ob enem se „Narod. Nov." iskreno zahvaljujejo Čehom, ki v trenotji ukrutnega pritiska nijso pozabili nesreče in trpljenja ubo-zih Slovakov, ki so pokazali, da so Slovaki ene krvi z nami Slavjani, katere ne smemo v boji proti nasilstvu magjarskem zapustiti. ###•»•#»/• A<'*iff/t je obiskal italijanskega kralja, s katerim pak dnzdaj nijsia bila prijatelja. Iz #*#"#/# j&kvf/a se javlja, da so val t d cesarjevo smiti nastati notranji nemiri zarad vprašanja kdo ima biti cesarjev naslednik. Dopisi. Iz Vollcill TAlh& 28. januarja. [Izvirni dopis.] Da bi se preiskovanje ne-postavnostij zarad zadnjih volitev pravično izvršilo, nij zlasti pri nas mogoče, ker naš c. kr. okrajni glavar Fiadung kmeta čudno smatra. Uže pri Deschmauovi volitvi se je nekdo izrazil: „Wer nicht mit der Verfas-suug lnilt, is t in meinen Augen der Nie-mand." Pod „Verfasssung" se pri njem sub-sumira le „deutsch", a mi smo drugače misleči, smo Slovenci, a za to nijsmo nobeni revolucionarji! Gospod glavar Fiadung si morebiti misli, če je njegovo zdanje domovje Kočevje nemško, da moramo tudi mi La-Ščanje postati Kočevarji. On se gotovo moti. Pa nij mu toliko zameriti. Fladuug je nemške barve in bi prav imel, Če bi po svojem mnenji moral vse drngo nemško pomaljavsati. A to ne pojde še tako lehko, čeravno se bode on še tako trudil. Pred nekoliko leti jo mož v zborih prepeval: uavajoč njegovo čud, molčal sem rajši. (Ire-doč d.-m..v nij govoril besedice več o žri-uitbi, tem več v eno morje peval poluglasn > staro slovenski* peseu 0 avetej Barbari. Ko sem legel, po&tavi se Lovru pred mojo postelju, se ve da pod polhovo kapo, ter mi reče : — Stavljam ti alternativo, ali si ti blazen, ali pa jaz. — Jaz si tega baš ne želim, odvrnem mu skoz smeh, bodi ti. — Bedak, leče, ali sem pri vsem tem vendar pameteu, ker se — /enim. Od (»nega due bival jo Lovro zmerom redje doma. Zvriivii pismene izpite imel je časa po ves dau biti pri Minki. Dohajal ,e pozno v noč domov, in često netrezen. Hvalil mi je prijaznost Minkinih ljudij, hvalil jim dobro vino, ali sicer nič več. Ne poznavajoč s prva pobliže Miuklue čudi, jel sem ugibati, da je ženska od srca, glava Prijatelj Lovro. (Dalje.) Druzega due zvečer šla sva jaz in Bodul na shod mladih Hrvatov. Bili smo ho-sebno veseli. Na splošno zuhtevanje Dal-matincev pel nam je sramežljiv filolog, ki so je v našem cehu zval „nsečki devec", Tordiučevo pesem „Gdje ptičice milim glasom pjevaju" in to jasnim in zvonečim glasom, da je neki Šijak zibajoč se od milja vzkliknil: Oh brate ali je to lepo, to je pri mojej duši več vredno, nego turska cigareta !" ter me je poj tem vzkliku tudi objel. Baš jo začel „Uskok Jve" miroljuben potomek bojaželjnih Senjanov tenkim glasom razlagati važnost seujske železnice na veliko nezadovoljnost navzočnih Kečanov in Kraljev-čanov, kar se na jenkrat odpro vrata, in svečano, polahko, olimpski smehljajoč se vnule Lovro. Pozabivši senjsko železnico zagrmi jo vsi „Živio Lovro" ! Samo Zigec dregnil je Mačka, a ta smehljajoč se lopovski gladil si je bi ado. — Kletar! zavikne glasom diplomati-čuim, „Befstcak"! Tedaj, obrne so proti meui, jaz se ženim. — V resnici? — Vse je gotovo. Kletar še kislih krastavcev. Za štiri nedelje, nadaljuje meni, bode poroka. Ti mi bodeš drug. Nič nisem vgovarjal. Kdo bi tudi vgovarjal v takem slučaji? Lovro jo bil vesel, rekel bi prismukuen. Nikdar ga nijsem videl tacega. Iznenada skoči, pograbi čašo in začne malo ne drhčočim glasom govor dolg in širok v slavo starih hrvatskih kraljev, o katerih je v ta blaženi čas več vedel, nego stari arcidijakon Toma in hrvatska kronika. Začudil sem se no malo, no poz- „Hej Slovani!". Kakor veter tene! Tako je ta gospod. Obrača vse le na svojo stran in po vladnem vetrn. Tam doma v Kočevji, osnoval je svojeglavno „Liedertafel" in po tem ngojil neslogo mej sdavoo obstoječo „Kasino and Gesangsverein" v nježnem me-stici Kočevje. Kočevarji pa, se zdi, da so malo trdoglavni in se ne udajo, trdijo svoj« društvo brez Fiadunga in njegove podpore in ne da bi v njegovem hotelu „zur Post" komedijante delali. To ravno nij gospod Fladungn prav po volji bilo; za to je društvu „Casino und Gesangsverein" glavo odsekal, in na enkrat je bil vodja dr. Bohm ▼ Rudolfovo, dr. Bačar pa iz Rudolfovega v Kočevje prestavljen. Ta prestava se je bila takrat pod „blagim" Auerspergom tako tibo naredila — črez eno no5 — noben nij prej nič vede!. Kar se tiče nas kmetov, smo pri njem v jako slabih rokah. On enkrat kmeta sodi le kot birokrat. Kadar kdo k njemu mora, nerad gre. Imamo ž njim opraviti posebno zarad gozda. Moramo reči, da so meje grofa Aaersperga in naše, pomanjkljivo markirane. Ali Fiadung pozna bolj grofove zastopnike, nego nas kmete. Da bi nam pri obravnavah kaj zlajšal, nij govoriti. Grof Auersperg resp. njegovi oblastniki, gozdarji in logarji, imajo lehko stanje, mi kmetje smo reveži. Kdo nam pomaga?! Iz €»6illllNk<»gi* pri Vranskem 29. jan. [Izv. dop.] Naj svet izve, kakov nemir se godi v Gomilskem po krčmah. Ljudje kolnejo, razbijajo in se tepo zavoljo župnika in brata njegovega, da si pameten človek nže blizu ne upa. Ako bode to Še dalje trajalo, smo prisiljeni se na višjo dnbovensko gosposko pritožiti. Naj nam preloži, da gresta dva rajši, kakor pa vsi drugi iz fare. Ker pa so tako godi, nij čuda, da se ljudstvo razkačuje. Na pr. poglejmo nazaj na 19. jan. t. 1., ko so možje iz grajske vasi šli na fajmoštrovo povelje k velikonočnemu izpra-Ševanjn. Tam so naši cerkmoštri pri priliki omenili neresuico župniknvo, katero je on razglasil, namreč, da je monstranca v cerkvi h v. Krištofa zamenjena, ter so tukajšnji ob-Čanje slabše blago dobili. To nij res. Dalje je gospod župnik rekel, da kdor rudečih izpovednih listov njemu nazaj ne odrajta, tak človek kadar nmerje, ne sme na britof po kopan biti. Tedaj bodenio morali v Gomilskem tudi imeti fabriko za mrliče žgati. — Ko je I : zarad teh župnikovih neresnic v bišterni pametna, da si je nekoliko zreliša, po tem da je osvobojila Lovra. Moj prijatelj je v eno mer delal in delal kombinacije, kako bode sebe in očeta rešil dolga, a ta misel ga je tako obruamila, da je ta bistroumni človek popolnoma oslepil, da je v resnic* mislil, da ljubi deklico. Minka in njeni roditelji snubili so me večkrat, naj jih z Lo-vroru često pohodim. Samo dva ali trikrat odzval sem se povabilu. Nekaj me je od njih odbijalo. Ljudje so živeli dosti povoljno. Oča je bil viši uradnik. Pri Minki nijsem našel niti iskre pravega dekliškega živenja. Ustila 8j je, da ljubi glasbo, a igrala je vrlo slab», da ljubi pesništvo, a nič nij o tem razumela ; da je goreča domorodka, ali zna se, da se obsedele device Često iztikajo domorodstvom, kedar v ničem druzeni ne morejo biti zanimive. Lovra bo ti ljudje na videz božtli in mazali, kakor da jim je rojeni sin, ali v resnici so ga držali železnimi velik lirnp nastal, je začel g. žnpnik može ven goniti. Možje pa na to reko, da ne gredo drugače, ako jih a silo ven suje. Goipod žnpnik jim pa na to pravi: tega ne bodem storil, samo enkrat sem enega „Šuštarja" v vodo vrgel. Ali je utonil ali ne, tega nam nij povedal. K. Iz Dillatmja 30. jan. [tzv. dop.] Ofenheimova pravda čedalje bolj zanimiva postaje, ker osveti kako sta materijalizem in grdo dobičkarstvo vse naše „višje14 kroge v političnem, posebno nemško nstavoverskem, in v socijalnem življenji prodrla in vse prejela. Minister v pokoji Giskra je hladnokrvno zagovarjal poče o janje, s katerim se z nič dela ali z lehkim delom „ustanovljevanja" človek na tuje stroške obogati. Minister B.inhans se nij mogel opravičiti, ko sta ga dr. Nenda in Ofenheim obdolžila, da je ravno na tint način bogatil se in ne zaslužene tisočake od železuic in bank prejemal kakor Ofenheim. Globoko brezdno socijalne gnjilosti zija pred nami. To mora imeti tndi politične nasledke. Ministra Banhansa neoprana stvar je naredila globok vtis in javno mnenje nže na tak način svojo sodbo izreka, da se ponavljati ne da. Sedaj uže nihče ne vpraša, ali bo Ofenheim obsojen ali ne, nego vidi se, da je strašno Ofenheimov, če prav manjših, celo na višjih mestih. Gotovo bode ta pravda Še zanimive reči na dan spravila. Potem smo pa vendar radovedni, ali je v Avstriji mogoč de dalje — en Banhans na minister skem stolu! V Ru umni ji celo je minister odstopil ker je imol pričati v tej pravdi, a pri nas smo slabše, nego v Kumuniji, vpraša nD. Ztg." in prav ima. Radovedni smo aH hode opozicija v državnem zboru brezobzirno porabila in drastično ustavovercem, ki kakor ptič Štruc glave vtikajo v pesek in nočejo dosti slišati o blamaži svojih privržencev, i>red oči postavila, kar resultira iz te pravde. Dobro bi pač bilo. Iz IIii«liiii-l»4»Ni> 30. jan. [Izv. dop.] Generalna razpravda o proračunu se je te dni v našem drž. zboru začela. 1? ir m Sennyvy napovedal se je nže v deakovem klubu kot govornik, ter s tem uže vnaprej pozornost na sebe navrnil. Njegov govor pa nij zadovolil vsestrannemu pričakovanju. Keksi, da se mora deželna uprava zboljšati in cenejša napraviti, rekši, da se mora pri kleščami. In sami si morete misliti, kako mi je bilo pri duši. Nijsem smel govorit*. Starec je večkrat Lovru pokazal državne papirje večje vrednosti, govoril o srečnej bodočnosti. Zvali so ga na kratko „gospod Lovro". Se več. Eukrat s > šli stari na kmete brez Minke, katera da nekaj boleha, Lovro se ve, da nij spremljal roditeljev. Čemu? Zvečer mi je pripovedal, da je bi pri deklici. Nikoga nij bilo doma Minka, da je plakala, da se stvar zavlači, da nij treba Čakat zadnjega izpita, vse, da naj se hitro izvrši. Lovro privoli. To je stare vrlo veselilo. In oni so rekli: Hitro! hitro! Pisali so po krstni list in druge papirje samo da bode brzo, ker bi dingače deklic* ubila tuga. Ta naglost zdela mi se je sumnjiva. Zakaj hote ti ljudje Lovra oženiti preje, nego dobi učiteljsko mesto? Lovro me popraša kacih pisem je treba za ženitev. Povem mu, kacih. Napisal sem mu tudi strošku za vknpno in bon vedsko vojsko kolikor naj več mogoče hraniti, 8 tem nij nič norega rekel. Notranjo praznino svojega govora in manjkost novih idej in novih nazorov hotel je zakriti z izvanjsko sijajno vprav Ciceronjansko govorniško obliko. Pa kaj pomaga zunaj pozlačen oreh če je pa znotraj piškav. S tem govorom je Sennyey nimbns svoje dosedanje politične autoritete sam razpihnil. Povedal je vse, kar je vedel, in svet je izvedel, da nič več in nič boljšega ne ve, nego vedo dragi. Njegova politična zvezda je obledela. Ostrejše je govoril Ivanij. Njegov gov6r je bil skoz stvaren, in s stvarnostmi je Ghyezyja hudo v kot oganv-jal. — Vsi dosedanji govorniki se v tem sla-gajo, da kot glavni pomoček v našej fman-čnej mizeriji zaznamvajo osnovanje samostalne ogerske državne banke. Če bi se tako banka na solidnem temelji osnovati mogla, in če bi se z narejanjem in izdavanjem bankovcev vestno postopalo, ne bi bila ravno v škodo, Vpraša se pa, kako poprej obračunati z dunajsko narodno banko? in od kodi dobiti vsaj 200 miljonov srebra in zlata kot hipoteke za papirnate bankovce? in kje je poroštvo, da naša vlada v svojih vednih denarn li stiskah ne bode zmirom in zmirom banko molzla, in da na zadnje ne bode nič hipoteke, bankovcev pa kakih 1000 miljonov ! Sam bog nas obvaruj take ban'te. Imenik volilcev za letošnjo volitev se uže popisuje. Ker nma samo tisti volilec voliti, ki je svoj davek za pretočeno leto do zadnjega krajcarja izplačal, in ker so dav-kovni zaostanki grozno veliki, bode pri letošnjih volitvah več kot za polovico msnj volilcev, nego jih je bilo pri volitvah leta 1872. Izključenje tolike množine volilcev ne delnje po deželi povoljno za vlado, in tudi izid volitev ne bode pravega mnenja naroda kazal. Hrvatski ban je bil več dnij tukaj. Dogovarjal se je z Bittojem glede zadobivenja kraljeve sankcije za tiste zakonske osnove, katere je hrvatski sabor v svojem zasedanji sklenil. Zadevne zakonske osnove gredo namreč skoz naš ministerski svet na proviš-je potrjen je, in naš ministerski svet dene vse, kar iz Hrvatskega pride, in jako tenko sito, kar se ve, da hrvatsko avtonom'jo celo iluzorno dela. Dogovori mej banom in Bit-tojev so morali zelo razporni biti, ker se je uže celo čulo, da hoče Mižuranič demisi-jonirati, če Bitto ne bode popuščal. M tžura- prošnjo, da bode oproščen od rednih cerkvenih oglasov. Vse hitro. Necega večera šetala sva se Lovro in jaz kraj Veltvve. — Hvala bogu, reče prijatelj, skoro vse je v redu. Kar glava me boli. Bil sem denes pri župniku. Tirajo me. Kaj češ? Kedar deklica želi. Iu boljo je. — Ali čemu ta tegiuja? — Rekel sem ti. da deklica in roditelji žele. — Ali je morebiti razlog, zarad kute-rega se navadno mora poroka hitro vršiti. — /a1 lilijam se ti, da nij. — Oprosti brate, da te mučim vprašanji. Treba je vse premisliti, kodar se za-vežeš za vso živenje. — Hvala ti brate. So celo drago mi je, da vprašaš. Premislil sem vso. I meni je ta tegiuja draga, da bodem čem preje na čistem. Znam, da bodo mnogi rekli, Lo- nič je odšel, dali io kako ee je z Bittojem sloŽ'1, to je še skrivnost. Naj večji prepirni točki ste baje bili imenovanje novib velikih hrvatskih županov, mej katerimi bi Bitto rad tudi nekoliko Rancbovcev imel, in pa novela k volilnemu redu. Mej našimi in hrvatskimi časopisi je tudi mala vojska. Te vojske nij nobeden drnari provociral, nego naša vlada sama. Naša vlada hoče namreč z napadanjem na Hrvate njihove zastopnike v našem drž. zboru na to skloniti, da bi za proračun in za Ghyczyjeve zakonske osnove glasovali. Čudna metoda to ! Hrvatski zastopniki se pa za voljo tega preširno in oporno drže, ker vedo, kako važni in morebiti celo odločilni utegnejo njih glasovi biti, jn pa zavoljo tega, da zopet oni od svoje strani na B'ttoja pritiskajo, češ, ne delaj zakonskim osnovam našega sabora potežkoč! Drug treba drugega, in na zadnje bo iz;d ta, da bodo za v/dir tfga za proračun in za Ghyczyjevo osnove glasovali. — Naši državniki boje se jako turških ho-rnfttij. Bojo se jih zavoljo Hrvatov in Srbov, da se ti ne hi s časom celo od magjarorsza-ga ločili. Jugoslovansko vprašanje je tista rana na ogerskem državnem telesu, katero vedno in vedno antiflogistiČno celijo, pa jo s tem le izcelili ne bodo. Domače stvari. — (C o sto v pogreb) je bil, kakor smo nžo zadnjič tikoma pred končanjem uredovanja omeniti mogli, najsijainejši. Udeležila ko ga je vsa ljubljanska inteligencija, župani iz okolico, deputacijo čitaln'c iz Kranja, Ipave, Kamnika, Postojne z zastavami j nosili so ga kmetski možje — kot narodnega zastopnika ga je nesel narod k zadnjemu počitku —; na glavnem trgu in koder jo šel sprevod, bile so štacnn« vseh narodnih trgovcev za prte; črne zastave so vihrale na čitalnici, reduti, deželni hiši itd. Na rakev je bilo položeno črez 30 vencev. Sploh se je tudi pričakovalo, da bode kakov politčni in osobni prijatelj pokojnega nadgrobni govor govoril, kar bi so bilo spodobilo, a jo izostalo, ne vemo zakaj. — (Zdravniška sodba o dr. Cest o vi smrti.) Ker se mnogo o uzrokih dr. Costove nagle Imrti tigiblje, se nam opravičeno zdi, da priobčimo, kar so zdrav- vro se je oženil z mošujičem svojo žene. Kaj reko, srce mi govori drugače. Ako iščem nekoliko denarja, je to zarad mojega ©četa, zarad moje svobodo, da se otresem brige. Upniki so ščipavci, muče človeku do smrti, no moreš spati, ne moreš delati. JBodi potem učenjak. Na zdravje. Jaz so držim Iloracijevih besed: „Utilia dnlcil Korist in slast!" Kdo mi moro za to kaj očitati ? Praktičen razum, ako imaš poleg tudi srce, nij greh. Deklica dobi GOOO goldinarjev v državnih papirjih. Pet sto namenil sem očet'i, pet potrebujem jih jaz za upnike, a ostalo bode dobra pripomoč, da morem živeti brez brige, ker hočem delati, mnogo delati. — Šest tisoč dobi deklica? Kdo ti je to rekel? — Ali, bog naj to vidi, oča, še preduo som jo zasnubil. — Piedi? A potom? — O tem nij smo nič več govorili. niki pri raztelesenji našli. Razen anaomije so bili možgani normalni, in Če se sme iz anatomične snovi možgan na duševne zmožnosti sklepati, bil je Costa ros mož velicega mišljenja. Pijača bila so normalna. Na srcu se je pravi in direktni uzrok njegove smrti našel. Vnela se mu je bila osrčna koža (perikarditis) in zarad tega vnetja mr-tudnost srca. Razen tega bilo je srce tudi hyportrofično, najbrže zarad velicega duševnega dela (in zarad tega preveliko razlur-jevanja), katerega je imel pokojni zadosti. Jetra bila so v prvi stopinji mastilne degeneracije. Vranica nespremenjena. Želodec je kazal močan katar in za pylo-rom, to je mesto, kjer se želodec v Čreva podaljšuje — raka, kate;i pa nij bil take velikosti, da bi bil moral tako naglo smrt poutročitt. — Pravi uzrok nagle smrt' jo tc rej vuetje osičue kožo, ako ravno bi bil prej morda črez pol leta moral umreti tudi za rakom v želodci in tudi zarad bolezni v jetrah. — (G. dr. Moše) je prevzel vso ad-vokatno kancclijo dr. Costovo, ter bode t u >1 i prvi koncipijent pokojueg«, g. dr. Papež, tu znan izvrsten jurist vstopil pri dr. M isetu, kateri prevzame tudi drugo kane lijsko osebje dr. Costo. — (V imenu hrvatske ak cd oni i je) jo poBlal dr. Rački iz Zagreba „Slov. Matici" sožaljcnski telegram o povodu Costovo smrt;. — („Trgovinska zbornica") seje baje Včeraj konstituirala na vladno povelje! Kako rešujo ustavoverua vlada pritožb?, proteste in interpelacije. Mi emo pripravljeni pred porotniki dokazati, da je kranjska trg. zbornica izšla iz volitve, pri kateri so se godile goljufije in sleparije. — (Pevski večer) bodo 4. t. m. na „debeli četrtek" v restavraciji ljubljanske čitalnice. — (Učiteljsko društvo za okraje Brežice, Kozje in Sevnica) bo v četrtek 11. februarja popoludne v R ijhenbii'gu zborovalo. — (V Brezica h) so dela na to, da bi dobilo to mestice na štirsko-hrvatsko-kranj-ski meji z okolo 1000 prebivalci spodnjo rcalgimnazijo. Brežiško okr. glavarstvo meri 10 3 □ milj in šteje 4G.000 stanovnikov, blizu 7000 za šolo godnih otrok in sedaj — Nič? — Ali čemu? Za to bode časa tudi po poroki. I — Lovro, oprosti mi! Težko mi je govoriti, ali moram. Govorim ti kakor brat bratu, ker boljo je čuvati hišo od ognja, kakor gasiti jo, kedar gori. — 'Govori jasno! No razumejem te. — Je-li starec prav tebi obečal GOOO goldinarjev ? — To jo, naravnost baš nij« Samo rekel jo, kedar bi se enkrat Miuka možila, dobila hi po priliki toliko in toliko. — A kaj. da sturec no more Miuki toliko dati? — Ne bedari. Kajti videl sem deuarjo ua svoje oči. — V njegovih rokah, M ukin oča ima več dece, ima šestero dece, a kolikor sem izvedel od družili Ijuiiij, no ve se nič o njegovem bogatstvu. (Daljo prih.) 20 ljudskih šol, katero obiskuje nad 5000 otrok, a jo še vedno brez vsake srednjo šole, da še mestjanske šole nema nobene. Zelja zasavskih in obsoteljskih Štajercev po srednji šoli v Brežicah postaje vedno večja in so z ozirom na gori citirane date prav opravičene. — (Slovensko-nemški slovar.) Slovstveni in vzajemni časnik „Slavjan" piše v prvi svoii številki t. 1. sledečo kritiko: „Uže pred 24. leti je tiskom izdal daloko po S'aviji znaui učeni jezikoslovec Anton Janežič svoj slov.- nemški slovar, delo dolgoga i težavnoga truda. Pervi natis 80 je razprodal uže pred nekakimi leti i neprestano je ješče se popraševalo i popitovalo po njem Slovenski jezik se je od posledn h let za čudo popolnil, izobrazil i obogatil, zato je gospod Julij p lom. Kleinmayr, aftitelj slovenščine na gimnaziji celovSkej slova: skerbno pregledal, potrebno popravil i v mnogom, p »množil s svojo vlastno zbirko; onda se jo postni 1 nemalo zbirko g. J. Šubica i je marljivo zbiral slovar iz spisov i knjig novejih spisovateljev slovenskih, kakor so gg. profesorji Erjavec, Jesenko, J. Marn, Ogr:n '• i pušicah po pol funta 1 gold. 50 kr 1 funt 2 gold. 50 kr., 2 funta 4 gold. 50 kr., 5 fantov 10 gold.. 12 fantov 20 gold., 24 funtov 36 goltu — Revaloeci;ro-Biocuiten v puAicah a 2 ko hi. 50 ki in 4 gold. 50 kr. — RevatoBciere-Chocolatee v praln ic v ploščicah n 12 ta« i gold. 00 kr., 24 tuu 2 gold. 60 kr., 48 taa 4 gold. 60 kr., v prahu za 120 ta 10 gold., za -208 tag 20 gold., — u 576 tui 36 gold — Prodaje: Barry du Barrv A Comp. na Ud-kutji, WttII£lschKa»ae št. 8, v LJublJaud Ed Vlahr, v Ur*«lel bratje Oheraoimeyr, v In« feoruka Dio e riti A Frank, v C*ch«r. v JLun41 Lndvi# Mtillor, v Maribora ** Itforič. ^lerauin J. B ^ookhsiuan, v Z«j;r«*l»ii v lekarniei usmiljenih sester, v Č*er« uovIcaU pri N. Snirhu, v Oseka pri Jul. Davidu, lekarju, v 4-rn.«leu pri bratih Oberranz-meyr, v TeiHe-|tl> m tpeeMiiskrti: trgovcih cudt laiptreih* -ujm,)*^ O* ^ av.jo postni^ »fe*ztor.Hh »h ..ovriiviih Izurjen pisar, ki je trezen in slovenskega in nemškega jezika popolnem zmožen, dobi pri advokata dr. Srebro-tu v Brežicah (Kaun) takoj službo. (31—2) Za zamašenje ollili zob nij nobeno sredstvo prospešnejo in boljše, nego /iiImiii ploiitlm od c. k. dvornega zobnega zdravnika dr. J. Bi Topna na Dunaji, v mestu, BogneiHtiassu) št. 2, katero si umre vsaka osoba sama prav lebko in broibolostno deti v otli zob, ki so potem trdo sprime ■ ostalimi škrbinjami in zobnim mesena, zub pred daljšim drobljenjem varuje in lajša bolocino. Anatherin voda za usta od dr. Ji 6. 1'oppa, c. k. dvornega zobnega zdravnika na Dunaji, v mestu, Bognergasso št. 2, jo najizvratnejao sredstvo pri revmatičnemu zobobolu, pri vnetjih, oteklinah in pri gnojenji zobnega mesa, zobni kamen ol tišči, ter zabrani njegovo rav širjenje, okrepi zobno meso pri zobeh, ki so maje, očisti zobe in zobno meso vsih škodljivih tvarin, us um pak podeli prijetno čvrBtost, ter odstrani z njih neprijetno sapo uže po krat kuj rabi. Anatherin — zo"bna pasta od dr. J. 0. ['nppa, c. k. dvornega zobnega zdravnika na Dunaji. Ta priprava ohrani čvrstost in čistoto dihanja, vrhu tega podeli zobem belo-loskečo barvo, ohrani, da so no pohabijo in okrepi zobno meso. Ur. «7. G. JPoppOV rastlinski zobni prah. Zobe očisti tako, ako se rabi vsaki den, da no odpravi samo običajno sitni zobni kamen, nogo tudi zobna glazura dobiva vedno večjo belinjo in nježnost. (.'154—4) V zalogi jo v I.Jubijani s pri Petri-Čiču in Pirkerjii, Jos. Karingerju, Ant. Krisperju, Eduard Mahni, F. M. S o h m i 11 u , E. Biršicu, v lekarni; daljo v vseh lekarnah, parfuuierijskih in galanterijskih zalogah na Kranjskem. Opekarnice mojster, zanesljiv, z kavcijo, se najeine k izdelovanji blizu 8'j.OOO zidovnih, in blizu 40 t) 0 strešnih opek, ki se imajo ožguti v poljskih pečeh. Velikost zidovnih opek jo 10" dolgosti, 5" širokoati in 21/«" debelosti ; strešne opeke naj bodo 7" široke in 12* dolge a '/t" debele. Prošnje v nenišfiein jeziku naj so blagovolijo poslati tnoževskeinu oNhrluiiiitvu posestva !*»ii«*f>t?i-lc, pošta Stari trg pri Kakoku na Kranjskem. (3J—1) «: o. 2. S 5 T-l J* t g £l . LE 6- P. - a ,o c o P 8 8*8 3 S* M (flM rt i* I I tf 0 5S tr C*. A * »» S 9 |r| li W CJi 00 u ■* a a s a -I ti « CJ> rf* O . 3 » Okrožnica. Kor •mo aloiteto epocl3 alltete po prav ntzkej coni iiukupih, jo tedaj niur<;iiiu tudi le pO prav nizksj ceni —l >' razprodava ti. s I..... hMIHI H|m ,.|,, i lllj.l I I Dunajsko fisko-lovainiška zaloga na hal mi. stit«ll. Kupi« « in Nplulz Kr. ;i. 1 in. a i. iti -ini!, rutiu ..li.. ..ili ?. Ii ii \« ii i m okrajem H5 kr. 1 tm-.it butitttnili rutio dokliikiti z li.ti vi-min okrajem in (»l>r Bi) kr. ltucitt l*ulo-platiionili rutic gl. J. 1 tueut uiigloiko-iilnu ihnli liutirtiili rutic gl. S, pripruvnujo in buljo, nogo goba. 1 tuciit augl. piquo-obriaulov nI. U. 1 tucitt tiirnk. kiipulnib obrisali.v gl. tt. 1 par ('i) piojuć-oiloj na pontoljo, z razuuvratuimi poilubanii in barvami gl. Ii. 1 koburec pibaue barve in atriznogu blaga za prod- pOatoljo gl. a.fit). 1 koboruo ta prodpeiiteljo, večji gl. 3.BI). 1 Hvilnata rutu uuumka za ukulu vrulu gl. 1. 1 avilnatu ruta damuka Večji iti iz olo({uutuo rob« gl. 1.60. 1 berul. volu. vratna ruta itn gubpudo gl. 1. 1 berul. volu, vratna ruta iz eloguutno robo gl. l.fiO. 1 »vilu. vratim ruta za gonpuilo gl. i. 1 zvilu. vi.it n.i ruta iz ologantiio robo gl. 8—4. 1 guruituru im/n.- napravu (\>ti ubuduj /..i u uuol> gl. 4.60. 1 garnitura mimo napruvu za f2 umili gl. ». N» puHobnu zalitovunjo ruzpoiiljamo tudi popolni (■••ntu zalogo i......-, dalje zagutovljamo, (1» I... .iIj.uimp le duIn.i blago, ter končno iikrono pci- |...i.jiii.i uuau firmo lu zavod. Wiener Cattun-Druci: - Fabriks - Niederiage, S tad t, i;u|ifeflilsjilat/ Nr. 3, _XU »•»•«'l4\ijo, llliproli čuk rlMtljo. ^Bg Ta n-iiili nuj no blagovoli abrnuitl, kur ao 1» rodko priubouja. BB S- I I 3- 1 M ml ~ g i g &> cd a. — o _. P CM w 3< «9 ta. i B a. CD r a i—. E. 1 i H'| r o. H S B I « i I -• h 3 I 3' oi2 s * V". —• • • 3 31 < -.2 S N a rs . ur o Wo „, P O" M Zu -t l 5' o?5 2 i w o cr v S r ga I 5 % R' •S K Cl B (t c 5 a ca • < P B I o h s S- 1 in' S 7T i CD 9 m cm cr g as hi a CD --< Stanovanje na dunajski cesti h tremi sobami in kuhinjo, bc želi precej oddati. Več pri opravnistvu ,,Slov. Naroda." V najem se da o svetem Ju rji Krema ■ pro-|alnICO iu vse zraviu pt trebne reč , tudi nekaj njiv. Vhe ua prav pri-jetiitm iu dobrem kraji poleg farno cerkve in sodmje na Dolenjskem. Ni*tatičueje p< vi iz pr»jasnosti opiavuiatvo „Slov. Naroda". (19—G) I-dajateij in nreduik Jonip JurCifi. Učiteljska služba. Na enorazrednoj delavskcj šoli v trgu Siejere«« je od 1. aprila t. 1. izpraznjena ueiteljaka služba z letno plačo i>o<> gold., prostim stanovanjem in kurjavo. 1'ri vficeneiu službovanji se povtdjuje neiteljn jutkiatnl kviukveiiealiii pridavek po (»o gold. Zithtevu we znanje slovenskemu jezika iu zaČABDO neoženjeni stan. ' (28—14) Prosilo! za to siii/.lio naj vpoHljejo svoja spričevala h dotičnim] prilogami glede zmožnosti o učiteljskem poklicu, do 1. mitr« i ju t. I. rudniskeuiu ravnateljstvu \Vies, pusta VVies na Štirskein, tet Bfl ob enem pripominja, da se za to službo mogo o a-siti tudi jiodueitelji, aku imajo zrelostni izpit učiteljski. Za bolnike, ki bolehajo na pljuČali, BrČnih in živčnih boleznih jako važno. Libigov Kumi -izleček. Prosim Vas, da mi pošljeto 3«! llaconnv Vaue^a Kuuii-izlečka kar najprej mogoče, ker se jo zdravje pri mojoj hčnri o Či vidno prav tlobro preuiciiilo in to po dovet-duevnej rabi,ker hočemo to ozdravljenje še nadaljevati. Splošno vsaki dan, posebno zvečeri nastajooo oslabenjo je popolnoma zginilo, ter bolnica oči vidu o uže h o l j e i zg 1 od a. Jos. Eisenkolb, naduČitelj. Kor so jc Vaš mnogočialani izlečuk tudi pri meni po krat ne j rabi oineujenib il iconov izkazal, kot izvrstno zdravilo, prosim tedaj šo o pošiljate v, (se pošilja). Kalnika Stuile. Vsled poskusa tek štirih tla-conov more IU le toliko t»meniti, da je kaaej nekoliko uže prestal, lagje dalje tudi sopent in čutim tudi v o oje nagne nje k spali j i vsled Vašega trjetija itd. H. Muller. Kitliziea or. \V eila ti tem predmetu brezplačno ali franeo. Cena enega llacona, osiroma zavitje velja l gld. a. v., obale, ali zaboji no manje, nego 4 flaconov pošilja Glavna zaloga Libigovega Kumi-izlečka, Berolin, Friedrich-Straeso 196. Znesek naj ho pri naročenji takoj blagovoli vposlati, ker za Avslro-Ogersko no pošiljamo poštnim povzetjem. NB. Zdravniki našega zavotla no vsaki hip pripravljeni, po upu-slanej zdiavNtveuej preiskavi dotičnim bolnikom zdraviliško nasvetovati, ne Kletle na kakovo ungrutlu. (314—7) V |'i".[M-li ubčinstva samega smo pripravljeni, dobro Znanim firmam izročili razprodajo. Laminim m tisk -jM&toUuc Uskaruc".