269. številka. Ljubljana, petek 25. novembra. \IV. leto, 1881. SLOVENSKI NAROD. Izhaja vsak dan, iz\ zemši ponedeljke in dneve po praznikih, ter velja po poŠti prejemali za STOtro-Ofer »k « deJ.el« tm Mlo Irt" Iti gl., M pol l< h 8 gl.,, ta četrt leta 4 gl. — Za Ljubljano brez pošiljanja aa dom za celo leto Wj gld.. /a . e I e toliko več, kolikor poštnina ■/.naš«. Za gOfpođo učitelje na ljudskih šolali iu ca dijake velja znižana cena in sicer: Za Ljubljano za četrt leta 2 gld. 50 kr., po pošti prejomaii za četrt leta .! ^old. — Za oznanila se plačuje od četiristopne petit-vrate 6 kr., če se oznanilo enkrat tiska, "> kr., če se dvakrat, in 1 kr., če ae trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi ae ne vračajo. — Uredništvo je v Ljubljani v Franc Kolmanovj hiši „gledališka stolUa". Opravnifttvo, na katero naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. administrativne stvari, je v „Narodnoj tiskarni" v Kolinanovej hiii. "V Ej ubijani, 24. noTembra. —.r.— Včerajšnji naš telegram nam poroča, da Tirolei ne izstopijo iz Hohenvrartovega kluba, kar mi tolmačimo tako, da ti nemški poslanci ne bodo pristopili k središčnemu klubu kneza Liechtensteina. Ako bi pa Tirolei bili pri obeh klubih, potem se stvar nij čisto nič izpremenila in resnica ostane, da sta kneza Liechtensteina v dvoboji z grofom Hobenvfar-tom zmagonosno se borila, in da se jima je posrečilo, avtoriteto grofa voditelja izpodko-pati, ter Hohenwartu odvzeti skoro polovico armade. Kakor je zdaj razvidno, izvržila se je parlamentarna revolta, katera osupnila je pred vsem generalisima grofa Hohenvvartti. Prej ta večer sta mu kneza Liechtensteina s Bvojimi krdeli Se večno zvestobo obljubovala, a čez noč sta prenesla svoje šatore, ter se utaborila na drugem mestu ter pričela vojsko voditi na lastno svojo pest. Mi smo ta korak obsodili in obsojamo ga še zdaj! Počenjanje kneza Alfreda Liechtensteina obrneno je v prvej vrsti proti Hohenvmrtu, in videti je, da bi gospod knez rad zasedel mesto omenjenega grofa. Ali grof Hobenvvart ima posebne zmožnosti in posebne talente, in njegova zasluga je, da se je desnica y pretečenej sesiji združila v kompaktno celoto; njegova zasluga je, da se je zdanja vlada mogla braniti toliko časa pred nemškimi napadi, iu njegova zasluga, da je zdanja desna večina saj nekoliko podobna tistim parlamentarnim večinam, ki imajo drugodi v konstitucijonalnih državah vladno krmilo v svojih rokah! Mi obžalujemo torej, da se je omajal vpliv grofa ITohenvvarta in to ravno v tre- Kara Džigit. Povest arednjeazijatskih nomadov. — Rusko spisal N. N. K a r a z i n a. Pesen četrta. (Dalje.) Obdarila ga je Uzun-Čaš krasotica s svo jimi ognjenimi pogledi, do srca vnemajočimi. A ne glede na vse to Alajar le poje, sedeč pri pragu nje kibitke ter balajčki*) strune radostno prebira, a pesni poje: o solnčici na nebu, o daljnih sinjih gorah, o gozdih temnih, gostih, o jutranjej megli, o krasnih cvetkah stepe, o orlu v podnebji in o vseh stvarjenjih živih. V teh pesnih Alajara se tudi govorilo o duši je človeškej, v njih se je govorilo, kako se satan z dobrim duhom tam ves vek bori, v njih se je govorilo o sedanjosti, o preteklosti, *) Prvotni instrument z dvema ali tremi strunami, podoben citram. nutku, ko se je pričela ravno sesija, ko po trebuje vlada moralne in dejanjsUe podpore, v trenutku, ko so se združile naprotne ćete v jedno armado! Ako se povprašujemo po uzrokih, ki bi to secesijo opravičevali, moramo obstati, da ne moremo niti jednega zaslediti. Ali morda grof Ilohenvvart nij vnet katoličan, ali njegovo versko prepričanje nij ravno tako živo, kot je prepričanje kneza Liechtensteina? Ali je Hohenvvartov klub sovražen katoliškem zahtevam, ali se ta klub nij vselej in pri vsakej priliki potezal za cerkev in njene interese? Kdor vse to premišljuje, skoro hode verjel, da je resnica, kar o tej stvari pišejo ne samo židovski, nego tudi federalistični listi. Trdi se namreč, da so se klerikalni Nemci hipoma zavedeli, da so Nemci, Germani, in da nij spodobno, če s Slovani v jednem klubu zjedinjeni sodelujejo ter tako podpirajo slovansko napredovanje v alpinskih deželah. Mi za zdaj nečemo verovati, da je knez Lieeh-tenstein samo zategadelj zapustil grofa Hohen-warta, ker se mu je leta premalo nemšk in preveč slovansk dozdeval. V istini ne vemo, kako bi se biio v možganih mladega kneza izcimilo tako prepričanje. Grof Hohenvvartov klub nosil je dozdaj nemško obleko, debate v njem so se vršila v nemškem jeziku in Slovani, sedeči v tem klubu so le redkokrot za slovanske interese odpirali usta, temveč vestno pazili na to, da nijso bili nezadovoljni nemški soklubisti. S slovenskimi zadevami pečal se je klub samo jedenkrat i u to tedaj, ko se je razpravljalo o znanej »'esoluciji. Ako zdaj knez Liechtenstein svoj izstop s tem opravičuje, da je klub Hohemvartov preslovansk, potem tudi o tem kaj bode v prihodnje . . . Sladko bile so njega pesni! Narod je slušal, stal molče; stari Ablaj na tla povesil je oči, ter zibal z glavo belo; LIzun-Čaa se vsa spreminala je v lici, široko radostno so njena usta se smehljala, beli, mimiki zobje se lesketali, črne oči na tihem so plakale! . . . Prišli so svetli, radostni pirovni dnevi, dnevi svatbe; od vseh koncev Stepe shajali so se nebrojni gostje, zvani in nezvani — do kraj neba so si razstavili kibitke . . . Sam Timur ▼ letih davnih takega ni Btana zbiral, ne take sile ljudske videl. Ueun-Čaš v kibitki svojej z materjo, družicami se je zaprla (takov je bil običaj); mej njimi bila je družica, katero posebno je ljubila in odlikovala. Ta deklica bila je čudna, majhena, slaba, kakor dete; lasje so bili svitli, srebernejSi od trave štepue, v vročini izsušene; oči višnjeve, ko nebo v spomladi . . . Privel je njeno mater nek junak iz naših, privel jo semkaj to opravičenje ne velja nič. ter je samo gola domišljija. Pribodnjost bode učila, je bil korak kneza Liechtensteina moder, ali ne. Toliko se pa uže denes lahko trdi, da bodo nemškim katoličanom v Avstriji napočili budi časi. kakor hitro se bodo ločili ud Slov-mov, kakor hitro bodo pričeli naglašati nacijonalnost svojo ter nasprotovati Slovanom samo zategadelj, ker so Slovani. Mi upamo, da klerikalna nemška politika tako daleč nikdar zabredla ne bode in da se katoličanstvo nemško ne bode odpovedalo slovanskim katoličanom, kateri so brez dvojbe v prvej vrsti pripomogli, da imamo zdanjo vlado, in da je postala knez Liechtensteinova stranka faktor, ki je raero-dajen za našo notranjo politiko. Ti naši upi pa so toliko bolj opravičeni, ko vidimo, da se zvesti naši soboritelji, značajni tirolski poslanci od nas ločiti nečejo in daje veljavna beseda gospod; Greuterja, ki je mnogo prebrisancjši politik kot knez Liechtenstein, v zadnjem trenutku še zabranila popoln razpad grof Hohen\vartovega kluba. Ganimo se! IX. Ne menj kakor za trgovino pripravna je naša domovina za razvoj obrtnije. Vseh onih naravnih pogojev, katerih je k t»'iim potreba, nahaja se po Slovenskem v izobilji. Razen tega pa ima narod naš tudi prirojeno sposobnost za obrtnijo, kur nam spri-e uje jo raznotere sem ter tja čisto narodne obrtnosti po našej domovini. Manjka mu pa, kakor pri vsem ostalem, tudi tu onega pouka, katerega je damlenes obrtniku tako neobhodno I izpoti ,,Orska na severu" ter jo prodal mej i nami. A umrla je, ter rodila deklico še živo j— slabotno; to dete k sebi vzel je Han Ablaj iz usmiljenja, in držal jo ves Čas v svojej kibitki. Jednako stari bili s ti prekrasna Uzun-Čaš in ta rejenka. A kaka r zlika je mej njima! Na jednej roki Uzun Čaš je to nosila, privzdi-gala jo kakor slamico, ta, do pasa ne doseže iej z roko; burdjuka*) malega nij v stanu s tal vzdigniti. Nihče je nij sovražil radi -dabote njene, ker delati nij mogla. Kako naj ona tudi dela, ko uže od lebke sapice ko travica se klanja V . . . Držali več so jo radi ;:abave . . , Vse deklice v avlih so svoje konje jezdne, ljubljene imele; lro prižene* domov tabune — je žvižgom vsaka konja svojega pokliče . . . No tudi za Ak-Džan (duša dolu. I B6 našel je primeren konj. To bila je bila kobila mala, na videz Se žrebe, prestavljala je komaj noge, dirjala komaj, a dlake bila je brez madeža vse bele. *) Mali meh, napolnjen z vinom. preustrojili potrebam in zahtevam zdan'ega časa primerno. Ribničani si zdaj zaslužijo mnogo denarja; marsikdo iz njih je s „suho trgovino" uže obogatel, a ne pretiravamo, ako trdimo, da bi ribniška dolina s svojo znamenito obrtnijo bila lehko trikrat premožnejša kakor je. Dandenes, ko sopar prevaža s čudovito naglostjo blago od kraja do kraja in ko se povsod nahajajo prekupci, mešetarji in komi-sijonarji, je pač nekako Čudno videti Ribni-čana, vozečega s svojimi kljusami suho robo v najoddaljenejše kraje. Koliko pri tem potroši denarja in koliko — kar je še važneje — potrati zlatega časa, katerega bi doma veliko bolje porabiti mogel. Ako bi torej Ribničani ustanovili delniško društvo ter porabili vse zdaj na potovanji se nahajajoče može za delo, razen tega pa pri fabrikaciji suhe robe računih tudi s stroji, katerih se dandenes tudi za njihovo obrtnijo nahaja v izobilji, razen tega pa poskrbeli za dobre trgovske zveze zavoljo prodaje svojega blftgft, smelo rečemo, da bi svoje blago — z ozirom na hitrost fabrikacije in male stroške pri prodaji — mogli dvakrat bol,e v denar sprav'ti. kakor zdaj. —r. Iz državnega zbora. Z Dunaja. 23. nov. [Izv. dop.] V klubu desnega centra bral je grof Hohenwart pismo kneza Liechtensteina, v katerem naznanja, da je nekaj poslancev — g. knez ne pove niti koliko, niti imen — izstopilo iz starega kluba ter se ustanovilo kot nov klub pod naslovom „Oentrumsklub". Pismo se na znanje vzame, a od raznih stranij se poudarja, da izstopivši gospodje k temu koraku nijso imeli nobenega povoda. Zlasti slovenski poslanci konstat i rajo, da so o vsakej priliki podpirali predloge konservativnih Nemcev, s svojim': narodnimi težnjami pa so le malokdaj nadlegovali celi klub. Če se tedaj v nekaterih časnikih piše, da so nemški konservativci morali se odmakniti, ker se nijso več mogli ubraniti prenapetim terjatvam nenemskih poslancev, je to gola laž. Pri klubovej seji je bil tudi Greuter, ki je močno obžaloval prav nepotrebni izstop nekaterih poslancev. Od Tirolcev je dozdaj le Zallinger, ki pa uže delj časa nij bil več v klubu, novej zvezi pristopil. Ostali Tirolei se bodo še le mej seboj posvetovali, kaj hočejo storiti. Tudi zgornje avstrijska poslanca iz ve licega posestva, Haj deri in grof Tiirkheim, sta ostala v Hohenwartovem klubu, tako, da dozdaj knez Ltechtenstein še nij več kakor 22 mož okolo sebe zbral. Za splošni politični položaj pa celi ta dogodek nij m a nobenega pomena. Kajti novi klub ostane v zvezi s starimi prijatelji in je uže prosil, da sme zastopan biti v „eksekutivnem komiteji" desnice. Grof K or o n i n i dozdaj se nobenemu klubu nij pristopil, da si ga je deputacija združene levice vabila k pristopu. V tej sesiji bo menda ostal izvori vsake zveze. Levica vzlic združenju in vzlic razdvojstvu Hobenvvartovega kluba čuti, du nijma nobenega upanja priti do vlade. Grof Taaffe ima popolno zaupanje na najvišjem mestu, pa je tudi zaFluži, kajti v treh letih svojega vladanja je rešii jako težavne in zamotane stvari, v prvej vrsti zemljiščni davek. Zdaj ima še nalog, za novo vojno postavo dobiti več no, o čemur nij dvomiti, ker je cela avtonomistična stranka uže sklenila sprejeti postavo. Grof Taaffe gre polagoma in previdno naprej, a ravno s tem najbolj razdira vrste nasprotnikov, in kar zida, postavi na trdni temelj. V proračun za leto 1882 je postavljenih 30 OOO gld. za zidanje novega učiteljišča v Ljubljani, ki bo za vsem stalo IGO.OOO gld. Če pogledamo, koliko se je v poslednjih dveh letih za Kranjsko storilo iz državne kase, omenjam le nastavljcnje novih okrajnih zdravnikov, gozdarjev, ž i-vinozdravnikov, popotnega učitelja, povekšanje podpore za Slap, velike svote za cesto Idrijo- Vrš če v o itd., moramo hvaležno priznati, da se pod nobeno vlado in nobenim deželnim predsedstvom nij zgodilo toliko v prid kranjske dežele, kakor pod Taaifejem in deželnim predsedstvom gospoda VVinklerja. P o I ili fen i rrtzg led. V L j u h 1 j a n i 24. novembra. Dolgo so omahovali tirolski poslanci, ne vedoči, ali bi se tudi za Lienbaeherjem in knezom Liechtensteinom podali in ločili od IIoheiAvarta i o stopili v sr«»«U*čiil Klub. Njihova boljša polovica, če se smemo tako izraziti, je zmagala; kakor nam je poročal telegram v včerajšnjej številki našega lista, sklenili so Tirolei, da ostanejo še na dalje v klubu IIohenw.ut.ovem. Hobemvartov klub torej ob-seza zdaj Slovence, Dalmatince in Tirolce, 2 potreba, da spozna svetovne okoliščine, tikajoče se obrtnije, s katero se peča. Za pouk v obrtniji se doslej pri nas nij Čisto nič storilo. Ravnali smo, kakor z vsemi ostalimi važnimi, mnogokrat celo najvitalnejše interese našega naroda zadevajočimi vprašanji, pričakovali smo namreč pomoči od vlade. Mej tem ko so po drugih deželah občine same ustanavljale obrtnijske šole, nij se pri nas nikdo ganil, dasi se ne moro trditi, da bi mi ne imeli tako premožnih občin, katere bi jednako potrebnih naprav vzdrževati ne mogle. In mej tem, ko po drugih deželah vlada zdaj občinske obrtnijske šole sprejema v svojo režijo, nijmamo v nasej domovini ni jedne take šole še in kakor stvari zdaj stoje, tudi nij pričakovati, da bi jo kaj kmalu dobili. Kai pa je nasledek te nebrižnosti za potrebni pouk obrtnikom? Počasni, a gotovi propad še te obrtnije, katera se nam je tu in tam še obranila. Razmere so se v zdanjem Času za obrtnijo čisto predrugaČile. Mej tem, ko se je nekdaj zahtevalo le trajnih in dobrih izdelkov, zahteva zdanji svet, da imajo poleg teh dveh lastnost.ij, še tretjo, to je vkusnost. Naš obrtnik pa nij imel in nijma prilike spoznati, kak je prevladajoČ vkus pri izdelkih njegove stroke in tako se zgodi, da ga nadkrili tujec, kateremu so bile okoliščine v tem oziru ugodnejše. Manjka pa našim ljudem tudi smisla za združevanje in mej tem, ko se drugod po obrtnih krajih mali obrtniki združujejo v ta namen, da bi njihova obrtnija prej ali pozneje ne prišla kapitalistom v roke ter jih ne storila Od velikega kapitala zavisnih, nij pri nas najmanjše zadruge mogoče ustanoviti. Naši ljudi e jeden drugemu ne zaupajo, in to nam je, ter nam bode, ako ne poskrbimo, da se v tem oziru kaj na bolje ne obrne, v gotovo pogubo. Poglejmo le v mengi^ko-domžalsko okolico. Od davnih let uže se tam pleto kite in izdelujejo Blamniki. Mnogo so si s to obrtnijo tamošnji kmetovalci prislužili nekdaj denarja. A nenapredujoč s časom in poslujoč z malimi neznatnimi kapitali vsak sam ^ase, propadli so. Namestu. da bi se bili združili ter obrtnijo v velikem začeli, prepustili so polje tujcem, katerim so zdaj oni le še sužnji. In taka usoda preti prej ali slej tudi našim Ribničanom, ako se ne najde mej njimi podjetnih mož, ki bi obrtnijo „suhe robe" Čudno je bilo gledati, kako je ta konjiček sam pritekal k lastnici svojej, kako je ona s pomočjo Uzun-GaS na hrbet mu zlezla in se krepko z ročicama za glivico držala. Družice njene vse — po stepi dirjajo na konjih, a na>a Ak-Džan" vleče zadaj se korakom in se veselo nasmejava; a ko zasmeje se — kakor sreberni zvonček, smeh nje odmeva v zraku . . . Ljubili so „Ak Džan" zategadelj zelo v kočah, ker silo ona divno, mirotvorno je imela . . . Kakor je tudi krut bil starši sin Ablaja, Nurek-junak, gnjeven in ljut v togoti, v srdu nij poznal zdržanja. Ali tudi ta zagledavši Ak-Džv.n pomiril se je in pozabil na srd in jezo . . . Deklica Ak-Džan, če tudi mala, bila je vender divno lepa. Ali nihče izmladeničev nij za njo postopal . . . Samo pastir Alajar, ženin, mej petjem, vselej k sebi je posadil „dušo dobro", in Uzun-Čaš nij ljubosumua bila, temveč ljubila jo je gorkejše nego prej. Taka bila je Ak-Džan, avlna deklica, rejenka. Šumi, vrišči, raduje se kočevni narod prosti, nedeljo drugo svatovščino uže slave. Alajar peva brez umolka, brez konca vedno še prihajajo in shajaja se novi gosti, priganjajo goved, velblode, tovorom težkim obložene ka ravane. Začuvši o svatbi, vsak potnik s pota jo ukrene in se tu vstavi. Nastopil je poslednji dan pirovni, dan poroke, dan poslednjega razkošja. Pošiljalo molitve k Allahu, vsak mlad in star, — zahvaljujejo se njemu vsi, vsegamogoč-nemu: da semkaj nij privel s svojo nemilostjo vraga prokletega, „džigita črnega". Pesen peta. Nnklali s krivci mladih so žrebet, nebrojno kozlov mastnorepih; kipe železni kotli, celo pokrovi se na njih treso, skakljajo. Visoko k nebu črni dim od ognjev se vali, po vetru daleč se razstilja, junakom spečim, gostom, vriva se v nosove, budi in vnemlje gladne jim živote. Notri do jutra umivajo se milom deklice, s trakovi, s cvetjem kite ubirajo. Yso noč pred tem nij spala Uzun-Čaš, nemirno se je sem ter tja metala, kajti slutila je nesrečo, srce jej zlo je oznanovalo. Glej, solnce je izšlo, ter obsijalo zlatom vse kuplje, zobce sten gomil dedovskih na visokej groblji „Avle-mazar". Uže vstaja tudi stari lian-Ablaj, raduje svatbe se, nij žalosten, kajti v svoj dom sprejema ženina, ne daje mu neveste na odvoz v neznane, daljne kraje . . . Prišli so starčki, čestitljivi očetje in se posedli v krogu po velikem, kakor v spomladi stepa krasnem hivanskem tepihu. Posedli gostje so okrog njih, vsi zvani in nezvani, kakor s podkovjo konjsko jih obdali . . . Kdor spredaj je — sedi na tleh, za temi drugi uže Btoje, za temi tretji bo na konjih, po jeden in tudi po dva, za temi slednji na visokih grbastih velblodih, da bilo vsem je vidno, kar se je vršilo. (Dalje prih.) Avstrijca, vseh skupaj 40 poslancev. Novo ustanovljeni središčni klub pa šteje le 24 udov. Tako se vender nijso izpolnile besede „N. Fr. Pr." od vtorka, ko je pripovedovala, da so vsi poslanci HohenwartH zapustdi. da bode zdaj le še up čelnik s'ovenskemu klubu. — Poljski listi ne pripisujejo secesiji Liechtensteina po-Bebne pomembe, a ostre so besede, katere knezu govore, istotako češki in listi nemški avtono-mištične stranke. In kakor je uže naš list povedal : Če nastane vihar, želi ga bodo Liech-tensteini, istotako piše tudi „Tribune: „De-nes se kritizirajo nemški konservativci, in nič ne manjka, da se po krivdi Liechtensteina-Lienbacherja prouzroči kriza na desnici in pri vladi, potem pa je katoliško-konservativni element nehal igrati rolo v parlamentu." StMije v K.pivošijancili nij tako zelo nevarno kakor pišejo listi, ker so to vsa le naročena poročila židovskih listov. rNarodni list" denes svari prod takimi vestmi. Mi radi verjamemo, da židovski listi vse povečajo, ker nam je njihova taktika Slovanu nasproti znana. Narodni list piše: „Oiiin toga, po najnovijih viestih što primamo iz Boke, ovih zadnjih dana nije se dogodio nijedan čin, kojim bi se moglo dokazati da Krivošijanci kane uznemirivati onu okolicu, i pritegnuti na svu strogost zakona." VilitilJ«" «Ir>>**«*. V Srbiji kulturna borba vedno bolj narašča. Ruska vlada preti, da bode pozvala svojega zastopnika naiaj, ako se ne prekliče knežev ukaz zaradi odstave metropolita Mihajla. ■— V Rusiji je javno mnenje Srbiji neprijazno, ker se meni, da se Srbija nagiba preveč proti Avstro-Ogrskej. Zato se misli, da je odstavljeni metropolit vladina žrtev, in zahteva se ▼ Rusiji, da naj se metropolitu vrne zopet prejšnja čast in dostojanstvo. Kakor se iz Solije poroča, izjavili y so vodje liberalne stranke Zankov, Stojanov, Siš-manov, da hote zopet stopiti v javno življenje. To bi bilo jako hasnovito za razvoj Bolgarije. Vesti iz KiikurcMtii se glase, da hoče Bratiano demis'jonirati in da hoče Cogaluiče-anu prevzeti portfelj vnanjih poslov. Po tej promeni, če se uresniči, hote nekateri sklepati, da se je Rumunska odločila do zadnjih posledic vztrajati pri svojem zabtevanji o podunavskom vprašanji. Fraiicottiti listi se silno jeze nad knezom Bisinarkom, ker se hoče utikavati v egiptovsko vprašanje. Nekov Gambettin list ve pripovedovati, da sta grof Miiuster in Ilerbert Bismark v specijalnoj komisiji državnega kancelarja Angliji ponudila popoln protektorat nad Egiptom. Nemčija, nezadovoljna, da vznemirja po prijateljstvu mej Francijo in Anglijo, hotela je mej te dve državi utakniti zagvozdo. Dopi$i. Izpod ]?I©»liVi» [lzv- dop.] „Doletela je do svete Rusije ne dobra vest o usodi pravoslovnoga prostega naroda srbskega — vest o odstavljenji*) srbskega metropolita Mihajla". Tako začenja petrograško rusko-slavjansko „Nov. Vr." od 8. nov. kratek, pa jedrnat članek o žalostnej dogodbi poslednjih dnij v rodnej nam po krvi in veri Srbiji. ,,V Srbiji svršila se je grda nepravica" — govore rusko-slav-janske „Mosk. Ved." v članku od istega dne in o istej zadevi, samo še bolj plamenito in korenito. Iz tega članka vam nekaj več posnamem, odstranivši se ve da prej vse „ruske robatosti", koje mogle bi biti ne povsem prijetne „glace-ušesom" vaših cenzorjev. „Komu V Rusiji nij znano ime metropolita Mihajla? Kdo ne pomni njegovih oglasov, sezajočih v globino ruskega naroda, v časih težav in nadlog? In glejte, metropolita Mihajla, gorečega domoljuba srbskega iu zvestega prijatelja Ru Bije, s kolom preganjajo z njegove svete službe *) Ta akt nasilja srbskega ministerstva jo Ruse tako razkačil, da hote nekateri vrniti rede, dobljene od srbske vlade. Tako piše „Nov. Vr." Dop neki ministri, kateri so se včeraj narodih, a denes morebiti zopet zginejo . . . Kaj pomeni ta fakt ? Kaj druzega, kakor da je po žalostnem spominu berolinskega kongresa upala veljava Rusije, da je potemnel njeni blesk m da napredujejo nakano njenih protivnikov, vragov pravoslavja in slavjuistva! . . ." Za tem sledi kratek popis delavnosti me-tropolitove, iz kojega je vidno, da je Mihajl okončavši svoje teologične študije v kijevskej duhovnej akademiji, vstopil kot profesor v bcl-gradsko duhovno seminarijo. Leta 1854. posvečen je bil v škofa šabacke eparhije. 26. okt. 1879. leta praznoval je 25 letnico svoje škofovske službe v srbskej cerkvi. Od vseh krajev pravoslavnega slovanskega sveta došli so mu obilni pozdravi, a pokojni ruski car podaril mu je visoki red sv. Aleksandra Nevskega. Dostojanstvo metropolita srbske cerkve dobil je ravno tedaj, ko je v Srbiji zopet poklican bil na prestol rod Obienovičev Kakor je vam znano, motiviralo je srbsko ministerstvo odstavljenje Mihajla s tem, da nij odobril zakona, po katerem morala bi vsaka duhovna osoba plačati takso za svoje dostojanstvo, tvrde, da bi to bila čista simonija, pogubna pravoslavnej srbskej cerkvi. Pa če je to tako, zakaj bi neki domoljubnega starčka obiskavala policija? — vpraša mnogovplivni list moskovski. Torej odstavljenje od drugod izviru ... Še leta 1875. je mej Mihajlom in tedanjim ministerstvom vzplamenel prepir, kojega je zakrivil najbolj isti Stoja n NovakoviČ, koji i denes sedi v srbskem ministerstvu kot minister narodne presvete. Pa tedaj je bil vpliv ruski velik in homatije so se skoro po ravnale. G. NovakoviČ, da si tedaj še nij bil člen petrograške akademije, boril se je za svetovno veljavo ruskega jezika, upeljavši ga v srbske šele kot predmet obligaten. Čas5 so se nekoliko premenili ... g. ruski akademik podpal je pod tujo peto. Sili se, uničiti ne samo svoj trud nedavnih srbskih šolah ruski jezik plod srbsko-ruske zveze letij . . . Mihajl N'kiforovič Katkov tako konča svojo grozno slovo: „Kuko mora pogledati Rusija na to novo izjavo o tujem neprijatelj skem vplivu na ministre kneza Milana, koji moral bi razumeti (pa žalibng on tega ne razume!) da mu v osobi metropolita Mihajla odjemljejo najtrdnejšo podporo hiše Obreno-vičev ? Mora li Rusija mirna ostati pri vsem tem? Tedaj jej samo še ostaje, poklicati ruskega predstavitelja iz Belgrada, in dopustiti /vezo s Srbijo samo Čez dunajsko poslanstvo kot z deželo vazalno, odkrito pod vlast no Avstriji ... Ali Rusija mora dati počutiti srbskemu knezu in njegovim ministrom silo svoje vnanje politike, katerej je Srbija obvezana s svojim bitjem in katera je z rusko krvjo za znamenovala njeno nezavisnost" . . . Kaj pa poreče Ivan Sergejevič Aksakov v svojej „Rusji" ?—morebiti povprašate. Rajši ne vprašajte, odgovor bi „Slov. Narodu" le škodil. A Srbi, zvedo li o teh plamenitih člankih ruskih novinarskih korifejev? Ne, ne zvedo lehko o njih: ruski dopisniki, kakor poroča „Nov. Vr.w, se v novejših časih v Srbiji pre- let, žele zameniti \ z nemškim, no v teku mnogih sto ganjajo rajo .. in ruski glasovi v Srbijo ne prodi-—f—. Domače stvari. — (Kako je gospod Pirker z nemščino havziral!) Gospod Rajmund Pirker, nade slovenske dežele nemški šolski nadzornik inspicirel je pred kratkim šole litijskega in ra-deškega okraja. Nemško srce mu nij dalo miru in zopet je ponujal nemščino, a ta čas ne več učiteljem, temveč otrokom samim. A poslušajte, kako zviti in prebrisani so gospod nadzornik! V vsakej šoli postavil se je pred klopi, obrnil milosrčno svoje oko po šolskih otrocih ter izdihnil: V Ljubljani imate, preljubi otroci, predobrega očeta in ta oče se imenuje: deželni odbor! In potem jim je razložil na drobno in debelo, kako da ta odbor skrbi za kmetske otroke, kako da se je po njegovem nasvetu odločilo celih 500 gld., da se bodo mogli nemškega jezika učiti kmetski otroci. Končavši pa je patetično vzkliknil: Boga hvalite, otroci, da v takih časih živite! Zdaj pa vprašam: Kdo izmej vas se hoče nemškega jezika učiti. A dobro si zapomnite, kdor se bo učil, tega nič „koštalo" ne bo! In ker ne bo „nič koštalo" in da bi se visokemu gospodu prikupili, oglasili so se v istini nekateri otroci In gospod Rajmund zapisal jih je z važnim obrazom v svoj „notes" in zdaj bodemo kmalu brali kje v nemških Ustih, da se slovenski otroci po vsej sili iz proste volje nemščine učiti hočejo ! V istini, kdor je deželni šolski nadzornik in kdor ima od nemške večine našega deželnega zbora nalogo, da naj tistih znanih 500 gld., s katerimi se bode rešilo nem-stvo v Kranjskej, mej ljudi spravi, ta mora biti prebrisan, kakor otroci luči v svetem pismu. Sam Bog ve, koliko časa prodajal bode še gospod Pirker nemške svoje piskrčke po slovenskih naših šolah! Končno ubije se vsak vrč, a gospoda Pirkerja vrč videti je, da se nikdar ubil ne bode! Na zdravje! — — (Dr. Fran Schiffer) obhajal je ravnokar petdesetletnico svojega doktorstva. Pri tej priložnosti imenoval ga je mestni zastop ljubljanski častnim meščanom in to jednoglasno, kar nam služi v dokaz, da je gospod doktor pri narodnjakih in Nenieih jednako priljubljen. Gospod dr. Fran Schiffer rojen je Nemec, a uže od leta 1830. biva v deželi kranjskej ter si je znal v teku dolgoletnega svojega delovanja pridobiti splošnih simpatij. Naši nasprotniki vedno kričo, da poštenemu Nemcu nij mogoče izhajati mej nami in da mi vsakega Nemca strastno preganjamo. Resnica je, da mi nemških kričačev ne ljubimo, a nemški poštenjaki živo mej nami v miru iu v oočnem spoštovanji! Vsaj gospod dr. Fran Schiffer nij doživel nikdar, da bi se mu bilo ime metalo po političnih diskusijah, ker se ravno nij mešal v politične boje in ker ima zavest, da v kranjskej deželi nijma Nemec naloge, dražiti in zasramovati domačine, kakor to delajo nekateri nemški kolegi njegovi. Mi čestitamo gospodu jubilantu z željo, da bi ga posnemali vsi drugi Nemci, ki sede v našej sredi! — (Častnim članom) izvolil je občni zbor kranjske kmetijske družbe jednoglasno gospoda deželnega glavarja grofa T h u r n a. G. deželni glavar izjavil je v svojej zahvali, da bode vedno deloval z vsemi svojimi močmi na pro-speh kmetijstva. — (Imenovanje.) Dr. Fr. Vok, be-ležnik v Vipavi, imenovan je beležnikom v Ljubljani. — (Kranjske kmetijske družbe) občni zbor vršil se je zadnjo sredo od 9. do Val. ure dopoludne in od 5. do 7. ure zvečer. O jako važnih obravnavah poročali bodemo v prihodnjih številkah našega lista na drobno. Prvosednikom je bil jednoglasno izvoljen baron Wurzbach, tajnikom pa dr. BIeiweis vitez Tr steniški. Kot ud v centralni odbor izvoljen je bil z veliko večino glasov g. R. Kastelpc, predstojnik kranjskega ribarskega društva. — (Iz Metlike) se nam piše: Žumber-cani pripovedajo, da pojde v ponedeljek velika deputacija njihovih občinskih zastopnikov k banu Pejačeviču s prošnjo, naj se junaški potegne, da ostanejo pri Hrvatskej. Prošnjo je sestavil zgodovinar profesor Smičiklas, rodom Žumber-Čan. — (Slovensko literarno društvo na Dunaji) ima v soboto, 26. novembra, svoj 1. redni zbor. Dnevni red je sledeči: l. se pri-čita zapisnik poslednjega občnega zbora; 2. čita g. Ivan K. svojo povest „Vojaki v Zakot-niku"; 3. se interpeluje in predlaga. — Društvo se zbere, kakor po navadi, v Kaiser jevej gostilni nzur hl. Dreifaltigkeit" (III. Un-gargasse 27) in prične zborovati o '/a S- uri zvečdr. — Vsi g. društveniki in društvu prijatelji se uljudno vabijo v to zborovanje. —- (Poslano.) V dopisu iz Gorice v št. 260 Vašega cenjenega dnevnika je govor o nemškem „Schulvereinu". To društvo se imenuje in popisuje kot nevarno slovanskej narodnosti. Mej odborniki tega društva se našteva tudi moje ime, kar je resnično. Jaz nijsem imel nikdar namena, kake narodnosti žaliti, tudi nijsem mislil, da bi „Schulverein" gojil tendence, katere se mu pripisujejo. Moje stališče je pomirljivega značaja in, rekel bi, kosmopolitično. Zato sem rad ud takih društev, katerim je namen kulturni napredek. Vsled tega nazora sem jaz ud tukajšnje slovenske čitalnice uže od leta 1876., dasi ne uživam dobičkov od nje. Tako sem zdaj tudi ud nemškemu „Schulvereinu'' in drugih društev. Da bi se pa ne spodtikali, in ker mi je mar, da živim v miru, odpovedal sem se de-nes odborništvu nemškega „Sekulvereina", in sem izročil svojo odpoved dotičnemu predsed-ništvu. S posebnim spoštovanjem F. \Vokulat. V Gorici 22. novembra 1881. M m t ii I < ta uredništva. „Rodoljubu v Kamniku". Vašo atiOIlilnllO dopisnico smo prejeli ter vrgli v koš mej drugo smeti. Taki hinavci, ki svetu nc upajo odkriti svojega obraza in ki svojega nasprotnika s kolom anonimnosti za voglom pričakujejo, po udarci pa pobegnejo, kakor kmetski iuntalini, taki hinavci katoliškej stvari lo škodujejo in mi hvalimo Boga, da bo posebno mej mlado našo duhovščino taki ckseraplari, kot ste vi, uže prav redke prikazni. Razloček mej nami je ta, da vi zastopate samo katoličanstvo, za narodnost se pa krvavo malo brigate. Mi pa hočemo, da se slovenskemu narodu ohrani katoličanstvo in pa tudi narodnost O knezu Liechtensteinu so češki listi in posebno „Politika" še mnogo ostreje pisali, kot mi. O tom si nij-niHiDo torej ničesar očitati. Vaše očitanje pa smo vrgli, kakor rečeno, v koš. G. V. Br.— v Vojniku. Vašega dopisa objaviti ne moremo, ker l>i prouzroči! nepotrebna prepire. Tulci: 23. novembra: Pri slonu Sedmin z Dunaja. — Lenk pl. Wolkenborg i/. Gradca. — Freundl iz Flonence. — Okorn iz Lahovč! Pri Malici: Pretzner, Hock z Dunaja. — Nen-stattor iz Monakovega. Dunajska borza 24. septembra (Izvirno telegratično poročilo.) Enotni drž. flolg v bankovcih . . 77 gld. 20 kr. Enotni drž. dolg v srebru ... 78 „05 „ Zlata ronta........93 „ 75 „ 1860 drž. posojilo..... 132 , 80 „ Akcije narodno banke..... 839 „ — „ Kreditne akcije....... 360 „25 „ London..........118 „80 „ Srebro..........— „ — „ Napol...........9 n 41«/, J C. kr. cekini........5 . 60 „ Državno roaike.......58 „ 25 * Izdatelj in odgovorni urednik Makso Ar Mš • • m #4 ••••••//#/• Če mi zajed in pijačo v kazini uže J«1 duo loto dolžnih 55 gld. nc plačate v 14 dneh, bom tu javno povedal, kdo ste. Fric Reisinger, bivši natakar v kazini, zdaj gostilničar (667) v „Bierq.uelle". Zobni zdravnik D* HIRSCHFELD z lluiiaj a ordinira vsak dan od 9. do 12. ure in od 2. do 4. ure v hdtelu ,,pri slonu", sobe št. 46 in 47 in ob jednom naznanja p. n. bolnim na zobeh, da ostane tukaj samo 4 do 5 tednov. (654—4) Sr Velika zaloga! Bogata izbor' Istranska naravna vina oferira na debelo in drobno vino konsumno zalozisce v Trstu — Via Actpicdotto — 1». »st. 11. Na zahtevanje se pošljejo za poskusnjo in se oena naznani. (668—1) Naložilne in spekulacijske kupčije v vseh comhinacijah se po prijazno ree>nili in diskretuo po originalnih kurzih oskrbe po bančnej hiši administracije ,,Leithe*' (Halmai), Dunaj, Schottenring 15. (620—7) Marij inceljske kapljice za želodec, nepresežno izvrstno zdravilo zoper vse bolezni v želodci in nepresežno zoper ne-slast dO Jedi, slabi želodec, smrdečo sapo, napihnenje kislo podiranje, ščipanje, katar v želodci, zgago, da se ne nareja pesek ln pšeno in slez, zoper zlatenioo, gnjns in bljuvanje, da glava ne boli (če izvira bolečina iz želodca), zoper krč v želodci, pre-obloženje želodoa z Jedjo ali pijačo, drve, oper bolezni na vranici, jetr&h in soper zlato žilo. Cwlu"Vmi v.si 1 «►•_£■;i : Lokar C Bradj. Kremsier, Moravsko. Jedna sklenica z navodilom, kuko se rabi, stane Prave ima sanao: V Ljubljani: lekarna Gabriel Piccoli, na dunajskej cesti; lekarna Josip Svoboda, na Preširnovem trgu. V Novem mestu: lekarna Dom. Klzzoli; lekarna .los. Borgmaun. V Postojni: Anton Leban. V (Gorici: lekarna A. de Gironcoli V Ajdovščini: lekarna M i c h. G u g 1 i e 1 m o. C e 1 j e : lokat J. K u pfe r-scliuiicd; Kranj: lekar D r a g. S a v ni k; Kunnik: lekar Josip Močnik. W Svaritev! Ker se v Badnjem času naš Izdelek posnemlje in ponareja, zato prosimo, naj se kupuje samo v zgoraj navedenih zalogah in pazi naj se osobito na ta znamenja: Prave Marijinceljske kapljice za želodec morajo imeti v sklenico vtisnene besede: Echte Maria-zeller Magentropfen — Brady & Dostal — Apo-theker, sklenica mora biti zapečatena z našim originalnim pečatom, na navodilu za rabo in na zavitku, na katerem je podoba Marijinceljske matere božjo, mora biti poleg te podobe utis-neno sodnijsko spravljeno varstveno znamenje in zavoj mora biti zapečaten z našim varstvenim znamenjem. Izdelki podobnega ali istega imena, ki nčmajo teh znakov istinitosti, naj se zavržejo kot ponarejeni in prosimo, naj se nam taki sfcičaji takoj naznanijo, da bodo sodnijski kaznovani izdelovalci in prodajalci. (487—13) Gostilna ,,pri ogrskej kroni" Tr IZsLg-reToia. (Hotel znr ungarisehen Krone.) Podpisani naznanjam si. občinstvu, posebno potnikom iz slovenskih pokrajin, ki pridejo v Zagreb, da sem dne 1. novembra t. 1. zopet prevzel gostilno „pri ogrskej kroni" v Zagrebu, sredi mesta, v Iliri, blizu Jrla-čieevega trga. Naj se vsakteri potrudi k meni priti, ki želi biti dobro postrežen; pripravljena je zmirom najboljša pijača in izvrstna kuhinja, a še posebno priporočam potujočemu občinstvu snažna in cena prenočišča, v obče pa obetam, da bodem vedno skrbel z vso močjo za to, da bodo moji gosti zadovoljni s postrežbo, kakor tudi z nizkimi cenami. Pri vsakem dohodu železniškega vlaka stoji na kolodvoru moj oinnibus. Janez Kregar, (647—3) gostilničar. Prodaja vina. Iz 1881. leta belo vino .... gld. 11.— n 1880. „ „ „ . . . . „ 12.— , 1879. „ „ „ . . . . h 15.— „ 1880. „ pravo vinsko žganje „ 32.— „ 1880. „ pruva slivovka . . „ 38.— Oferira se pr. hektoliter. Josip IKIrsLTT-eig'it^LSi, (625—7) v Ptuj i, Štajerska. on Vabilo k udeležitvi dobitnih šans velike, od hamburškega mesta garantovane denarne loterije, v katerej se mora 9 milijonov 140.340 mark v toku nekaj mesecev gotovo dobiti. Novi, v 7 oddelkov urejeni igralni načrt ima mej 100.000 lozi 50*800 dobitk, in sicer oziroma 400.04MI dri« mark. posebno pa 1 dob. a m. 250.000 3 dob. k m. 8000 1 n a m. 150.000 3 n k m. GOOO 1 n a m. 100.000 55 TI k m. 5000 1 n a m. 60.000 5 n k m. 4000 1 n k m. 50.000 109 n k m. SOOO "2 k m. 40.000 212 n k m. 2000 3 a ra. 30.000 10 TI k m. 1500 1 n a m. 25.000 2 TI k m. 1200 4 n k m. 20.000 533 n k m. 1000 7 n k m. 15.000 1074 n k m. 500 1 tt k m. 12.000 1» 0 TI a m. 300 23 k m. 10.000 29115 rf k m. 138 itd. itd. Žrebanje dobitk je po načrtu uradno določeno. Za prihodnjo prvo žrebanje dobitk te velike denarne loterije velja celi orig. loz lo 6 mark, ali gl. 3.50 av. bank. pol orig. loza le 8 marke, ali „ 1.75 „ „ četrt „ - M/| „ ali 90 kr. - „ ter se ti ud države garantovani originalni lozi proti pošiljatvi svote v gotovini ali po nakaznici, ali pa proti povzetju zneska v najoddaljc-nejšo kraje tranko razpošiljajo. Manjše svote morejo se priposlati tudi v pismenih markah. llisa Steindeeker je v kratkem času svojim interesentom izplačala velike dobitke po ' mark 125.COO, HO.OOO, več po »O.OOO. 20.000, lO.OOO itd. in je s tem pripomogla k sreči mnogovrstnih rodbin. Uloge so v priinerji velikim dobitkom jako neznatne ter se mora ie priporočati, da se je-denkrat sreča poskusi. Vsak udeleženec dobi pri naročbi uradni načrt, iz katerega ae razvida razdeljenje dobitkov in dotičnih razredov, kakor tudi uloge, in po vzdigovanji dobitk oiicijalni listek vzdigne-nib številk. Dobitki se izplačujejo točno pod državnim poroštvom ter so morejo na direktno vposlanje ali na željo interesentov z mojimi zvezami na vseh večjih tržiščih Avstrije izplačati. Naročila naj se povratno in vsakako pred iiO. novembrom t. 1. zaupno pošljejo na trduo staro tvrdko Josef Steindeeker, Bank & VVochsehjeschiift, Hamburg. P. S. Hiša Josef Steindeeker — poznata kot solidna in reelna — ne potrebuje posebnih reklam; te zato izostanejo, na kar se čestito občinstvo opozarja. (604—7) m i č. Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".