Anna Milo Upjohn — Prevedel G. K.
Zaklad
Majhen dečko je na oslu prijezdil preko brda. Da ni ime! medlordeče čepice na eni strani glave, ga skoraj ne bi bilo mogoče opaziti, kajti osel je bil spredaj in zadaj tako natovorjen 3 suhljadjo, da je bil dečko, ki je sedel sredi nje, malone skrit. Poleg osla je tmdno stopala skozi prali ženska v dolgein modrem suknjiču iz domačega blaga, ki je bil spodaj okrašen s čipkastimi trakovi.
Ko sta prisla do zidanega, obokanega mostu, je stala pred njima hiša, obdana od figovega drevja ob reki. Na pragu je bila neka deklica in jima z robcem maliala v pozdrav.
»Evo Livije,« je izpregovoril deeko in jo poklical.
Deklica jima je pritekla naproti. »Kaj! Vso to hosto za tista jajca,« je vzkliknila in ploskniia z rokami.
»Da, a špinača je vrgla dva hlebca kruha. Sladkorja pa nisva mogla dobiti.-c
»Nič za to. Lahko ga bomo rlobili prihodnjič. Pravkar se trudim s krom-pirjem, da bi zavrel. Pa noče; drva so mokra.«
Livija si ni mogla predstavljati dežele, kjer so gozdovi in kjer ostane kar v peci goreča klada. Nekajkrat sta s Pavlom prehodila inilje sveta in iskala kuriva in solinske družine so celo pozimi imele zgolj eno toplo jed na mizi in so bile brez kutjave v hiŠi. V Dalmaciji ni gozdov, kajti pred davnim časom so Benečani posckali vcs les po planinah, da so gradili z njim svoje glasovite Iadje. Po nižjih pobočjih so ljudje nasadili olivna drevesa, toda le-ta so bila predragocena, da bi jih rabili za kurivo.
Livija in Pavle sta skupaj znosila buiare v hiso, a osla sta bila raz-brzdala, da sc je pasel ob reki. Ko je bil krompir kuhan, se je družina zbrala okoli Žerjavice in si privoščila topli prigrizek.
»Danes sem videla tvojo necakinjo Savino,« je rekla mati. »Mislim, da namerava saditi zelje kakor cesar Dioklecijan, ko je žiTel v Solinu. I.e da ga ona misli prodajati. In kam si daiies gnala ovce, dušica?« je govorila daljc.
»K rimskim razvalinain; to je najboljŠi pašnik tod okrog. Mati,« je za-ihiela deklica, i^navelicala sem se teh razvalin! Vse življenje bomo preživeli v njih. Savina živi v razvalinah in prav tako tudi rai, kajti kaj je pač drugega ta stara oljarna kakor razvalina?«
»Da, misliin, da je res,« je vzdihnila mati. »Toda, kaj bi bil Solin brez teh razvalin? In srecni smo, da nam je ded zapustil to tvornico. Muzejski upravitelj bi jo rad kupil. Ali tedaj bi bili mi brez doma. Kam pa naj bi šli? Prav semkaj spadamo.«
»Saj bi si raogli poiskati kaj boJjšega,« je odgovorila Livija, toda vedela je, da v Solinu nt bilo najemniskih hiš.
Livijin dom je bila zapuŠčena oljarna, v kateri so nekoč stiskali solatno olje. Imela je malo oken in stene so bile plesnive in čme od dima. Pozimi so bila tla v nji vlažna od rekc, ki je tekla pod njimi, medtem ko je poleti voda presahnila v tenak eurek in izginila v skalovju. Toda Livijina rodbina je že stoletja stanovala v oljarni.
Drugo jutro je Livija gnala ovce k mestnim ruševinam blizu nje-nega doma.
Odsla je na svoj izbrani prostorček, ki ga je grelo sonce m varovala okroglagta stena. To je bil del rimskega kopalisča. Ponekod v zidovju in po lleh so ge še videle glinaste cevi za ogrevanje. Stopnice so držale v kotel,
292
v katerega je nekoc tekja topla voda. Livija je sedla na mannornato ploščo in vzela v roke vezenje. Ona, srbska deklica, je pasla ovce in vezla nogavico na kraju, kamor so se svoj Čas rimske goepe z biseri v laseh prihajale kopat. A bila je prav tako doma tukaj, kakor so bile one — Če ne še bolj. Dobro je poznala svoje mesto; trg, ozke tlakovane ulice, tempeljske stebre; osnovne črte trgovin in hi.Š, ki so na njihovih dvorišcih šumeli vtxlometi. Nekoč je bilo to kopalisče obloženo z blestečim marmorjem in z opeko tlakovano. Mislila je na Savino, ki jo stanovala v nekdanji palači cesarja Dioklecijana in si želela ven iz nje.
»Ljudje ne bi smeli stanovati v razvalinah,« je rekla glasno.
Ko je minilo popoldne, je Livija zmotala svoje vezenje in sklicala ovce. Eno jagnje je izostalo. Tam v nekem zakotju, povsem izven dosega, na gmoti skalovja, ki ga je preraščal bršljan, je bilo.
»Janjičica, janjičica, pridi,« je klicala. Ob zvoku njenega glasu je jagnje veselo poskočilo. opletlo postrani z repom in nogami in ji izginilo izpred oci. »V jamo je padlo,« si je mislila Livija, ko je plezala preko pečin. Za-slišala je lahno mekefanje, in ko je prišla na vrh gnnade in potrgala brŠljan, se je ozrla v temno nipo in zagledala jagnje, ki se je v nji premikalo. Klicala je in vabila, toda drobna živalca, Čeprav neposkodovana, se je bala in je samo proseče meketala nazaj. Lidija ni rada hodila po temnih krajih, ioda nič drugega ni kazalo dobri pastirici. Previdno ,fe splezala v jamo in dvignila tresoče se jagnje do roba votline. Kakor hitro je jagnje začutilo rušo, je za-sadilo drobne parkeljce v prst, se zravnalo in odskakljalo.
Za Livijo pa je bilo težje priti iz votline kakor pa noter. Dvakrat ji je spodrsnilo nazaj in v drugo se je kamen, na katerega je slopila, izdrl iz zidu. Z njim vrcd je padlo na tla tudi nekaj drugega, kar je zazvenelo kakor zvonec.
»Bržkone je kaka rimska stvar, kakršne so v muzeju,« si je niislila.
Tipala je z Tokami okoli sebe in prijela za nekakšno skodelico. Kakor je bila skodelica majhna, je bila le zadosti težka, in Livija ni vedela, kako bi šplezala z njo iz votline. Nazadnje je zavila predmet v predpasnik iii si ga privezala s trakovoma okoli vratu. Potem se je prijela za močno preple-teni bršljan, ki je rastel ob vhodu v votlino, in se polagoma dvignila na svetlo. In ni odgrnila predpasnika, dokler ni prišla doraov. Nato je doli pri reki sprala s svojega zaklada prst in ogledovala v svojih rokah tenko brooasto skodelo, zeleno od starosti. Okoli njenega vrha je bil vrezan niz lovorjevii listov. a ondi, kjer sta se konca stikala, ]e ptiček kljuval jagode.
»Kako je ljubka!« je vzkliknila Livija in postavila skodelico na skalo. ?MisIira, da jo bom morala jutri odnesti v muzej.«
»Da, moraš,< je pritrdila mati, ki je kosila steljo za kozo. »Nemara je kaka redkost.«
Mati je odsla, a Livija je na kolenih se enkrat pozorno odrgnila skodelo.
Preko mostu zgoraj je pridrdral avto in se ustavil. Pogosto so se tu ustavljaii tujci zaradi razgleda ali pa zato, da so ogledovali rimski most, in Livija ni bila iznenadena, ko je zagledala iiekega gospoda, ki je prihajal po nasipu, da bi si ogledal obok. Ko se je obrnil, da bi šel, je zagledal sko-delico, ki je stala na beli skali kakor na podstavku.
»Kje pa si dobila tisto skodelico?« je vprašal v slabi srbščini.
»NaŠla sem jo v mestnih razvalinah.c
TrKaj pa misliš storiti z njo?<
»Jutri jo mislim dati muzejskemu upravitelju.*
»Nikar. Dam ti zanjo dve sto dolarjev.c
293
Ta vsota je, preraČunana v dinarje, izkazovala tako neverjeten znesek, da je Livija mislila, da je bržkone napačno rozumela tujcevo čudno govo-rico, dokler ji prišlec ni zneska napisal na papir. Nato je sedla nazaj na pete, bleda od iznenadenja.
»Ne morem je prodati,« je zajecljala nazadnje. sSkodelica ni moja.t
»Zukaj ne? Saj si jo ti našla, ali ne?<
»Bila je v ruševinah. Vse, kar je tam, pripada obČini.«
>Kaj pa se bo občini poznala ena skodelica?«
Toda Livija je odkimala. »Ne morem, ne morem,« je vzkliknila vsa iz sebe od želje, da bi jo prodala.
»Poglej, 6e želiš zanjo vec, ti dam dvojni znesek,« je dejal tujec.
Livija pa je pograbila skodelico in stekla proti domu. »Vprašaj svojc starše. Jutri pridera nazaj,« je zaklical iujec za njo.
Livija je sreeala mater na poti. »Oh, majka,« je zaklicala, ^neki človek pravi, da bi dal vec tisoč dinarjev za tisto skodelico. Hišo bi si mogli s tem kupiti in Še marsikaj drugega.«
Njena mati je bila videti vsa vznemirjena. »Skodelica mora biti več vredna, nego smo si sploh mogli misliti,« je rekla. »Toda ni naša; muzeju pripada. Saj ves, da ti upravitelj samo zato dovoli pasti OTce na razvaliiiah, ker je prepričan, da ne boš ničesar poškodovala ali pa odnesla.<
»Da, Tem,« je odvrnila Livija s tihim glasom, »in prav to sem tudi tujcu povedala.« Skoraj si je želela, da skodelice sploh ne bi bila našla. Vso tisto noč se je premetavala in obračala v postelji in se jokala za hišico, ki se ji je, kakor je čutila, za vodno izmuznila.
Drugo jutro je poslala Pavla, da je zbral ovce^ a sama je medtem odhi-tela v muzej.
Muzej je stal na griču nad porušenira mestom. Upravitelj, ki je imel nadzorstvo nad njim, je bil prijatelj vseh Solinčanov. Pogosto so prihajali k njemu Ijudje s svojimi fežavami, pa je Livijo, ko je vstopila, vpra§al preprosto: »No, kaj pa zdaj, dete moje?<
^ToIe sem našla v razvalinah,« je odgovorila po domače in postavila skodelico pred zacudenega moža.
>Ali si kopala ondi?<  je vprašal.
»O, kaj še«, je odvrnila Livija in povedala, kako je bilo. Toda o tujčevi ponudbi ni nič govorUa.
»Čudno,« je rekel upravifefj, »Baj smo pozomo preiskovali t fisfem kotri, pa nismo ničesar našli. To je redka najdba. Zelo krasna. Rad bi ti kaj dal zanjo,< je dodal prijazno. >Si morda želiš česa pred vsem drugim na svetu?«
»Da,« je odvrnila Livija ročno, >hiso.<
»Kaj! Hišo bi rada v zameno za to skodelico?«
>Oh, saj nisem tako mislila,«; je odvmila Livija zmedemo, >toda vpra-sali sie me.<
»Da, sem. In zdaj mi povej, zakaj nimaš rada oljarne. Mar ni to dobra hiša? Že dalj časa ogledujem tisto tovarno, toda tvoja mati je noče prodati.«
>Ne, noce, kajti to je njen stari dom. Hiša je kajpak močna in velika, toda tudi temna in vlažna. Jaz bi pa rada hišo z okni, tako, da bi v njej lažje skrbeli za snago.c
>No, premislil bom to in preudaril, kaj bi se dalo storiti, ampak saj veš, hiše ti ne moram dati za skodelico.«
»Saj nisem ničesar zattevala,< je odgororHa Lirija poaosno. »Prisla sem in vam prinesla skodelico.c
m
»Pošteno si to napravila, dusica, in muzej ti je hvaležea za io,< je dejal
upravitelj.
Ko je bila zunaj, se je Livija od jeze razjokala. Zakaj je rekla, da si želi hišo? Zarekla se je, ker je neprestamo mislila na hišo, a zdaj jo je izgu-bila za vedno!
Ko jo je po bližnjici urezala nizdol po grieu, da bi se na mestnib raz-valinah sestala s Pavlora, je zagledala tnjca, ki se je v avtu pe!jal proti muzeju.
»Vesela seni, da je skodelica že tam,« si je mislila.
Ko je tisti večer Livija ravno delala ogenj v peči, je prišel upravitelj na obisk k njeni materi.
»Veste, Marija Petroma,« je dejal in tapljal pri tera po zidovju, »že dolgo časa imajn željo popraviti to oljarno in jo spraviti v pogon. Poslopje je dobro zidano. Treba bi bilo samo napraviti odprtine za okna, pa nova tla in nekoliko modeniih strojev, pa bi bila spet izborna oljania. Okraj po-trebnje tovarno. A jaz imam v vinogradih na griču prazno hišico. HiŠa ima dober vodnjak. Kaj, če bi sc hoteli vseliti vanjo, pa proda-ti oljarno meni?^
Mati je neodločno obstala. »Moj oce ia ded sta živela tukaj,< je odgo-vorila. »Danes ali jutri mora oljarna preiti na Pavla.«
»Dobro tedaj, pa je ne prodajte. Plačeval vam boin rajši zanjo najem-nino, a \i mi za hisico lahko plačujete manjšo. Kaj praviš tif Pavle?<
»Jaz sem za to,< je dejal Pavle.
sTedaj sem tudi jaz,« je pritrdila mati, ?in vem, da je tudi Livija.«
>No, vse se je kar hkrati namerilo!« je vzkliknila Livija in v zmedi vrgla še eno butaro v ogenj. *In tako ste nam zares dali hiso za skodelico!« je dejala upa-avitelju.