Starotnina
znaša letno 30 Din, polletno 15 Din, — za inozemstvo letiio 60 Din,
Posamezna Stev, 1 Din
UREDNIŠTVO : telefon številka 21 UPRAVA: telefon številka 54
Štev. rač. poštne hran. 12.549
Dzhaia vsa No nsdello IS. LETO
Murska Sobota, IS. januarja 1933.
Cena ogtasov
Na oglasni strani: cela stran 500 Din, pol strani 300 Din. — Cena malim oglasom do 30 besed 10 Din, vsaka beseda več 1 Din. — Med tekstom vsaki oglas 15% dražji. Pri večkratnem oglaševanju popust.
UREDNIŠTVO in UPRAVA v Murski Soboti.
Rokopisi se ne vraiajo ŠTEV. 3
Naša rana.
v	•
„Pravda" objavlja izjavo ministra za socialno politiko in narodno zdravje g. Ivana Puclja o perečih problemih njegovega re-sora.
V uvodu govori minister g. Pucelj o brezposelnosti v naši državi in naglaša, da se tudi pri nas pojavlja ta problem, čeprav v drugačni obliki kakor v drugih industtijskih državah. Tujci, ki prihajajo k nam, priznavajo to veliko razliko, ki govori le v prilog naši bogati agrarni državi, kjer je na vse zadnje če ne že dovolj dela, vsaj dovolj kruha za vse. Pred par dnevi me je posetil odličen nemški publicist, nadaljuje minister g. Pucelj, ki mi je pripovedoval, da je v Nemčiji 30.00j lačnih inteligentov, ki nimajo ne zaslužka ne kruha, ki pa niso všteti v statistiki brezposelnih delavcev. Perspektive v takih državah so mnogo slabše, kakor pri nas. Ne mislim s tem tešiti naše javnosti, moram pa priznati, da smo tudi sami mnogo krivi, da smo prišli v tak položaj. Veliko je krivo nazadovanje morale. Vsak posameznik stremi, da bi obogatel tako rekoč čez noč. Energija do dela popušča, kar je glavni vzrok nezadovoljstva in odtod tudi izvira velik del siromaštva. Napačno je pričakovati omiljenje krize in boljših časov samo od naredb, zakonov in predpisov vlade. Vsak posameznik mora napeti vse sile in s podvojeno delavnostjo iskati izhoda. Vrniti se mora vera v delo in V lastno moč. Krize se v zgodovini človeštva periodično pojavljajo in so se jim morali ljudje vedno prilagoditi. To je potrebno tem bolj dandanes, ko je od krize prizadet ves svet. Treba se bo privaditi na to, da se bomo zadovoljili z manjšim zaslužkom. Ko sem se nedavno mudil v Sloveniji, sem naletel v revirjih TPD na lep zgled. Delavci sami so pristali na znižanje plač, da bi tako omogočili zaposlitev svojih brezposelnih tovarišev.
Stremeti moramo za tem, da izboljšamo kakovost našega izvoznega blaga, kajti s povečanjem izvoza se bo znatno omilila kriza pri nas. Mnogo se je na tem polju že storilo.
Kar se tiče števila brezposelnih, je težko navesti točne številke, ker nimamo popolne statistike. Po podatkih borz dela in banskih uprav je v naši državi nad 200.000 strokovno kvalificiranih delavcev. Temu številu je treba dodati še sezonske delavce
in druge siromake, ki živeJz rok v usta. Teh ljudi bo skupno okrog 500.000.
V svojih nadaljnjih izvajanjih navaja minister g. Pucelj ukrepe, ki jih je izdala vlada za omiljenje bede in podpiranje brezposelnih.
POLITIČNI PREGLED
Jugoslavija. Predsednik senata je naročil, naj se izplača iz sredstev senata 14000 Din za podporo brezposelnih v banovinskih mestih in 31 000 Din za podporo visokošolcev. — V Ljubljani se je vršila seja sres-kega odbora J R. K. D. za ljubljansko okolico, na kateri so navzoči soglasno sprejeli resolucijo proti proti-narodnim izjavam ljudi okrog dr. Ko-rošeca ter so izrekli svojemu poslancu in vladi polno zaupanje s prošnjo, naj še v nadalje vodijo strogo in brez kompromisno politiko jugoslovenskega državnega edinstva.
Madžarska. Grof Bethlen se nahaja v velikih finančnih neprilikah. Ministrski predsednik GCmbOs mu je zato ponudil mesto poslanika v Berlinu in mesto zunanjega ministra, kar pa je Bethlen odklonil. — Kakor zatrjujejo bo sedanjega zunanjega ministra Puky a zamenjal dosedanji poslanik v Berlinu Kariy. — G6mb6s namerava uvesti splošno tajno volilno pravico na ozemlju vse države. Število poslancev bo po novem načrtu znižano od 245 na 200.
Španija. V Barceloni je Izbruhnila komunistična revolucija. Prišlo je do krvavih izgredov, pri katerih je bilo 6 mrtvih in 12 ranjenih. Demonstranti so bili oboroženi z bombami. Nemiri so trajali vso noč in šele proti jutru se je policiji s pomočjo vojaštva posrečilo, vzpostaviti red in mir. Policija je aretirala več sto ljudi in je skoro pri vseh našla bombe.
Irska. Irski parlament je bil zaradi nesoglasij med vlado in delavsko stranko razpuščen in bodo nove volitve že 24. januarja. Zdi se, da bo sedanji volilni boj eden izmed najbolj ogorčenih kar jih pozna zgodovina svobodne irske države. Skoraj gotovo je, da bo ena izmed glavnih točk programa znanega irskega voditelja De Valere, popolna ločitev Irske od Velike Britanije.
Francija. Finančni minister je predložil predsedniku republike v pod-
pis odlok, po katerem .se do nadalj-nega ukine vsak sprejem novih uradnikov nameščencev in delavcev v dr žavno upravo. Prav tako so s to uredbo omejeni nabori pri mornarici in vojski. Namerava se pa tudi uvesti posebno vihovno kontrolo nad dr žavnimi dohodki in izdatki ter nad delom državne blagajne in vse to v svrho čim večje štednje. — V zad njem času so se razmere med Francijo in Italijo zboljšale ter se na obeh straneh dela na tem, da se doseže sporazum med evropskimi državami na kar najširšem temelju. — V svojem poročilu je kmetijski minister ugotovi], da je francosko žitno tržišče zdravo in da je na eni strani zaščiteno pred svetovno nadprodukcijo, na drugi strani pa znaša presežek domačega pridelka le enomesečno potrošnjo, kolikor je potrebno za primer slabe prihodnje letine.
Romunija. Zaradi notranjih up ravnih vprašanj je v romunski vladi izbruhnila kriza. Zunanji minister kakor tudi ostali člani vlade so zahtevali odstavitev policijskega prefekta v Bukarešti in poveljnika orožništva, čemur pa kralj ni ugodil.
Avstrija. Pred kratkem so bili v Admontu komunistični nemiri in v zvezi s temi so na Dunaju aretirali 30 visokošolcev, med njimi so sinovi zelo uglednih in premožnih staršev.
Grčija. Primanjkljaj v proračunu za leto 1933-34 bo znašal najmanj 1200 mil. drahem. Da se bo doseglo proračunsko ravnotežje, bodo znižane uradniške plače, razpuščeni razni uradi in skrajšana tudi aktivna vojaška služba od 14 na 12 mesecev. Ostanek primanjkljaja naj bi se pokril z novimi davki. — Finančni minister je podal ostavko.
Italija. V Sassanu je prebivalstvo protestiralo proti krajevnim davščinam. Razjarjena množica je napadla orožnike, ki so nato streljali. Več oseb je bilo ubitih. - Italjanska—romunska pogodba je bila podaljšana za šest mesecev.
Italijansko orožje za Madžarsko.
„Arbeiter Zeitung* poroča o ponovnem prevozu orožja iz Italije na Madžarsko, ki se vrši preko Avstrije. V zadnjih dveh ali treh dnevih je prispelo v Hirtenberg na štajerskem 40 vagonov pušk in strojnih pušk. ki so bile deklarirane kot železnina. Kot od-pošiljatelj je naveden komentator Gl-sette Corteze v Veroni, kot prejemnik pa tovarna za izdelovanje nabojev v
Hirtenbergu. Vagone so v Hrtenbergu izpraznili, blago pa naložili na avtomobile, ki so nato nadaljevali pot proti Madžarski. Nekaj teh avtomobilov je že prekoračilo madžarsko mejo. List je nadalje izvedel, da je bil ta transport že drugi, ki je na enak način potoval preko Avstrije* V noči na 31. decembra je prišlo tjakaj 10 vagonov železnine z enako deklaracijo, v katerih je bilo tudi samo orožje.
Dar kralja siromakom
Nj. Vel. kralj je daroval 100.000 Din za j reveže. Velikodušni dar kralja je ! izzval v javnosti veliko pozornost.
Izjava.
Nad vsemi dobrinami cenimo najviše našo narodno svobodo, ki je temelj našega kulturnega, gospodarskega In socljalnega napredka. Garancijo naši svobodi pa vidimo edino le v narodnem in državnem edlnstvu nas Slovencev s Srbi In Hrvati pod žezlom dinastije Karadjordjevlčev.
Zato odločno odklanjamo poskuse voditeljev bivle klerikalne stranke, da bi rušili to našo narodno In državno edlnstvo na katerikoli način. Za nas je državni akt z dne 1. 12. 1918, ko smo se juinl Slovani po svobodni volji ujedlnlli, ter kraljevi manifest z dne 6. 1. 1929 nedotakljiva svetinja, ki jo bomo z vsemi silami branili proti komurkoli, tudi proti sedanjim brezposelnim političnim voditeljem, ki so po svojih predstavnikih pri obeh aktih sodelovali.
Murska Sobota, dne 11. januarja 1933.
Sreski odbor JRKD v Murski Soboti.
Zdruiitev oblin.
Že dolgo se je napovedovala združitev občin v naši banovini. Spominjamo se še, da je bivši mariborski oblastni odbor imel na programu združitev občin v Prekmurju. Stavljeni so biii konkretni predlogi in celo zemljevid je bil izdan, kjer so bile začrtane meje novih združenih občin. Današnje občine so bile pozvane, da
se k temu predlogu Izjavijo in stavijo svoje predloge. Mnogo se je o tem vprašanju razpravljalo že (udi v vsem časopisju, kar je znak, da je preureditev in združitev občin v vsej banovini, zlasti pa še v Prekmurju zelo aktualno vprašanje.
Preureditev občin pa je postala predmet največjega zanimanja sedaj, ko je vlada predložila narodni skupščini predlog občinskega zakona. Kakor je znano, predvideva ta načrt velike občine, ki morajo imeti najmanj 2000 prebivalcev. S tem se bo zlasti v Prekmurju, temeljito spremenila ob činska uprava. Narodna skupščina bo razpravljala o predlogu in bo zakon še v tem zasedanju sprejet.
Nas najbolj zanima pri tem zakonskem predlogu baš točka, ki go> vori o združitvi občin. V Lendavskem srezu imamo sedaj 48 občin. Na mesto teh pa lahko dobimo po novem zakonu 10 -13 občin. V zgoraj omenjenem načrtu bivšega oblastnega odbora je bila predvidena združitev na ta način, da bi se naše občine zdru žile v mejah starih notariatov. Mi se tu ne bomo spuščali v določene predloge, pač pa imamo namen povedati nekaj misli o tej pereči zadevi.
Sedanje male občine nikakor niso narodu v korist. Zdrava in dobra občinska uprava zahteva vedno več in več dela.Tudi v gospodarskem pogledu se nam vsiljuje potreba po finančno močnejših občinah. Načrt občinskega zakona pa predvideva take naloge občinam, da jim današnje naše občine ne bi bile kos. Res je, da smo se zelo navadili na sedanji sis tem, vendar bo vsakdo priznal prednost večjim občinam, zlasti še za to, ker nam baš zavoženo gospodarstvo v nekaterih občinah zgovorno priča, da sedanji sistem ni dober. Združitev je tedaj potrebna in gre se samo za to, kako se naj občine združijo. O tem so bile občine vprašane. Na njih je, kake predloge so stavile. Važno je, da dobimo tako velike občine, ki bodo zmagale finančna bremena, ker bi srednje velike občine bile preobremenjene. Pri tem moramo pustiti na stran vse osebnosti, vse krajevne ozfre posameznih vasi. Ozirati se je le na dejanski položaj. Središče občine se naj določi tam, kjer je dejansko središče iz vidika oddaljenosti posameznih vasi. Središče naj bo tam, kjer že sedaj obstojajo neke skupne zadeve, kakor cerkev, šola in slično. — Ako bomo res stvarni in bomo iskali interese skupnosti in praktično stran, nam vprašanje združitev občin ne bo delalo preglavic. Ako pa bomo vlekli vsak v svojo stran in si ne bomo dali ničesar dopovedati, bomo imeli silne težave:
Naša organizacija JRKD posveča temu vprašanju potrebno pozornost in budno spremlja vse priprave za združitev. Potrebni so ji pa predlogi posameznih krajevnih organizacij, da bo znala zavzeti pravilno stališče. Zato naj tudi krajevne organizacije obrnejo vso svojo pozornost tej zadevi ter stvarno pretresejo vse okolščine in stavijo resne in utemeljene predloge. Ne stojmo ob strani, ampak pokažimo svoje zanimanje za javna vprašanja, kadar gre za tako dalekesežne izpremembe v naših domačih zadevah!
Tkalski tečaji in njih pomen za kmetijstvo.
Minulo zimo se je vriil tkalski tečaj za začetnike in pa za v tej stroki že nekoliko izobražene, ki je ob velikem zanimanju pri kmetskem prebivalstvu spodnjega dela Prekmurja
dovršil z lepim rezultatom. To je tudi naravno, ker če le količkaj ljubimo svoj stan, svojo grudo, ki je kapital našega in naših potomcev bodočnosti, tedaj kmeta čirsenje in mišljenje drtlgo nejnre biti niti, kak po-vekšavati, ali končibar obdržati ta kapital na isti višini. To pa je li mogoče samo s postranskim zaslužkom, šteroga dosegnemo lahko samo če se na za to prirejenih in od države strani brezplačno vodjenih tečajih za to z^ sposobne izobrazimo. To je n3g-nolo Kmetijsko podružnico oziroma nje Rodovniški cdsek v Puconcih na to, da je zaprosila tQdi za tkalski tečaj, ki se bode vršil v Puconcih, ako bode za ta tečaj zadosta priglašencev. Tudi v driigorn kraji se lehko vrši takšni tečaj, če je zadosti zanimanja. Tečaj je brezplačen, traja štiri tedne, po kate.eis se mora položiti izpit.
Zakaj je tOdi i kmetijskim organizacijam za takšne tečaje? Zato je zastopnica kmetijstva, da čuva nje člane od škode, naj bode ista kakšne že koli oblike. Kedaj vidi, posebno v toj veiikoj krizi, kmeta male dohodke ter velike izdatke, je njena duž-nost, da s tem računa še za par let naprej in nagovarja ljudi na tiste panoge, ki predvidoma pridejo prav za prišestnost. To je organizacije dužnost.
Jaz pa povem še nikaj dragega tOdi.
Dostakrat slišim pri raznih prilikah, da se vsa krivda današnjih razmer očita industrijskim kartelom, visokim davkom itd. To je tud i nekaj resnice, vendar vso krivico nesmemo nanjo poriniti. Vprašajmo samo sami sebe v koliko smo mi sami prijatelji ravno teh očitkov?!
Naši očaki nej so bili oblečeni v „šifon" spodnje hlače pa tudi nej v svilnatne srakice, naše matere nej so nosile svilnate »Reforn" perila, tOdi nej »kombineje«, razpokane kmet-ske ženske noge nej so zakrivale »flor nogavice", tBdi len treti, presti v lepo tanko predivo ne jih bilo sram, očake naše pa ne to tanko predivo tkati v lepo lenojco, iz šteroga se je cela hiža oblekla. Ali dnes je ne vse nasprotno? Ali ne podperamo mi te kartele ki je potvarjamo, ali ne smo prostovoljni dačniki tam, kje bi nam nebi bilo potrebno in prek šteroga se pritožujemo ?!
Zbudimo se že enkrat in previ-dimo to, da so naši kmetski dohodki nezadostni za goraj omenjene in nepotrebne izdatke. Mi smo kmetje, oblačimo se tiidi kmetsko ali čisto z tistim blagom, ki jo pridelamo i izdelamo sami — doma! Zemlja je ista, ki so nam jo očaki dali; teškoče so tiste ali vekše, kak so bile za časa naših očakov ali vendar pridejo potem še vekše težkoče, na katere se že vez-daj pripraviti moramo. Pridelaj mo i mi dosta lena, prinese itak več kak pšenice pridelavati, navčimo se presti i tkati. Na Francije ali Nemčije deto se nenaslanjajmo preveč, ker ta zna pri današnjih razmerah miniti, i čeravno obstoji nadalje, je znanje i učenje nikoli ne na škodo, vseli zna na hasek priti. TOdi pa v dugi zimskih večera j si lehko na hasek obrnemo.
Javite se zato v kemvečjem številu na tkalski tečaj, ki se z začetkom 1. februarja vrši v Puconcih, po mogočnosti pa v drugem mestu tudi. Ki ma istinsko veselje za ta tečaj, naj pride 15. januarja popoldne najkasneje v Hranilnico v Puconcih, da se njemi vse razloži.
Stevan gazda.
Poiig.
V noči, dne 28. decembra je nenadoma začela goreti oslica slame pri
posestniku Schek Juriju v Domanjšev-cih. Ne da t)j se ogenj razširil, je pq presledku nekaj minut šinil piamen tudi iz gospodarskega poslopja. Gasilcem kakor vaščanom, ki so bili takoj na kraju nesreče se je posrečila obvarovati sosednja poslopja, (ipčim je večji del gospodarskega poslopja postalo žrtev plamenov. Povzročena škoda je precej vel>ka. IJcero jsfclju-čeno je, da bi bil vzrok požara nesreča in vse okoliščine govorijo o požigu, Težek sum pada na nekega ta-mošnjega domačina. Vso zadelo pre-iskuje orožništvo.
Javna zahvala.
Podpisani Štefan Ž=brik pos. in delovodja v Predanovcih sem imel vsako leto več aH manj delavcev v sladkorni tovarni v Velikem Bečkere-ku. Vsako leto sem moral plačati celo voznino po železnici. Ker pa je v tej težki gospodarski krizi tudi mojim delavcem ni služila sreča tako, da bi — še zraven skrajšane sladkorne kampanje — prišli do svojega računa pri zaslužku, (ker ta prevoz morajo, glasom pogodbe, plačati delavci sami) sem se to leto po končani kampanji obrnil do našega, vseskozi naklonjenega in agilnega narodnega poslanca g. Benka. V imenu vseh svojih delavcev, ki jih je po številu pedesetštiri, sem ga naprosil v tem pogiedu za posredovanje, katero so g. poslanec tudi z največjo prijaznostjo obljubili.
Osebno sem jih obiskal v Beogradu ter naprosil za intervencijo. Videl sem koliko truda je bilo treba, da so to pri ministerstvu dosegli in nam prinesli h koncu delavske vozovnice za polovično vožnjo vse moje delavce.
Za to požrtvovalnost in uslugo, ki je velikega pomena za siromašnega delavca, si smatram za dolžnost, da na tem mestu izrekam v imenu svojih delavcev našemu gospodu poslancu najtoplejšo zahvalo.
Predanovci, dne 6. januarja 1933.
ŽIBRIK ŠTEFAN
Murska Sobota
—	Davčno predavanja. V petek, dne 13. januarja 1933 se vrši v stari kavarni pri Kroni predavanje o davčnih napovedih za odmero pridobnine in davka na poslovni promet. Opozarjajo se vsi obrtniki, trgovci, gostilničarji, industrije!, odvetniki, notarji, zdravniki itd., da se tega predavanja udeleže iz razloga, ker so izdani novi formularji za napoved dohodkov v smislu razpisa ministrstva financ. Predavanje se vrši zvečer ob 8. uri (20. uri.
—	Gostovanje. Narodno gledališče iz Maribora bo v soboto dne 14. t. m. gostovalo z veselo igro: »Spreobrnitev Ferdinanda Pištore." Za igro vlada med tukajšnjim prebivalstvom precejšnje zanimanje.
—	Čestitamo. Pri državnem table-tenis prvenstvu, ki se je vršilo pred kratkem v Ljubljani, sta tukajšnja rojaka brata Nemca nad vse častno zastopala barve S. K. Mure. Priborila sta si drugo in tretje mesto.
—	Smrt: Nenadoma je preminul po težki operaciji g. Rajbar Gustav priv. uradnik« Smrt ga je pobrala v najlepših letih. Številni prijatelji so ga spremili na zadnji poti, posebno veliko je bilo dijaitva, ki mu je ob odprtem grobu zapelo žalostinko. Vsem prizadetim naše sožalje. N. v m. p.
Lepi belj zobje
Ne bi rad zaostal poročati
Vam svoje največje priznanje in popolno zadovoljstvo o Chlorodont zobni pasti. Več let ža uporabljam "Chlorodont" in ljudjeme zavidajo r^tli mojih lepih zob, katere sem dosegel le z Šnevno uporabo Vaše Chlorodont zobne paste.
S. Pavletie, M..... Zahtevajte zato samo pristno
Chlorodont zobno pasto, tuba Din. 8.- in Din. 13.-, ter zavračajte vsak nadomestek.
—	Ivje. V zadnjem času so prihajale iz Goričkega vesti, da je ivje povzročilo na sadnem drevju veliko škode. Po sadonosnikih in gozdovih ležijo odlomljene veje pa tudi telefonski vodi so bili ponekod pretrgani.
Dolnja Lendava
—	Poškodba sadnega drevja. Več
ko eno mesečno megleno in mokro vreme ni ostalo brez posledic. Izredno vlažno in megleno vreme je bilo zlasti zadnje tedne. Na drevju se je napravilo ivje, ki je bilo tako težko, da se •je vejevje kar lomilo od debel. Najbolj so trpele breskve po goricah. Ponekod štrle gola debla brez vseh vej med trsjem. Sadno drevje je precej uničeno, kar se bo občutilo v jeseni, ko bo primanjkovalo sadja.
—	Poroke. Nastopil je čas, ko se ori nas po običaju ljudje radi ženijo. Že prvo nedeljo po novem letu, je bilo poročenih več parov. Bo pa še veliko več. Ni videti, da bi kriza preveč vplivala na zakona željno mladino in na draga gostiivanja.
—	Proračun sreskega cestnega odbora. Starešinstvo je sprejelo proračun cestnega odbora za leto 1933/34. Plenarna seja sreskega cestnega Gd-bora se bo vršila dne 19. januarja dopoldne ob 9. uri v pisarni cestnega odbora. Na tej seji se bo razpravljalo o proračunu.
—	Občni zbor. Dne 29. t. m. se bo vršil občni zbor sokolskega društva v Dolnji Lendavi v risalnici mešč. Šole. Na dnevnem redu so običajne točke občnega zbora. Pozivajo se vsi člani društva, da se tega občnega zbora sigurno udeleže. Začetek je ob 14. uri.
Pil S P "5 T U d 5 oralov> vinograd, sado-lU U U Ul M II nosnik, njive, gozd s hišo in gospodarskim poslopjem, oddaljeno eno uro od kopališča Slatina Radenci, na prodaj. Redi se lahko dve kravi. Naslov se izve v
trgovini Hahn v Murski Soboti.
Poxiv.
Podpisani v imenu vseh preddelavcev pozivam vse one delavce, ki so bili na jesenskem delu v Vajski in na Labunjači, da se v soboto dne 28. januarja 1933. oglasijo v pisarni Borze dela v M. Soboti v zadevi izterjatve našega zaslužka pri g. Mitar Kruniču v Vajski.
Strukovci, dne 11. jan. 1933.
BENČEC FRANC.
DOPISI
Črensovci. Savezna strelska družina v črenšovcih ima svoj redni letni občni zbor dne 22. januara 1933 ob 3 uri popoldne v prostorih g. Bauer Samuela gostilničarja v Črenšovcih z sledečim dnevnim redom: 1.) poročilo
funkcijonarjev, 2. bora in 3.) Sluča Turnišče.
.....
.-'"i
• Vi
■
sx
volitev novega od-nosti.
Jspeh kraj. organizacije. Kakor znano vozi poštni avtobus že dalj časa skozi Turnišče. To je za Turnišče velikega pomena, na eni strani za to, da dobimo redno dnevno pošto, na drugi strani pa tudi za to, da sf lahko poslužujemo avtobusne vožnje, ko imamo opravke v Lendavi. Cesta pa še ni popolnoma sposobna, da bi se lahko vršil po njej avtobusni promet, zato je bila pred kratkim vožnja ukinjena. Pristoj-
i'..". ujion
Otroci odklanjajo plinsko volno
ni činitelji so takoj ukrenili potrebno, da bi se takej vpostavila avtobusna vožnja. Krajevna organizacija JRKD se je obrniia na pristojno mesto s prošnjo, da bi poštni avtobus vozil skozi Turnišče. V najkrajšem času je prišla v Turnišče komisija pod vodstvom inšpektorja poštne direkcije iz Ljubljane, ki je sklenila predlagati takojšnjo uvedbo avtobusne vožnje skozi Turnišče. Da pa v bodoče ne bo več nevarnosti, da bi se še kedaj prekinila ta vožnja je ukrenjeno vse potrebno, da se še tekom letošnjega leta naša cesta temeljito uredi in na-suje s tolčenim gramozom.
Žitkorci. Pri dodelitvi agrarne zemlje bivšim uslužbencem velepo-sestva Esterhazi, za katere se je tako toplo zavzemal g. poslanec Hajdinjak, se je zgodila nam neurnljiva krivica, ki obstoja v tem, da so bivši beroši z več člansko družino dobili le do dva orala zemlje, a g. Grof, neki upravitelj marofa, ki po pravici ne more biti agrarni interesent pa kar 7 oralov. Taka rešitev je zbudila upravičeno nezadovoljstvo med ljudstvom. Vso zadevo je ponovno vzel v svoje roke g. poslanec Hajdinjak. — Med tem pa se je zgodila še druga reč, ki jo tudi moramo spraviti v javnost. Odvzeta je bila dvema najstarejšima agrarnima interesentoma agrarna zemlja, češ, da nista plačala davka. Izkazalo se je pa, da sta davek plačala. Močno se nam dozdeva, da tu ni vse v redu in srno tudi to zadevo dali v roke g. poslancu.
Slab duh v ustih je zelo neprijeten. Z lahkoto ga odstranite, ako redno uporabljate odlično melisno zobno pasto Chlorodont. Poskus Vas bo prepričal. Tuba Din 8 —.
Veliki Dolenci. Šolsko upravi-teljstvo v Velikih Dolencih je priredijo siromašnim otrokom tukajšnje šole za novo leto »Božičnico«. Ob tej
priliki je bilo obdarovanih 19 otrok deloma s popolnimi oblekami, deloma z blagom, 25 otrok pa s šolskimi potrebščinami. Razven tega so predvajali otroci igrico ,.Bedak Pavlek". Manjkalo seveda ni božičnega drevesa in jaslic. V šoli se ie zbralo toliko ljudstva, da niti niso imeli prostora. Igra je ugajala ljudstvu tako, da so na dan Treh kraljev morali ponoviti. Vsem darovalcem, ki so pripomogli do lepega uspeha božičnice, iskrena hvala. — Šolsko upraviteljstvo.
Organiiaciia.
Izredna žeja. 6. januarja je imel sreski odbor JRKD izredno sejo
v	Dolnji Lendavi. Na dnevnem redu so bile razne nujne in aktualne zadeve. Odbor je zavzel stališče, ki bo imelo za nadaljni politično-gospodar-ski razvoj areza vsekakor važen pomen.
Vsem krajevnim organizacijam v lendavskem srezul
Na drugem mestu prinaša Murska Krajina članek o nameravani združit.
vi	občin. Sreski odbor poziva vse krajevne organizacije, da nemudoma sporoče svoje stališče glede sedeža občine v svojem okolišu in katere občine v njihovem okolišu bi se naj združile, h kateri občini naj bi pripadala njihova sedanja občina. Tozadevni pedatki so nujno potrebni, zato ne odlašajte s poročili.
TON-KINO
Lastnik O. DITTRICH
v Murski Soboti
Regrut Kačmarek
Manuskript: B. E. Ltithge in Kari Noti.
Režija: Kari Boese.
Predstave se vrSijo:
v NEDELJO dne 15. januarja popeldne ob »/t4 uri in zvečer ob V»9 uri-
SOKOL
Šalovci. Dne 22. januarja 1933 ob 17 uri se bo vršil redni občni zbor Sokolskega društva v šoli, s sledečim dnevnim redom: 1.) Čitanjezapisnika zadnjega občnega zbora. 2.) Poročilo funkcijonarjev. 3.) Volitev novega odbora. 4.) Slučajnosti. Pozivajo se bratje, ki še niso prekoračili 26 leto, da se občnega zbora sigurno udeleže, ker bo po končanem dnevnem redu razgovor o I. Pokrajinskem zletu v Ljubljani, na katerem moramo sodelovati kot telovadci. Udeležba je za vsakega brata in sestro obvezna. Obmejni Sokol na plan I Posebna vabila se ne bodo razpošiljala. Zdravo! — Uprava.
Občni zbor Sokolskega društva Murska Sobota se vrši v soboto dne 28. L 1933 ob 20 uri, po že objavljenem dnevnem redu. — Uprava Sokola M. Sobota.
Pisma naših iz Amerik
Neka Ljubljančanka je te dni prejela od svoje stare prijateljice iz Clarendona pismo, v katerem naša rojakinja, ki živi v Ameriki že dolga desetletja, vedno vzdržuje pismeno zvezo s svojimi rojaki, takole opisuje ne samo svoje, marveč tudi splošne razmere naših rojakov, ki jih je usoda zanesla v Ameriko, kjer se je nekdanji toliko poveličevani »prosperitet« (blagostanje,) izjalovil. V pismu stoji med drugim tudi tole:
Vse je nestalno. Nečak je bil 18 mesecev brez dela, letos maja pa je dobil službo, s katero lahko plačuje stan in hrano in ima okrog 10 dolarjev na teden. Tudi Jože je bil doma vse leto, novembra pa je dobil službo za 3 in pol tedna, česar pa je spet konec in to bog zna za kako dolgo. Naša edina sreča je zaradi tega zdravje in pa to, kar nam nečak vsak teden prispeva za življenje. Prej smo vtaknili v posestvo, ki pa se je tako v svoji vrednosti izmaličilo, da niti ne vemo, če se bo dalo komu podariti. Kdor ni med nami, ne bo razumel, kako so se uničile vse vrednote.
Večina naših je izgubila svoje prihranke in zaslužke pri bankah, drugi na borbah, tretji pa pri bondih (obveznicah) in tako )e vse vrag vzel. Nekdaj so ljudje živeli od svojih zaslužkov. Nekdaj so ljudje živeli od svejih zaslužkov. Plače pa znašajo danes kvečjemu še nekdanjo polovico pri onih, ki so še tako srečni, da imajo delo. Prenagla in toliko hvaljena prosperiteta se je strahovito razočarala, bankrotirala }e a« vseh koncih in krajih. Vsa mladina od 17. do 24. leta je brez dela. Podjetja odslav-
Ijajo uslužbence, ostali pa morajo delati za one, ki so jih vrgli na cesto. Ko se dan na dan delavci odpuščajo, tovarne vseh vrst nabavljajo nove stroje. Z enim strojem se nadomesti delo, ki ga ie prej opravljalo 60 in še več oseb. Western Electric & Co. je imela nekdaj zaposlenih 30 do 40.000 ljudi, zdaj pa je tam komaj še okrog 2000 delavcev in še ti delajo samo po 3 do 4 dni na teden. Poprej so tedensko zaslužili od 30 do 60, sedaj pa komaj 10 do 16 dolarjev.
Poleg izgube zaslužka se v še večji okrutnosti vrstijo izgube prihrankov. Večina naseljencev v Chicagu in okolici, ki so si s svojimi prihranki ustanovili svoje domačije, je na robu propada in v teku zadnjih treh let prihajajo drug za drugim na beraško. palico. Večina je imela svoje hiše plačane že na polovico, nekateri tudi vse do zadnjih obrokov. V teku zadnjih mesecev pa so izgubili vse, ker jim je bilo popolnoma nemogoče plačati zaostanke in ker so sploh povečini nasedli sistemu, ki samo čaka na to, da človek pri zadnjem obroku izgubi plačilno možnost, nakar s hišo vred vse, kar je do tedaj plačal, spet pripade prvotnemu lastniku. V življenje delavskih družin, ki so s svojimi prihranki v obrokih odplačevale svoje domovanje, je kriza uvedla strašansko zmedo. Družine so uničene, razdvojene. Mož se je moral preseliti k svojim, žena pa k svojim sorodnikom. Prodajalne, pri katerih so mnoge delavske družine v prejšnjih časih dobivale blago tudi na kredit, ker so bili vse v najožjih zvezah so tudi propadle. To ni čudno, ko propadajo tudi tvrdke, ki so obstojale pol veka
in še več. V preostalih trgovinah je seveda vse zelo poceni, a kaj pomaga vse to, ko pa ljudje nimajo v žepu niti beliča. Oni, ki imajo stalno in kolikor toliko primerno plačo, pa kar naenkrat dobijo na vrat toliko in toliko sorodnikov, ki jih je iztrgala iz nekdanjega blagostanja.
Druga temna stran nekdanje „pro-speritete" je v silni stiski in revščini izenačila one, ki so varčevali na vso moč, one, ki so čim dražje prodajali svoje delovne sile in pa one, ki so se skušali med vsemi uveljaviti s svojimi trgovskimi in spekulativnimi sposobnostmi. Mnoge banke so propadle, nekatere vračajo od vlog 10 do 15 odstotkov, druge to in še več samo obljubljajo za pozneje, za življenje potrebnega zaslužka in denarja pa vendarle ni od nikoder. Lačen človek ukrade hlebec kruha, pa je zaprt za par tednov. A krade in drugače dela škodo le mladina. Starejši pa trpijo in v svojem trpljenju občutijo najtežje to, da od nikoder ne vidijo niti iskrice kake smeri za izboljšanje ali za izhod iz te strašne zagate.
Ob zaključku svojega pisma navaja gospa M. K., da med vsemi rojaki, kar jih pozna, ni niti 80 odstotkov, ki bi sploh vedeli, na kak način bi lahko zmogli v prihodnjem letu svoje davke in hipoteke na vse to, kar so si v polhi veri v ameriški „pro-speriteti" Oskrbeli in uredili skozi dolga leta s svojimi prihranki.
Čudovito se ujema s tem pismom iz industrijskega kraja poročilo o položaju naših rojakov farmerjev, ki ga je rojak Louis Drobnič objavil v ameriški »Prosveti". Opisal je, kako živi sam in mnogo njegovih rojakov kot farmerji v Gleasonu (Wis.) ter ape-
liral, naj bi se vsi rojaki združili v farmersko organizacijo, ki je začela svoje delovanje tudi v tej deželi. Vse farme, pravi, bodo v najkrajšem času prodane druga za drugo za majhne vsote po krivdi krivičnega in goljufivega sistema, ki je ljudem, ki so se lotili poljedelstva, obetal sprva zvezde z neba in izvabil vse prihranke. Ko pa zaradi splošne stiske ne morejo plačati zadnjih obrokov svojega dela, skrbi sistem za to, da odidejo iz svojih domov brez vsega, kar so tam žrtvovali ne samo s svojimi krvavimi sragami, temveč tudi v denarju s tem, da so za hiše vse plačali v gotovini. — Položaj slovenskih farmerjev (kmetovalcev) opisuje rojak Drobnič takole:
Dohodki lanskega leta so bili jako pičli, bila pa je tudi suša in je bilo tudi z živino več stroškov kakor dohodkov. Moj sosed K. je bil dolžan mesarju in trgovcu. Denarja ni imel, pa je hotel poravnati svoj dolg na ta način, da je zaklal kravo. Zaklano kravo je peljal k mesarju, naj bi si on poravnal dolg. Mislil je, da bo mesar od krave vzel toliko, koliko mu je K. dolžan. Mesar pa mu je takoj povedal, da ima meso ped tem že drugo ceno in po poravnanju prvega dolga revnemu farmerju od ubite krave sploh ni ničesar ostalo . . . če bi se naši farmerji vsi organizirali z ostalimi farmerji v Winsconsinu v enotno organizacijo, bi bila edina rešitev tudi za one naie rejake, ki s* si sveje farme uredili na odplajjiio fn ki so v največji nevarnosti, da izgubijo vse, če ne bodo mogli plačati zadnjih svojih obrokov.
Iz delovanja Združbe trgovcev v Murski Soboti.
Zvišana cena špiritu.
Finančni minister je odredil soglasno z ministrskim svetom zvišati ceno vsem vrstam špirita, tako, da stane sedaj špirit v celi državi enako.
Istočasno je edredil, da morajo rafinerije bencina počenši z 15. januarjem 1933 staviti v promet samo bencin mešan s špiritom, vsi ostali trgovci pa s 15. februarjem 1933.
Na gornje se opozarjajo zlasti trgovci, ki prodajajo bencin bodisi na debelo ali drobno.
Trgovina s surovimi kožami.
Zadrugah usnjarjev za* dravsko banovino je glede na pritožbo izdala naslednja navodila svojim članom: Vsakega nabiralca odnosno prekupčevalca kož, ki nima za nakup tega blaga od usposobljene tvrdke izdanega pooblastila s potrdilom, da je nabiralec zaposlen pri njej, in da je obenem zavarovan pri OUZD odnosno nabiralca, ki nima takozvane potniške legitimacije, izdane od Zbornice za TOI, je treba naznaniti obrtni oblasti do-tičnega kraja. O takih nabiralcih za usposljene tvrdke ali prekupčevalcev je obvestiti tudi davčne uprave. Samostojen obrtnik mora imeti poseben obrtni list. ki mu ga izda okrajno na-čelstvol Če je nabiralec pooblaščen od kake za ta nakup usposobljene tvrdke, mu mora tvrdka preskrbeti preko zbornice za TOI potniško legitimacijo. Usposobljeni trgovci, ki so poleg druge trgovine pečajo tudi z nakupom sirovih kož, morajo za to posel imeti iz zdravstvenega stališča posebna skladišča ali posebne lokale. Obenem obvešča zadruge svoje člane, da je mo-nopolska uprava v Beogradu ustregla prošnji glede dobave industrijske soli. Vsak usnjarski obrtnik (ne glede na protokolacijo obrti) lahko naroči za vsakih 6 mesecev najmanj 1000 kg. denaturirane soli. za kar mora vložiti na Zbornico za TOI prošnjo zaradi obrtneporabe soli. Zahteva se tudi potrdilo o plačanih davkih in prijava najbližjemu oddelku finančne kontrole.
Trgovski tečaj za trgovske nameščence v Murski Soboti.
Združba trgovcev v Murski Soboti otvori dne 17. januarja 1933 v Murski Soboti tečaj za trgovske nameščence.
Na tem tečaju se bodo poučevali siedeči predmeti: kalkulacija in računstvo, korespondenca, nauk o trgovini, knjigovodstvo, nemščina in trgovsko- gospodarska geografija. Tečaj bo trajal 4 mesece.
Ne tečaju bodo poučevali gg. prof. in inž. Zobec Ivo, prof. Hvala Marijan in čižek Gustav. Vodstvo je poverjeno gu. prof. inž. Zobecu.
Tečaj se bo vršil v sejni dvorani Skupne obrtne zadruge v Murski Soboti. Svečana otvoritev pa tudi prvi dan pouka se bo vršil dne 17. januarja 1933 ob 6. uri zvečer v navedeni učilnici.
Priglasitev za udeležbo na trgovskem tečaju.
Opozarjajo se vsi interesenti, kateri imajo interes se udeležiti tega Štirimesečnega trg. tečaja, da se isti priglasijo v pisarni Združbe trgovcev, ali pa pri predsedniku društva privatnih nameščencev gu. Pentek Koloma-nu v Murski Soboti.
Šolnina je določena Din 20 — za trgovske ali bančne nameščence,
za ostale pa Din 40 — n;esečno.
Važno je, da bodo morali vsi udeleženci polagati ob koncu tečaja izpit ter bodo prejeii izpričevala.
NABAVA PISALNEGA STROJA.
Odbor Trgovske nadaljevalne šo le v Murski Soboti hoče nabaviti 1 ali 2 že rabljena, vendar dobro ohranjena pisalna stroja.
Ponudbe je poslati do vključno 18 januarja 1933 odboru trgovske nadal jevalne šole v Murski Soboti.
Davčna vprašanja. Odmera pridobnine po zunanjih znakih.
Na zadnji plenarni seji Zbornice za TOI v Ljubljani je poročal zbornični svetnik Franc Sire o tem vprašanju ter v glavnem povdaril sledeče:
S svojim razpisom dne 22. decembra 1931 je finančno ministrstvo odredilo, da se vporabljajo pri odmeri pridobnine tudi podatki na posebnem obrazcu, katere smatra finančno ministrstvo za potrebne. Nadalje mora poleg tega še davčna uprava odrediti n. pr. plače posameznih uslužbencev, najemnino itd. Sploh merijo vsi podatki za ugotavljanje osnove za odmero pridobnine po zunanjih znakih davkoplačevalčevega zasebnega življenja. Pri zasedanju davčnih odborov se je pokazalo, da se ti podatki v te namene tudi dejansko uporabljajo.
Zakon o neposrednih davkih pozna za ugotavljanje osnove pri pri-dobnini štiri načine. Prvi je odmera po bilanci ter račun dobička in izgube, odnosno po začetem ali končnem inventarju. Za ta način so tudi navedene odbitne in pribitne postavke. Po drugem načinu se ugotavlja davčna osnova za pridobuino, kadar zbrano gradivo ni tako popolno, kakor bi bilo treba, da bi se mogla izvršiti odmera po prvem načinu. Pri nas je običajnejši tretji način ocenitve davčnega odbora po konkretnih dejstvih in lokalnih ter splošnih pogojih. Zadnji način ugotavljanja je v tem, da se dohodek enega zavezanca primerja z drugimi in na ta način dobi podlaga za odmero.
Vsi načini dokazujejo, da zakonodajalec ni imel namena poseči pri odmeri davka na znake v najkrajšem primeru ne. Ravnotako potrjuje to mnenje tudi motivacija zakona po Narodni skupščini. Tudi finančna uprava se je zavedala tega dejstva in je na podlagi zakona o neposrednih davkih predpisala vzorec davčne prijave za pridobnino. V poštevenju zunanjih znakov davkoplačevalčevega zasebnega življenja pri odmeri pridobnine ni v skladu z zakonom in naj se tozadevni predpisih razveljavijo.
O nadaljnih davčnih vprašanjih je še referiral g. Vebek in predvsem zahteval, da se odmera pridobnine posebno za mlade ljudi poenostavi in postavi na drugo podlago. Že zakon sam o neposrednih davkih je izločil trgovske potnike in krošnjarje od pravila v zakonu glede pridobnine, ker je dohodke pri teh težko ugotoviti. Po tem zgledu bi bilo potrebno, da se za malo obrtništvo uvede na isti način kot za krošnjarje in potnike pavšal za krošnjarje. Poleg občutaih žrtev pa povzročajo pridobnine težave za malega trgovca in obrtnika tudi v formalnem oziru. Prijave lahko sestavijo samo oni, ki imajo svoje knjigovodstvo v najlepšem redu. Pri dosedanjem načinu odmere pridobnine so
I
od tt. januarja se dobijo
JIVflH"
e v
Harfnerovihiči
LENDAVSKA CESTA Stev. 2.
prijave skoro popolnoma odveč. Dokler se podavčenje malih obrtnikov ne preuredi v pavšaliranje, ki je najboljše, je upravičena zahteva, da se prijave za male obrtnike izpremene tako> da bodo ustrezale tudi načinu ugotavljanja davčne osnove po či. 57 za« na o neposrednih davkih.
Delo obrtnikov se plačujv vedno bolj neredno in se obrtništvo pogreza vedno bolj v dolgove, sedaj pa se ne dovoljujejo več odlogi. Zato je v smislu čl. 152 zakona o neposrednih davkih zahtevati, da se v slučaju potrebe še nadalje dovoljujejo olajšave za plačilo davčnih zaostankov.
Opozorilo vsem trgovcem in obrtnikom.
Opozarjajo se vsi trgovci in obrtniki na razpis davčne uprave pa tudi na objavo v zadnji številki tega lista, da izpolnijo svoje davčne napovedi zelo točno in vestno tako, da svoje napovedi tudi lahko dokažejo vsak čas.
To je važno že radi tega, ker imamo v poslednjem času žalostne iskušnje, kako dohodki države vedno padajo, radi tfga je pred kratkim odposlal finančni minister višjega svetnika Perišiča po naših krajih iz razloga, da se davki premalo plačujejo, čeprav je znano, da je pri nas že pla čanih nad 90% predpisanih davkov.
Promet in možnost zaslužka sta v trgovini zelo nazadovala, vendar se je bati, da tega davčna uprava ne bi upoštevala, radi tega je naša dolžnost, da se poslužimo zakonskih predpisov ter tako zaščitimo sami sebe.
Naj nikdo ne da izpolniti davčnih prijav takšnim ljudem, ki tega niso popolnoma vešči, ali pa po osebah, ki bi take napovedi izrabile v svoje ali v druge namene.
Davčno predavanje
se namerava sklicati v prihodnjih dneh. O tem bomo Interesente pravočasno obvestili.
Tržne cene
Biki kg od 2 do 3 - Din, telice kg od 2 50-450 Din, teleta kg 5 do 6 — Din, krave kg od 1 do 2-3.50 Svinje kg 6 50-8 Din.
V nadrobni prodaji so cene sledeče: govedina kg. 6—8 Din, svinjeti-na kg. 10-14 Din, teletina kg. 6-14 Din, moka pšenična ogg. kg. 4*— do 4.50 Din, moka II. kg. 3 50—4.-Din, moka V. kg. 3.50 Din, moka ržena kg. 3 do 3.50 Din, kava su rova kg. 50 - 90 Din, kava pražena kg. 56-140 Din, rlž kg. 7-14 Din, sladkor kristalni kg. 15'— Din, v glavah kg. 16-— Din, kocke kg. 17*— Din, bučno olje 1 It. 14 Din, olje olivno 1 lt. 16-24 Din, sol Kreika kg. 2 50 Din, sol morska mleta kg. 275, sol živinska kg. 1*40 Din, milo
navadno kg. 9 Din. milo Zlatorog in Gazela kg. 12 Din, milo terpentinsko kg. 14 Din, petrolej lt. 7 Din. sveče pkt. 9 Din.
Cene deželnim pridelkom v tekočem tednu so sledeče: pšenica 1 q 170.- Din, žito 1 q 120— Din, koruza debela 1 q 100 — Din, koruza čequatine 1 q 110*— Din. oves 1 q 120,— Din, ajda 1 p 170-— Din, ječmen 1 q 120—130 Din, proso 1 q 110 D, krompir 1 q 40—55 D, seno 1 q 60 - 70 Din, slama 1 q 40- 50 Din.
Umetna gnojila: superfosfat 16% 1 q 96, tomažova žlindra 18—20% 1 q 120 — Din, Nitrcfoskal 1 q 148* -Din, kalijeva sol 42% 1 q 182-— D, apneni prah pri odjemu celega vagona 1 q 18' Din.
Cement: Trboveljski 1 q 67- — Din, cement splitski 1 q 65 — Din, apno žgano 1 q 36 — Din.
Zahvala.
Povodom smrti gospe Mici Dr. Kollarševe se v imenu njenega soproga gospoda Dr. Kollarš Franca, banov, zdravnika v Beltincih, vsem darovalcem cvetja in vsem, ki so v tako častnem številu spremili pokojnico na njeni zadnji poti, najiskrenej-še zahvaljujemo.
Rodbina Kollarševa.
feSS* Januarja 1933.
PMIIRI Vul tititiii dobi unisijlTO r uiiuii s vnminikauo napravo zaitaol I
Ta oglas ne bo več objavljen in velja ao 15. februarja 1933. Izrežite ga in pošljite poleg znamk v znesku Din 5 — za stroške in dobili boste lično izdelano zak. zašč. vremenokazno napravo, pat št. 9513, ki kaže vreme zanesljivo za 24 ur v naprej. Nešteto zahvalnih pisem. J. KROSELJ, Studenec-Ig pri Ljubljani.
Oddala lova.
Občina Tešanovci odda svoj lov v najem, dne 15. januarja 1933 ob 14 uri v občinskem uradu.
ŽUPANSTVO.
B
UKOVA DRVA ZA KURJAVO
prima, suha, pohorska bukev. Stalno na zalogi po najnižji ceni pri
Jos. Nadai
MURSKA SOBOTA.