Razgled po solskem svetu. — Kitajsko Tseučilišče. Kitajska je pričela v zadnjem času reformirati svoje šolstvo, in sicer z osnovnimi šolami. V Pekingu ustanovi po zgledu evropejskih vseučilišč visoko šolo, ki bo imela osem fakultet. V višjih učiteljskih šolah bo angleški jezik obligaten predmet; učenje francoskega in angleškpga jezika bo svobodno, oni pa, ki se bodo učili prirodnih naukov, se bodo morali učiti nemščine. Latinski jezik bo fakultativen. — Francoska rseučiliš.a. Francoska vseučilišča iraajo v tekočem šol. letu 35.638 slušateljev in 2259 slušateljic, skupno 38.197. Med slušateljije 33.399 Francozov in 2239 inozemcev, med slušateljicarai pal364Fra_eozinj in 1195 iuozemk. Potemtakem študira na Francoskeni 3434 inozemcev. Po fakultetah se razdele: jus 15.551 (124 žensk); medicino 8297 (796 žensk); lekarništvo 2290 (66 žensk); literaturo 5710 (1105 žensk); prirodoznanstvo, filozofijo itd. 6349 (468 žensk). Samo pariško vseučilišce šteje 15.789 dijakov, med temi 7032 juristov, 3369 medicincev, 4435 modroslovcev in 953 farmacevtov. Potem pride Lyoa (2783), Toulouse (2675), Bordeaux (2496), Nancy (1841), Montpellier (1752), Lille (1560), Eennes (1498), Aix-Marseille (1269), Dijon (966), Poitiers (962), Grenoble (896), Oaen (814), Besamjon (325) in Clermont (281). — Za 2,400.000 kron škode je napravil požar v poslopju vseueilišča Montreal v Londonu. — Dijaški štrajk. Na medicinski fakulteti krakovskega vseučilišča so začeli štrajkati slušatelji zaradi nezadostnih prostorov. — Menidno pravo t TOjni šoli morajo poučevati na Nemškem na cesarjev ukaz, češ, da ne bodo mogli potem oderuhi izrabljati častnikov. — Blagoslavljanje vseučiliške zastave v Zagrebu. Binkoštne praznike je bila v Zagrebu slovesno blagoslovljena nova vseučiliška zastava. Zastavo je blagoslovil vseučiliški rektor, dr. Bauer, profesor bogoslovne fakultete. Pri tej sveeanosti bilo je na vseučilišeu odkrito mramorno poprsje Strossmayerja, ki ga je izdelal kipar Valdec. — Vprašanje bolgarskega Tsenčilišča. Bolgarski listi so se pričeli zoppt baviti z vprašanjem otvoritve bolgarskega vseučilišča. Povod temu je dala seja profesorjev, ki se je vršila te dni v Sofiji. Kakor poroča nDnevnik" je prišlo pri tej seji do hudib spopadov. Izjava, ki so jo dali profesorji naučnemu ministru, da ne sprejmo službe, ako ne bodo vsi profesorji brez razlike zopet nastavljeni na svoja mesta, je povod nesoglasju med samimi profesorji. Da, vladi neprijetni profesorji so celo izjavili, da v interesu otvoritve vseučilišča ne žele, da bodo zopet nameščeni. Kar se tiče pogajanj med ministrom Apostolovom in nekaterimi inozemskimi profesorji, je minister izjavil nekemu sotrudniku BDnevnika", da se ni doslej pogajal še z nobenim inozemskim profe8orjem. — Madjarske šole na Hrvaškem. Iz Budimpešte poročajo: Kakor znano, je madjarska državna železnica zahtevala, da se za njihovo madjarsko uradoištvo vzdržujejo na Hrvaškem madjarske šole Na teh šolah je nameščenib 54 učiteljev, ki jih plačuje madjarska državna železnica, in zaraditega nimajo nikakih prednosti niti koristi od Apponyijevega šolskega načrta. Sedaj odpošljejo iz učiteljskih krogov dpputacijo k ministru Košutu ter ga hočejo prositi, da poskrbi na isti način tudi za teb 54 učiteljev, kakor je poskrbel za one, ki uživajo koristi Apponyijevega šolskpga uačrta.