Listje in cvetje
Modrost v  pregovorita, domačih in tujih.
Glava.
Brez glave storjeno, gotovo skaženo.
Boljc je i brez roke nego brez glave.
Glava vlada in ne noge.
Kdor nima v glavi, mora imeti v petah.
Glava za glavo. — Glava za glavo — najkrajše pravo.
Na glavi orjaka so palčki velikani. (Majhne ijudi veliki pokonci drže.)
Kdor hoče visoko priti, mora trden v glavi biti. — Kdor nima v glavi, naj ne \z-kuša na visoko.
Visoko glavo nosi prazen klas, prazen sod ima velik glas. — Prazne glave ljubijo dolge naslove.
Prebrisana glava pa pridne roke so boljše bogastvo kot zlate gore.
Modri glavi eno oko zadosti.
Učena (modra) glava tudi po smrti go-vori. (Po slavnih delih.)
Modra glava ima kratek jezik in tanka ušesa.
Če je bolj prazna glava, bolj je zgo-voren jezik in glasnejša so usta. — Malo glavc, vcliko besedi.
Kakor glava, tako govor.
Kdor si hoče obvarovati glavo, varuje naj usta.
Glava z jezikom ima dvojno vrednost. — Glava brez jezika — slava ni velika. (Ako kdo sicer veliko vi, pa ne zna spretno pove-dati, nima prave vetjave.)
Dobra glava ne pride nikjer v tujino. (Se hitro udomači.)
Ena dobra glava živi sto slabih.
Majhna glava ima tudi lahko velike misli. — V majhni glavi je veCkrat veliko razuma.
Večja glava, večji glavobol.
V lepi glavi so veCkrat divji  možgani.
Debela glava, drobni možgani.
Pokornih glav sablja ne seka.
Glava bojazljivca se ne razbije. (Ker se ogiblje nevarnosti.)
S plešasto glavo se je težko tepsti. (Sta-rega in izkušenega človeka je težko v zadrego pripraviti.)
Preobložena glava in preobložen voz lahko Skodo napravita.
Učena glava je nož brez držaja.
Navadne glave bero v zgodovini pre-teklost, modre prihodnost.
Trda glava dobro 6rži, kar pridobi.
Najneumnejša glava dobi najboljšo bla-zinico.
V vsaki glavi je nckaj modrosti. (Toda ne v vsaki enoliko.)
Iz temne glave prihaja tema.           .^
Bolje jc oslovska glava nego konjski rcp.
Čc je glava zdrava, sc vsi udje dobro poCutijo. — Čc glava boli, tudi drugim udom dobro ni. — Če leži glava, leži vse. — Čc je glava bolna, izražajo vsi udjc sožalje. — Kakor glava, tako telo. (Prospeh vsakega društva in podjetja je zlasti odvisen od do-brega vodsiva.)
Kolikor glav, toliko misli. — Kolikor glav, toliko pameti. — Vcliko glav, veliko misli. — Druga glava, druge tnisli.
\z mnogo glav je dobro svcta iskatl.
Kjer je veliko glav, tam ni nobene.
Dve trdi glavi rcdkokrat soglašata.
Veliko glav je težko spraviti pod en klobuk.
Ko bi imeli vsi eno glavo, bi potrebo-vali tudi vsi lc en klobuk. (Ko bi bili vsi enakih misli, bi lahho imeli vse skupno.)
Ko je glava polna spanja, se največ sanja.
Če je glava brez skrbi, se vso noC mirno spi.
Ko jc vinjena glava, marsikaj iz srca priplava.
Tretja glava težko nosi. (Skrivnost, ki jo vedo trije, ostane težko prikrita.)
Bolje jc v glavi nego v knjigi.
Glava ni pismo. (Glava pozabi; kar je zapisano, ostane.)
Venec na glavi, pa strgani rokavi.
Na glavi kinč, v glavi nič.
Vsakomur je njegova glava najboljša.
Glava izgubljena, vse izgubljeno.
Kdor izgubl glavo, izgubi tudi ušesa. (Ne posluša dobrega sveta.J
Kaj poraaga modra glava, če gredo noge svojo pot?
Kdor nima glave na pravem kraju. mu jo je treba postaviti na pravi kraj.
Kdor ima sam glavo, mu je ni treba iskati na posodo.
'    Kdor  ima  glavo,  si  že  najde  klobuk. (Kdor kaj zna, si že poišče primerno službo.)
Kdor ima stekleno glavo, ne sme lučati kamenja. — Kdor ima glavo \z voska, naj nikar ne hodi na solnce. (Kdor je sam poln napak, naj nikar ne obsoja drugih.)
Kdor vtika glavo v ogenj, si mora lasd prismoditi.
Krvava glava je posredovalCevo plaCllo. (Ne vmešavaj se v prepire drugih Ijudi.)
Glava in železo zarj&vi, če se ne rabi.
Hladna glava, gorke noge zdravnika od hišc pode.
Čc se glava pobeša, vzdiguj roke. (Delo           Dragec prične nalogo; nadrobi si belega
jeposebno dober pomoček zoper otožnost. Tudi     kruha  v  juho,   toliko,   da  posrka kruh vso
v tem pomenu: Povzdiguj roke v molitvi!)          juho; potem pojc z vilicami vse, kar je bilo
Glavo in srce domovini!                             na ploščku.  Zmagoslavno  iztegne roko in
Bolje je izgubiti glavo nego dušo (nego     vzklikne: >flli ste videli?« vest omadeževati).                                                  Oče:   «Ti   navihanec,  ti!   Na,  tu  iraaš
Reki:  Ima (mesto možganov) slamo v     krono!«                 _____
glavi.
Tega mi je treba kot luknje v glavi.                                    .    *ni_
Tvoja (njegova) glava, tvoj (njegov) svet.                               lz §ole#
(Pomagaj si, kakor veš in znaš.j                             Katehet: Kdo laže?
Ne primesega, ko bi mu v glavo vlival.           Učenec:  Laže tisti, kdor ima kratkc
Mu gre za glavo. (Za življenje.)                 noge.
Ne moreš z glavo skoz zid.                                                    --------
Ne izgubiti glave! (Ne obupati, ne izgu-
biti poguma, če slabo gre; marveč dobro pre-                Nove knjige in listi.
udariti okoliščine in rabiti primerna sredstva.)
Na glavo pasti. (Neumen biti. Rabi se v           Andrej Rape.   Mladini IV. in V. zve-
nikalnem zmislu, n pr. ni na glavo padel.)         zek.  S slikami. V Ljubljani 1915. V založbi
Na glavo postaviti. (Narobe narediti.)         »Društva za zgradbo učiteljskega konvikta«.
Svojo glavo imeti.                                      Cena vczanemu zvezku 1 K, po pošti 16 vin.
To nima ne glave ne repa. — Nima ne     več. — G. Rape je spreten mladinski pisatelj.
nog ne glave. (Zmedena reč/J                           Pišeživahno; morebiti tupatam šepreživahno,
To mu po glavi roji. (Vedno mislina to.)     kot n. pr. >V majniškem jutru« (IV. zvezck).
To ni zrastlo v tvoji (njegovi) glavi.          Sicer pa je njegovo pripovedovanje lahkotno,
To   mu  bo  še dolgo po  glavi šumelo.     otroškemu  mišljenju primerno.  Dvojno  reč
(Ne bo pozabil kmaltl.)                                      moramo tu še posebno pohvaliti.  Spisi so
Glavo pobesiti. (Izgubitipogum.) — Glavo     mnogovrstni   in zato je ta zbirka jako
pobešati. (Hliniti poboznost.)                             mikavna. Zlasti pa narn je všeC, da se veC-
Glavo pokonci nositi (držati). (Prevzeten     krat poudarja tudi verski moment.  Dru-
biti.)                                                                 žinska  in  otroška  molitev se  pogostokrat
Drži glavo kot mačka, ki miš nese.            upošteva. Le v scstavku »Krivčeva izpoved«
Glavo in vrat zastaviti.                              naj bi bilo naravnost povedano, da je Hodnik
Iraa  polno  glavo.   —  Ne vc, kjc se ga     prejel zakrament sv. pokorc, ker le zakra-
glava drži. (Ima preobilo opravkov.)                   mentalna izpoved morc Cloveka teko poto-
Glavo \z zanjke potegniti.  (Pravočasno     lažiti in umiriti, kakor nam opisuje ta sicer
se rešiti.)                                                          lepa povest.  (Pri kaki novi izdaji naj bi se
Glava   na   pravcm   kraju    (na   pravem     še to — četudi le mimogrede — omenilo,
koncu).                                                             zato da je mladi čitatalj popolnoma na jas-
Ga že dolgo ni glava bolela. (O prete-     nem.) Priporočamo oba zvezka. paču, kl izziva.)
Glave stikati. (Skrivnosti pripovedovati.)
Kotnu Cez glavo zrasti. (Ne več pokoren
in posiušen bitij                                                       Računska naloga.
Glavo si beliti.                                                                      (Fr Oistriž)
Za glavo krajši. (Obglavljen.)
Glavo  ti bom  med ušesa  stisnil.  (Ša-           flli je slcdeCi račun prav izvršen ? In Cc
Ijivo pretenje otroku, ki se ga zelo ustraši,     je prav rešen, kako se glasi z besedami ?
dasi ni nic hudega.)_____                                                    ^ + ^ = ^
Zgled  za  pojasnilo   poroznosti.               §aljivo vprašanjc.
^ff^JtS vt°krScDeka&Ce        Kdo |. povsod doma, kamor pride?
pojesti z vilicami.«   —   OčC:   »Kdo  ti bo to          (Rešitev in imena rešilcev v prihodnji številki.)*
verjcl ?« — Dragcc: »No, ata, ali stavitc eno     ------------
krono?«  — Oče:   »Pojdi se solit s svojimi          *Med rešilci rebusa je pomotoma zadnjič
stavami! Vendar to pot bodi, protistava ena     izostalo ime marljivcga reSilca Ivana Seško,
krona 1«                                                             Brdo, Staj., kar bodi s tcm popravljeno.
BVrtcc" izhaja 1. dnč vsakega meseca in stane s prilogo vred za vsc lcto 5"20 K za pol leta 2*60 K. — Uredništvo in upravništvo Pred škofijo št. 9 v Ljubljani.
Izdaja društvo ,,PrlpravnlLki dom".  —   Urcjuje Hnt. Kriič.  —  Tiska KatoliSka Tiskarna v Ljubljani.
88