Poštnina plačana v gotovlnl Izhaja rsak petek ob 17. Stane mesečno po pošti 5 Din, v Celjupo raznašalcih dostavlje- na5"50Din,zainozemstvo lODin Račun pri poštnem čekovnem zavodu 10.666. Gena 1.50 Din Redakcijn, in npraya: Celje, Strossmayerjeva ulica št. 1 pritličje, desno. Telefon interurban štev. 65 Rokopisi se ne vračajo. Oglasi po tarifu. Štev. 45. Celje, petek 25. oktobra 1935. Leto XVII. Pred štiridesetimi leti CELJE, 25. oktobra. Mesee dni je od tega, odkar jc bil pred 40 leti otvorjen po ostrih par- larnentarnih bojih I. razred e. kr. državne nižjo gimnazij'e v Celju (k. k. Staats-Untcrgymnasium zu Cilli). Tako je bil položen temelj takozvane nemško-slovenske nižjo gimnazije na vročih celjskih tleh. Starejši sloven- ski generaciji bo še v živem spomi- nu, kako sovražno odklonilno je na- stopal tedanji celjski nemški mestni svet in z njim vsa nemška avstrij- ska javnost proti utemeljeni sloven- ski narodni in kulturni zahtevi, dti se za pol milijona spodnještajerskih Slovencev ustanovi v Celju sloven- ska gimnazija. Gimnazijsko vpraša- nje celjsko je povzročilo v parla- mentu na Dunaju težko vladno kri- zo. Ne iz volje, da ugodi naši skrom- ni zahtevi, primorana v težki za- dregi, nani je dunajska. vlada leta 1895. otvorila v Celju I. i'azred gim- nazije. Slovenskega narodnega meščan- stv-a sino imeli štajerski Slovenci te- daj hudo malo, saj so nam nemško sole, nasilje vladnih organov in inoč ivemškega kapital a sproti ponemče- vali naš živelj, ki se je doseljeval v inosta in trge. Za tide in težke čase, v katerih jo todaj živelo naše še ive- prebujeno selo, pa je bil naval kmeč- ke mladine v ta prvi naš razred gim- nazije v Celju naravnost nepričako- vaii. in ogroinen. Bilo nas je 113, ki smo prestali sprejemni izpit in do- bili gostoljubno streho za svoj prvi razred v poslopju. današnje I>elav- ske zbornice, tedanje Ljudsko šole za Okolico Celje (Volksschule Um- gebung Cilli). Število nadebudnih in ukaželjnih je moralo iz višjih državnih ozirov biti prav hitro in temeljito reducirano. Doprinešen pa je bil n-a način, ki se ni dal več izbrisati, mogočen dokaz, da je slo- venska gimnazija v Gelju živa po- treba narod-a, ne pa plod hujskanja prenapetih glav slovenskih celjskih voditeljev, kakor so nasprotniki do- sledno poudarjali. Kaka pn je liila tedaj pred 40 leti naša slovenska gimnazija v Celju? Zakaj smo ji rekli, da je to naša slo- venska gimnazija? V slovenskem maternem jeziku smo se učili vero- nauka, latinščine in lnatermitike. Vseh ostaJih prwhnetov smo se ueili v tujern, nemškeni je/.iku, ki so ga le redki srečnejši \z boljših liiš ne- koliko razumeli in šo redkejši tudi za silo pisali. Kako rdece morje se je razlivalo po zvozkih, v kapere smo pisali nemške dikt-ate, in koliko nad- človeškega, očetovskoga potrpljenja je im-el z, naini uaš dobri razrodnik, profesor latinščiire, slovenščine in nemščine pokojni gosp. Anton Kosi! Naš prvi vodja zavoda je bil Jul. Glowacki, znanstvenik-botanik, pra- vičen, strog in dober mož. Naä prvi profesor veronauka Jos. Atteneder. Naša spriČevala so bila nemäka, bili smo Johanni, Franzi, Josefi itd., ena- ko se je godilo s krstnimi imeni go- spodom n-ašim profesorjem, ki so jili navadno izpuščali pri podpisih, ali pa jih oznacevali z zaCetnimi črka- mi, da ni bilo afer z disciplinskimi posledicami, pa da kljub službeni korektnosti, ki je morala biti vselej očuvana, ni preveč trpela zavest, da. so naši. Iz težkih borb je nastala tedaj ta »naša gimnazij-a«, zr«ito smo jo lju- bili iz vse duše in vročega srca mi mladi, povsod zaničevani slovenski študentj«, ki smo se začeli vsak dan bolj zavedati, da smo sinovi brez- pravnega naroda, da smo za Avstri- jo odveč in da smo v napotjo na sve- tu ter da se vzdržimo lahko le z naj- vefjo pridnostjo in v najtežji borbi za vsakdanji košček ski-omnega kru- ha in napredek v šoli. Brez naših do- brih profesorjev in l^adodarnosti na_ rodnega meščanstva v Celju bi nas no. bilo. Po zasebnih hišah in v Di- jaški kulihiji v iiiši notarja Baša v tedanji Vrtni, danes Ašk-erčevi ulici je bilo toplo kosilo vsaj z-a nekaj dni v tednu. Mnogo naših študentov pa je redno prejemalo obed pri o. kapu- cinih, kjer ni noben izmed nas, ki je bil la&en, zaman potrkal na vrata kapucinskeg-a samostaiia ali pa pri sv. Jožefu, da ne bi bil prejel koščka kruha. Tako je bilo tedaj življenje slovenskega Studenta. Skromno in levno oble&eni, slabo prehraujevani smo bili tedaj mi mladi, odporni in ponosni dijaki slovonske girnn-azije v Celju. Leta 1897. je bilo konec naše nižje i\r%. gimnazije v Celju. Ob zaključku drngega žolskega leta nismo dobili vcc programa, ali kakoi' danes pra- vimo solskeg»a izvestja. Potrt in v skrbeh nam je naš ravnatelj Jul. (llowacki spoi-očil, ko smo odhajali na počitnice, da še ni odločeno, ali bomo v jeseni še imeli gimnazijo, pa da naj bomo pridni in marljivi, ako bomo fili na druge /.avofle, da ne bo- mo delali srarnote slovenski ginuia- ziji v Celju. Pa smo v jeseni ven- darle lahko nadaljevali v Celju. lz prejšnje nižje gimnazije so nas tali takozvani samostojni ginmazijski lazredi z nemškim in slovenskim uč- nim jezikom, po naše rečeno pa je v jeseni leta 1897. že n-astal nas tretji razred gimnazije v Celju, ki je bil za a. sporočil, da je vodnjak v Zagra- du, ki ga je pred leti zgrail Higijen- Äki zavod, potreben popravila. Zade- va je bila izroßena zdravstveneinu odboru. K plačilu odkupnine za raz- laš&ena zemljišča v prvi etapi regu- lacija Savinje v Tremerju bo mestna občina prispevala po kljueu, ki ga naj določi banska uprava analogno kljueu, po kat.erein prispevajo priza- deto občine za regulacijo Savinje. Stroški nadzorstva za drugo etapo regulacije Savinje so proračunani s G4.000I Din; polovico tega zneska bo plačala mestna občina. iz fonda za i-egulaeijo Savinje. Finančni odbor. Finančno ministr- ^tvo je črtalo prvi prispevek banske uprave v znesku 100.000 Din za grad- njo poslopja trgovske sole v Celju. Banska uprava je obvestila mestno občino, da ne sine vnesti v obCinski proraCun najemnin za občinske zgradbe, v katerih je nastanjeno vo- jaštvo. Ograditev bivšega B-ajerjeve- ga zemljižča ob Savinji, ki je last mestne občine, se ne bo izvršila. Sa- vinjski podružnici SPD v Celju se izplaCa v proračunu pr«dvidena pod- pora v znesku 1.200 Din. Podpora kuratoriju Vajenskega doma v Ce- lju bo priSla v poštev pri prihodnjem proračunu. Občina bo uredila odtoč- iii kanal in pešpota pri hiSi trgovca Plavca na Vrazovem trgu. ProŠnja krajevnoga odbora .Tadranske straže v Celju za podpoix> je bila odklonje- na. Mestni svet je odobril obračun obrtne in gostilničarske nadaljeva!- no sole. Finančno ministrstvo je vsled nesporazuma črtalo občinsko takso na vozila za prekomerno upo- ralo cost. K-er zadeva še ni končno rešena, se ta taksa zaenkrat ne sme pobirati. Ker pi-ejema Kolo jugosl. sester v Celju podporo mestne obt-i- ne, je sklenil mestni svet, naj Kolo izprerneni svoja pravila tako, da pri- pada v pri mem razida Kola vse nje- govo pi-emozenje takoj mestni onCi- ni celjski. Gospodarski odbor. Občina da oski-bniku Celjsk-e koče Cvetku Do- pliharju za letos v najem travnik in njivo bivšega Ocvirkovega posestva. Občina je letos uvedla pristojbine za namestitev stojial za kolesa in bencinskih črpalk na mestnih ulicah ter za vozičke za sladoled. Mestno poglavarstvo bo poz,valo prizadete, ki niso zaprosili za zadevno dovo- ljenjo in plaCali pristojbin, da sto- rijo to do 31. t. m., sicer bo odstrani- lo stojala odn. bencinske črpalko in vozičke za sladol-ed ter izterjalo za- padle pristojbine. Občina bo razgla- sila prodajo svoje pareele ob Sušnici na Lavi. Isto bo storila glede dru- gih parcel, ki bi prišle v poštev za |>rodajo. Mestni svet je odklonil po- nudbo družbe »Persil« v Celju, da bi obCina zamenjala svoje zemljišče poleg tvornice »Metka« v tovarniški Ceti-ti pri Sp. Lanovžu. Pač pa je ob- čina pripravljona prodati diaižbi svo- je zemljišče pri Sp. Lanovžu po 50 Din za ma. Družba mora tarn posta- viti tovarno v teku dveh let, a ne bo smela izdelovati mila. Sklep glede prodaje stavbne pareele na hribu sv. Jožefa krojaškeinu mojstru Ivanu. Bizjaku se razveljavi in se parcela sploh ne proda. Občina bo odpove- dala mizarskemu mojstru Juriju Skodniku tlelavnico in stanovanje pri stari »Kroni« in tarn names ti la material no skladišče mestnega teh- ničnega oddelka. Kainnolom mestne občine v PeCovniku se ne uporablja več, marveč dobavlja občina gramoz iz Medloga. Personalni odbor. V tajni seji jo bila la mesečna })lača inostnega župana določena na '^.500 Din. Heguliraiii so bili tudi prejemki treh nameščencev. V javni seji je bilo glede odloka b-an- ske uprave o znižanju prejemkov mestnih uslužbencev od 1. oktobra dalje ugotovljeno, da se uredba o znižanju prejemkov niti smiselno ne more upotrebiti p-i-i znižanju pre- jemkov mestnih uslužbencev v Celju. Zato bo mestni .svet počakal do no- ve uredbe. Ce bo pa treba potem pre- jenike znižati, bodo mestjii uslua- benci lahko vrnili odtegljaje za oktober in november v obrokih. Gradbeni odbor. Mestna občina je prejela iz bednostnega fonda 10O.OOO Din in jih uporabila za. dovršitev re- gulacije Suänice. Obnovila je tudi oporni zid pri mostu čez državno ce_ sto ob Glaziji in zgradila obrambni zid pri Povalejevi hi;5i, obrambnega zidu pri bivši tovarni Cinal pa ne bo zgradila. Pred log in. s. Kukovca, da bi občina uredila perilšče ob novi strugi Sušniee na Lavi, je bil odka- z-an pristojnemu odboru. Mestni svet je dovolil Celjski mestni hranilnici zgradbo garaže za mestne avtobuso na clvorišču Kamnosežke družbe z dohodoin s Koleneeve ulice. (^eljska mestna hranilnica pa se mora obve- zati, d-a ne bo zahtevala odškodnine za poznejšo odstranitev garaže, in bo dala to oniejitev vknjižiti. Ge. An- toniji Mastnakovi se proti reverzu dovoli premestitev vhoda in izložb na hiši v Prešernovi ulici. Prav tako se proti reverzu dovoli Francu Suši adaptaeija skladišča na bivšem Diehlovem posestvu v delavnico in stanovanj-e, Konradu Jezerniku pa gradnja drugega nadstropja in man- sarde na bivši Diehlovi hiŠi ter ure- ditev delavnice za, cementne izdelke in drvarnice. Postavitev kopalne ute na levem bregu Savinje, kjer je bila prej takozvana meščanska kopalna uta, se ne dovoli, pač pa je bil pred- log, da bi postavili kopalno uto na zemljišču dr. Soberneta, predložen gradbenemu odboru v izjavo. Grad- nja cerkvice na okoliškem pokopa- lišCu se odloži, dokler ne bo rešeno vpra&anje centralnega pokopališča. Obnovitev po viharje porušenega zidu na severnem delu okolii5kega pokopališča je oddana najnižjemu ponudniku stavbeniku A. Kališniku ki mora do Vseh svetih postaviti zid vsaj v sirovem stanju, južni del ziilu pa bo popi^avila občina v lastni lvžiji. V kratkem bo komisijski ogled gledo ka.nalizacije in napelja- vo vodovoda na hribu sv. Jožefa. TehniCni razdelek sreskega načel- stva se je pritožil, da povzroča. škro- pilni avtomobil s premočnini škro- Če Tvoja žena še ni oblečena, ,'ko se je 2e dayno pričelo prvo dejanje vgledališču... se ne razburjaj . . . jej kk bonbon PROIZVOD: »UNION«, ZAGREB Stran 2. »Nova Dolva« 25. X. 19;].'). Štev. 45. pljoii.jein škodo na Mariborski in Krokovi cesti; obenem je predlagal, naj občina prevzamc ti dve državni cesti v svojo oskrbo. Cesti se sedaj škropita z minimalnim pritiskom in se uo del«, več škoda. Občina lie bo prevzela teh cest v svojo oskrbo in priporoča tehničnemu razdelku po- stopno tlakovanje Mariborske in Krekovo ceste. Socialni odbor. V mestni občini je število brezposelnih po komasaciji naraslo nad 300. Zaradi omiljenja brezposelnosti bo socialni odbor pri- pravil seznam brezposelnih in uve- del pomožno akcijo, Gradbeni odbor bo sestavil seznam najnujnejših jav- nih del, finančni odbor pa bo posku- šal preskrbeti obč. denarna sred- stva ter podporo države in banovi- rie. V upravni odbor mestnega avtt>- tobusnega podjetja v Celju so bili i/.volj-öiii kot rlani mestni svetniki Dobovičnik, Dolinar, Fazarinc, Ho- lobar, Lečnik in (\r. Voršič, kot na- mostniki pa Golograno, Hohnjec, Jagodič, Leskovšek, dr. Skoberne in Wltavsky. Za člane gasilskih čet so bili izvoljeni kot zastopniki občine Dobovičnik za Celje, Wltavsky za Gaberje, Pišek za Bubno in Kramar za Lopato. Pri sluČajnostih jo župan na a\- devno intorpelacijo sporoul, da jo zadeva ustanovitve Delavskega azila v Celju v teku. Zadeva namestitvc nove električno svetilk« na cesti na Lavi se izroči pristojnemu odboru. Občina bo poskrbela. z-a teineljitejšo čiščenje ceste od Kapucinskega mo- stu do drugega železnišk-ega mostii na Bregu. Na predlog m. s. Roša bo gradbeni odbor razpravljal o otvorit- vi Oblakovo ul., ki je bila že ponov- no sklenjena. V Ipavčevi ulici nasproti bolnišniro bodo namestili klopi. Ob zakljnC'ku seje je sreski iraeel- nik dr. Zobec pozdravil vse nvestne svetnike. Izrazil je željo, da bi so dosed'cinji dobri odnošaji med mest- no občino in sreskim nafrelstvom še poglobili. Obljubil je, da bo podpiral niestno občino pri njenem glasov, 4 glasovnioe pa so bile prazne. Obe zbornici sta izvolili tudi podpredsednik« in tajnike. V smislju poslovnika *bosta })riliodnji seji Narodnega predstavništva ski i- cani • pismeno po predhodnem spo- razumu z vlado, ki je ostala pri vo- litvi pralsedstva skupščine v nianj- šini. p Jugoslovenski neodvisni nacio- nalni klub je vložil v Narodni skupš- rjni po naroduem poslancu g. Iva-nu Prekoršku iutcrpelacijo v zadevi znižanja prejemkov državnih in sa- moupravnih names čc nee v in upoko- jencev. p Vojna v Abesiniji. V zadnjem času ni bilo pomembnih bojev na abesinskem bojiaču. Italijanska voj- ska ni napadala, ker jo moral« utr- diti svoje dosodanje položaje. Abe- sinija j« šele sedaj končala mobili- zacijo svoje vojske, ki je bila težiav- na zlasti zaradi pomanjkanja cest. Abesinei so že pričeli s protinapadi in so zasedli važno postojauko goro Muso Ali. It&lijanske čete mnogo tr- pijo zaradi deževja na enj strani, na drugi pa zaradi neznosne vročine v p-uščavskih prodelih. Italijani in Abesinci se sedaj pripravljajo na večje akcije. p Začasen sporazuin med Italijo in Anglijo je bil doscžcn po Lavalovi zaslugi v Ženevi. Ta sporazum je zimtno oniilil obojestmnsko trenje v Sredozemskem niorju. Italij-a je umaknila svojo vojsko iz Libije, An- gleži pa so zinanjäali svojo morna- >ico v Sredozemskem morju. Ves teden je svet DruStva narodov skle- pal o izvedbi sankcij. Prizadete dr- žave so predložil-o podrobne zahtev- ke za odSkodnino. ki bi nadoknadila njihove izgubo pri izvozu v Italijo. Kakor vse kaže, se sankcije ne bodo začelo izvajati pred konccm tega meseca. p Sankcije Jugoslavs. Ministrski svet je na predlog finančnega ministra na podlagi člena 13. zakona o splošni carinski tarifi odločil, da se prepove posredni in neposredni izvoz ter pre- voz orožja, streljiva in vojnega mate- riala v Italijo in njene kolonije. Pre- pove se izvoz in uvoz orožja, streliva in vojnega materiala preko tretjih dr- žav, namenjen za Italijo in njene ko- lonije. Ta prepoved se nanaSa tudi na naročila, ki so v teku izvrševanja. Sklep ima veljavnost od 22. t. m. p Naš novi poslanik v Berlinu. Za jugoslovcnskega poslanika v Berlinu je iinenovau dr. Aleksander Cinoar- Markovič, dosedanji jugoslovenski poslanik se je rodil '^JO. junija 1889 j)oslanik s eje rodil 20. junija 1889 v Beogradu. Pravno faknlteto jü konča.l I. 1911. v Beogradu, v diplo- matsko slnžbo pa je stopil marca 1918. p Dopolnilne volitve v francoski senat, ki so bile v nedeljo, niso bist- veno izprernenile razmerja rnoči po- litičnih strank. Važne pa so bil^ j zlasti zalo, kei1 je ministrski pred- sednik Laval dobil veliko večino v seinskein okraju, kjer je več manj- ših občin v rokah komunistov. Do- polnilne volitve so potrdile Lavalovo notranjo in zunanjo poliliko. Laval je bil izvoljen v dvoli okrajili. p Sir Artur Henderson umrl. V pon-cdeljek je umrl v starosti 72 let bivši angleški zunanji minister in predsednik konference za razoroži- tev sir Artui* Henderson. Pokojnik je bil Güen izined voditeljev angles- kega delavskega pokreta in izvrsten diplomat. Že 1. 1903. je bil izvoljen za poslanca in ted'aj se je pričelo v de- lavski stranki novo politično življe- iije. Dve leti pozneje je postal prvič angleški zunanji minister. Tudi po vojni je bil Henderson med delavski- mi voditclji. Leta 1024. je bil v pr- vem laburističnein kabiuetu zopet zunanji minister. Ta resor je pre- vzel tudi pet let pozneje, ko se je se- stavila druga socivilistif na vlada, L. 1931. ]>a so je pridi'uzil laburistič- iiiin poslancem, ki so izstopili iz stianke, ker niso hoteli podpirati Macdonalda in nj-ogovih prijateljov, ko je sestavil nacionalno vlado. Kmalu nato je postal predsednik razorožitvene konference, ki se jc takrat osnovala. Zastavil je vse svoje sile za veliki razorožitveni pokret in vpdil.JsjDufa^ejuco z ucpmajnim opti- mizmom. S prcmišljeno taktiko je krčil mednaiodnemu pacifističiiemu pokroln pot, na kateri ga je sedaj dohitol'a smi't. p Novo albansko vlado je sestavil Moll mod Fraseri. Domače vesti PRIHODNJA ŠTEVILKA »NOVE DOBE« bo izšla zaradi praznika Vseh svetih že v četrtek 31. t. m. popoldne. d K uredbi o znižanju prejemkov državiiili namešdencev in upokojen- cev jo vlada v Četrtek sprejela ne- katere dodatk'e. (I 75-letnica Jenkove Mmne »Na- prei«. V toi'ck jc poteklo 75 let, od- kar j-o bila koračniea Davorina Jen- ka »Najn'oj zastava slave« p)-vikr«at j'avno izvajana. Due 22. oktobra 18(10. jo je zapelo Slovensko pevsko dru- štvo na Dunaju v polni dvorani pri »Sperlu« na Dunaju. Himna je do- živola izi'oilen uspob in se je zelo hitro lazsirila. Leta 18G(J. so jo igra- le celo pruske vojne kapelc, ko so vkorakale na Češko in ko so se vra- Cale v Nemčijo. Igrale so jo tudi lusko vojne kapele, ko so prišle v Plovno, Sofijo in Kars. Po osvobo- jenju so himno »Naprej«« združili s liiinnama, »Bože pi'avde« in »Lepa ntiša doinovina« v jngoslovonsko riv- ž-avno himno. d Nadškof dr. Jeglič je v soboto po])oldne /.apustil (ioniji grad, kjer je prebil zadnja štiri leta po upoko- jitvi in se odpeljal z avtomobilom preko Ljubljana v samostan v Stieni, kjer bo odsloj stalno živel. d Dvojen jubllej novlnarja Veko- siava Splndlerja. V soboto 26. t. m. se poroči v Brežicah mariborski zdrav- nik dr. Metod Spmdler, sin 2naneff3 novinarja in bivšega narodnega po- slanca g. Vekoslava Spindlerja v Ma- riborn, z gdč. Josipino Kerinovo rz Krškega. Ob tej priliki bodo zerwnovi starSi v krogu svojih sedmih otrok praznovali 30 letnico poroke. Obenem bo g. Vekoslav Spindler slavil 30 let nico svojega delovanja kot poklicni novinar. Vekoslav Spindler se je v oktobru 1. 1905. posvetil novinarskemn poklicu in vstopil v uredništvo »Do- movine« v Celju. Pozneje je bil do vojne urednik »Narodnega lista«, po vojni pa prvi urednik »Nove Dobe*. Z vso vnemo in leplmi uspehi je so- deloval tudi pri drugih naprednih listih. Kot odličen javni delavec si je pridobil velikih zaslug na politiCnem in kulturnem področju. Oosp. Spin- dlerju, njegovi ge. soprogi in mlademu poročnemu paru iskrenu čestitamo ob redk't-m rodbinskem slavju. d Tragična smrt kapetana Franja Jereba. V četrtek 17. t. m. se je v okolici Zagreba smrtno ponesr^čil le- talski kapetan 11. stopnje Pranjo Jereb, sin notarja g. Rada Jereba v Konjicah.' Ta dan so bile v Zagrebu vežbe za obrambo prebivalstva pred letalskim napadom. Ko so bile vaje it končane, so se letalske eskadrilje vračale na le- tališče, a nekaterim letalom je bilo naročeno, da poletijo §e nad Veliko Gorico, da tam opravijo enak napad. Eden izmed pilotov v teh letalih je bil letalski kapetan Franjo Jereb z opazovalcem artilerijskim podporoč- nikom Cvijičem. Vodil je eskadriljo. Ko je med poletom zapovedal eska- drilji, naj se spusti na zagrebško leta- VMe, je kapetan Jereb naglo okrenil letalo, da bi poletel v pravcu proti Veliki Qorici. Ker pa je bil okret pre- oster, je letalo treščilo na tla. Kapetan Jereb je bil na mestu mrtev, opazo- valec podporočnik Cvijič pa si je zlo- mil obe nogi. Tragično srnrt kapetana Jereba še povečuje okolnost, da se je Jereb ponesrečil točno ob četrti ob- letrrici svoje poroke, ob isti uri, ko se je poročil ssvojo soprogo Olgo, hčerko pokojnega odvetnika in odličnega javnega delavca dr. Antona Božiča v Cel|u. Tragična smrt ljubljenega rnoža je njegovo soprogo silno pretresla. P-okojni kapetan Jereb je imel Sele 30 lt".l. Bil je izredno simpatičen osicir in odličen pilot. Truplo so prepeljali po veličastnem Žalnem sprevodu v Za- grebu v Konjice, kjer so ga položili v soboto popoldne k zadnjemu počitku. Kapetanu Franju Jerebu bodi ohranjen časten spomin, kruto prizadetim svoj- cem nage iskreno sožalje 1 voril, je čutil in se tudi ravnal po tern. Bil je Sokol, igral je pred vojno na gledališkom odru v Narodneni doniu v Celju, bil j'i1 osvajajoč govornik, p-ovsod je bil vselej med prviini. Težko so ga po- greš-ali ecljski Slovenci, ko jih je ob prevratu zapustil in odšel v Mari- bor, kjer je nadaljeval svoje natio- nal no tlelo. Vsak ga je spoStoval, bil je dober svetovalec ljudstva, pošten od nog do glave. ziraeajen, zlatega srca in dober nasproti vsakomur. V imenu glavnega vodstva CMD jc spivgovoril gosp. dr. Bavdek, sodnik upravnega sodišča v Celju, naglasu- joč, da je s pokojnikovo snirtjo na- stala velika vrzel v armadi narodno pbrambnih delavce-v. Dr. Koderman je bil eden najodlif-nejSih elanov CMD in Clan glavnegvi odbora. Na glavnib skupščinah je vedno nasto- pal z dobrimi nasveti in idejaini in ¦pripomogel je do velikib uspehov v narodnem obrambneni delu med ob- mejniin ljudstvoui. Raztoženib src je zapuačala mno- zicw, poslednje doniovanje nepozab-, nega pokojnika. Sport Dijaške lahkoatletske tekme v Celju Društvo jugoslovenskib srednjo. šolcev »Sloga« na drž. realni gimua- ziji v Celju je priredilo 13. t. m. do- poklue na Glaziji laJikoatletske tek- me m. prvenstvo .posameznikov celj- ske gimna,zi,re pod pokroviteljstvom g. prof. Alojzija Bolhai'ja. Tekmova- iija se je iideležilo 2\ tekmovalcev- vjsješolcev. Uisciplina tekrnovalcev je bila vzorna, sodniški zbor je pod voilstvom g. učitelja Preloga Miloša deloval odlično, tako da so se tekme kljub velikemu številu tekmujočili končale ž-e ob 12.30, t. j. v dobrih treli urah. V posaineznili disi'iplinab so bili iloseženi naslednji rezultati: Tek 100 m (10 tekm.): 1. Hock B. (VIII.) 12,8; 2. GradiSnik I). (VII. b) 12,9; 3. Blaško M. (VIII.) 13,2; 4. Tisch- ler R. (V. b); 5. in G. Gradišnik D. (V. b) in Cergol I. (VIII.). Met krogle (8 tekm.): 1. Majcen B. 13,40; 2. Cergol I. (VIII.) 12,38; 3. Gradišnik D. (V. b) 12,1(5; 4. Božič S. (VI. b); 5. Gradišnik F. (VII. b). Skok v višino (7 tekm.): I. Majcen B. (VIII.) 1,55; 2. Pirib M. (VI. a) 1,43 in Bonnč M. (V. b) 1,43; 3. Gruden M. (VII. b) 1,35; 4. Rock B. (VIII.) Ma- rinček M. (VII. b) in TXmiitrovi? V. (VI. a). Met diska (seniorski; 8 tekm.): 1. Cergol I. (VIII.) 24,60; 2. GradiSnik D. (V. b) 24,60; 3. Majcen B. (VIII.) 23,80; 4. Fabian A. (VII. b); 5. Marin- ček M. (VII. b). Skok v daljino (H> tekm.): 1. Cer- gol I. (VIII.) 5,70; 2. Hock B. (VIII.) 5,07; 3. Marincek M. (VII. b) 5.47; 4. Gradišnik F. (VII. b); 5. Gradišnik D. (V. b). Met granate (5 tekm.): 1. Marinček M. (VII. b) 39,75; 2. F-abian A. (Vll. b) 35,(>5; 3. Cergol 1. (VIII.) 35,58; 4. Maj- cen B. (VIII.); 5. Gruden M. (VII. b). Troskok (15 tekm.): 1. Majcen B. (VIII.) 11,40; 2. Marinček M. (VII. b'; 11,21; 3. Domitrovie V. (VI. a) 10,62; 4. Gruden M. (VII. b); 5. Bonač M. (V. b). Tek 1500 m (4 tekm.): 1. Žohar O. (V. b) 5.07,5; 2. Rock B. (VIII.) 5.24,2; 3. Gruden M. (VII. b) 5.35; 4. Blaško V. (VIII.). : Met kopja (seniorski; (i tekm.): 1. Cergol 1. (Vlll.) 34,18; 2. MarinCek M. (VII. b) 33,50; 3. Majcen B. (VIII.) 31.02: 4. Ivančič A. (V. b); 5. Fabian A. (VII. b). Tek 200 m (0 tekm.): 1. Rock B. (Vlll.) 2(J,08; 2. Tischler R (V. b) 27,2; ; 3. Gradišnik F. (VII. b) 27,8; 4. Cergol ' I. (VIII.); 5. Majcen B. (VIII.) in Gra- dišnik D. (V. b). , Končni rezultat: 1. Cergol I. (VIII.) ! (k) lock, 2. A'lajcen B. (VIII.) 61, 3. ! Rock B. (VIII.) 53, 4. Marinček M. | (VII. b) 45, ;>. Gradišnik F. (VII. b) ! 20 točk. I Prvak gimnazije Cergol Izidor je pi-ejel sprinteric-e, dar pokrovitelja g. pi-of. A. Bolharja. Tekma je poka- zal-a, da je na celjski gimnaziji do- volj talentov, ki bi pod izkušeniin vodstvom lahko dosegli še izvrstno ro'/.u I tat <\ t SK Olimp : SK Jugoslavija 2 : 1 (0 : 1). V nedeljo popoldne je bila na igrišču Jugoslavij-e v Celju odigrana drugoi'azredna prvenstvena tekm« med Oliinpom in Jugoslavijo. Olimp je po težki borbi tesno zmagal. Tek- ma je bila želo živalina. V prvem pol- času je bila igra i/.enačen-a, po od- raoru pa je Olimp povečini lalino prevladoval. OJimp je zabil oba gola v 1.8. in 42. ininuti drugega polčasa, častni gol za Jugoslavijo pa je pa- del v 5. ininuti prvega polčasu. Koli 8 : 5 za Olimp. Tekino je sodil gosp. Veble objektivno in točno. V Šošta- nju bi bil moral SK Šoštanj odigrati (irugoi^azredno prvenstveuo teknio s SK Žalcem. SK Šoštan.j pa. je odpo- vedal nastop in t-ako i/gubil tekmo s 3 : 0 par forfait. Sokolstvo x Vsem starejšlmbratom Celjskega Sokola! Sokolsko društvo je vzposta- vilo telovadni oddelek za starejše brate. Telovadba tega oddelka se vrši vsak torek in petek od 1830 do 19"30 v telovadnici mestne narodne sole. Vabljeni so vsi starejši bratje ne glede na to ali so telovadci ali ne, da se lideleže teh telovadnih večerov. Društvo je razposlalo številna vabila direktno na naslov posameznih bratov. Kdor vabila ni prejel, naj to oprosti in ga s to objavo vabimo k udeležbi. Pri- hodnja telovadna ura bo drevi točno ob pol sedmih. Zdravo! Gospodarstvo g Uradno poročllo hmeljskega tržnega nadzornlka. Žalec, 24. okt. Danes je oživelo tudi povpraSevanje po prvovrstnem hmelju, za katerega so kupci ponujali 30 Din, in je bilo izvršenih tudi nekaj kupčij za drugo vrstno blago po ceni 25 Din. Po četrto- in tretjevrstnem hmelju nadalje živahno povpraševanje ob neizpremenjenih ce- nah. Partija povsem rdečega blaga je biia plačana po 18 Din. Trgovina je iskala tudi hmelj po 27 in 28 Din. »Pomisli, moja šivilja je sporočila mojemu možu, da mi ne bo delaln niti ene obleke več, dokler ne bo moj račun plaöan.« — »No, .potem pa jv tvoj mož gotovo lepo rascsajal.« — >%Nasprotno, poslal je šivilji zahvalno pismo.« Zobni kamen šlcoduje! Zobni kamen odpravi ttk. SARC0V ^ PROTI ZOBNEMU KAMNU Književnost k ResniČno dob re detektivske zgod- be so redkejše nego i-esnično dobri I'omaiii. To ve iz lastne' izkušnje vsakdo, kdor dosti.bere. Eden izmed pisat'oljev, ki zna pisati take, da jih vsak c-lovek /. užitkom čita, je Mau- rice Leblanc, mož, ki je s svojim Ar- seiioiii Lupinoin ustyaril junaka, ki bo preživel tudi Doyleoveg^a Sherlo- cka Holmesa, Poejevega Dupena, Gaboriaujevega Lecocqua in drugc. Vzrok? Vsem tern suhim analitikom ¦se .pozna, da so plod fantaztje, sicer res ^luhovite fantazije, toda samo fantazije. Lupin pa je živ, v vsaki zgodbici, Clovek s telesom in dušo, s humorjem in manirami. To ga loci od njegovih litcrarnih prednikov in občudovalcev Še takrat, ko bodo vsi drugi mojstri — detektivi — vseh mogocih zvenečih imen že pozablj^- ni. Njegov priimek »gentleman-vh>- milec« je v resnici najboljša oznaka zanj. Zato je imela založba »Evalit« prav srcčno roko, ko je izbrala za svojo rodbinsko Kbirko tri Leblan- (ove novele in tako preskrbela svo- jim Stevilnim čitateljeni prijetno iz- premembo. Nhj navedemo njili krat- ko vsebino. V noveli »Arsene Lupin se ženi« dob i mo duhovito zasnovano milijonsko gvljufijo, ki pa se na koncu razplete v ljubko Ijubezensko zgoilbo. »Rdeča ovratna ruta« ob- ravnava krvav zločin, ki ga razre- .ši Arsene Lupin, sl-avo odkritja ipa pi-evzame seveda .policija. V vžidor- ski svetilki« pride do napetega boja med Sberlockom Holmesom in Ar- senom Lupinom zaradi skrivnoetne tatvine. Zmagt>valec j« Sherlock Hol- mes, toda v resnici je prav za prav prenmgan, ker je z razkritjem tat- vine uničil srečen zakon, kar je ho- tel Arsene Lupin preprečiti. Knjiga je ena izmed desetih letošnjega pro- grania Evalitove rodhinske knjižice. k Deset knjig Evalitove rodbinske knjižnice stane mehko vezanih samo (h Din, za vezavo v celo platno se doplača še 00 Din. Knjige se aaro- čajo pri upravi »Prijatelja«, Ljub- ljana, Dalmatinova 10/1. Kino Kino Union Celje. Petek 25. in so- bota 26. t. m.: »Mlada srea — mlada ljubezen«. Odlikovan češki film. Drama iz življenja mladih ljudi. Divna glasba in pesmi. V glavnih ulogah Va§a Ja- lovec in Jarmila Berankova. Predigra: zvočni tednik. — V nedeljo ob 10. matineja. — Nedelja 27., ponedeljek 28. in torek 29. t. m. »Smaragdna o- grlica«. Film napetosti in hrarbrih po- dvigov na luksuznem parniku Cari- grad—Marseille. V glavnih ulogah Viktor de Kowa, Jessie Vihrog. Jakob Tiedtke, Oskar Sima in Fritz Rasp. Predigra : zvočni tednik. — Od srede 30. t. m. dalje velefilm »Fantom X«. »Svoji ženi bom za god poklonil malega Bj-ockbausa.« — »Tako? Ali že imate gai'azo zanj?« Stran 6. »Nova Doba« 25. X. 1935. Štev. 45. Smešnice Nemški igra.lec Possart jo prišel na svojem potovanju nekoč na majh- no dvorno gledališče v mestu Alten- burgu. S svojimi nastopi je ugajai občinstvu, sam knez ga jo večkrat iistmeno pohvalil, kakega viclnega odlikovanja ali reda pa mu le ni po~ daril. Koučno je minila Possarta po- trpežljivost, naročil je voz in se od- pelj-al proti kolodvoru. Pot je peljala mimo knezovega parka. Knoz sam se je šetal po stozah parka s svojim adjutantom. Ko je zagledal, da se pelje minvo znaineniti igralec, se je obrnil k pribočniku z vprašanjem: »Kaj pa j-e Possartu?« — Adjutant se jo nasmehnil in pokazal na gumb- tiico na. lovi strani suknje. — »A ta- ko«, je» rekel knez, »hitro tecite in mu prinesite adlikovanje!« — »Pst, pst, halo, gospod Possart!« — Voz se je obrnil in zavil v park. — »Ta- kole!« je nagovoril knez igralca in mu porinil na voz. lično oniotan zavoj- ček. »Na svidenje!« — A čim so se spustili konji v tek, se je dvignil igralec v kočiji in zaklical: »Svet- lost! V škatlici sta dve odlikovanji!« -- Kirez mu je radostno pomahal z besedami:: »Nič we de, dajte pae eno vašemu vozniku!« Gosp«, Mela pripravlja po kosilu erno kavo za svojega moža. »Ne napravi zopet tako močne kave«, pravi mož, »vceraj nisem mogel v pisarni uiti za mi mi to zatisniti očosa.« Sodnik: »Kakšen je bil vzrok tega divjaškega pretepa?« — »Vestte, g*>- spod sodnik, mi smo pač hoteli usta- noviti zabavno društvo.« V družbi igrata dve gospodični klavir štiriročno. Neki gospod šepne svojemu sosedu: »Obe igrata docela svetopisemsko.« -- »Zakaj?« — »Des- nica no ve, kaj dela levica.« Hiia s 4 sobami, pritikllnaml In z vrtom se ugodno odda v najem. Ponudbe na upravo lista pod šifro »Najemnik z odraslimi otroki«. Lepa, vellka meblovana soba v centru mesta, s posebnim vhodom, se odda s 1. XI. Naslov v trgovini M. Šribar, Celje, Ulica dr. G. Žerjava 2. Celjska posojilnica d. d. w Celju V LASTNI HIŠI NARODNI DOM Siavnica in rezerve nad Din 16,2ooooo#— Kupuje in pro« dajai de^Iase in valute Izdaja uverenje za izvoz blaga Sprejema hranilae vloge na knjižice in tekoči račun ter nadi za nje popolno var- nost in ugodno obrestovanje Podružnici: Maribor, Šoštanj Restavrcciia Joroi ism" ¦1 fl AI til (UNI nMIRMM ' MÜl0" m dolenjski cviček iz priznanih goric Gad ova peč in nov drameljski rizling iz gorice g. Fr. Mastnaka, vinogradnika v Dramljah Se priporoča restavraterka Lepa meblovana soba mirna in topla s posebnim vhodom se odda v vili. Vpraša se v trafiki v mestni elektrarnj. Okvire za slike v veliki izbiri, najceneje in najhitreje pri Prvi celjski Kpistaliji, Celje, Za kresijo 14 Telefon št. 154 Šolske knji^e za osnovne, meščanske in srednje sole, monopolne zvezke, risalne in pi- sa'ne potrebščine kupite zelo ugodno v knjigarni in trgovini 8 papirjem Vranc LesKovšeK Cel|et Glavnt trg 16 tfmeljevke in debelejše droge iz planinskega, gosto raščenega tesa ima za dobavo v 2imi in spomladi večjo količine graščina Josipdol, pošta Ribnica na Pohorju. Svojim cenjenim strankam najvljudneje sporočava, da sva svojo glavno prodajalno na Kralja Petra c. 13 na novo Otvorila in jo bova vodila pod lastnim vodstvom. Ker se bova, kakor doslej, tudi v bodoče vedno potrudila, da bova cenj. občinstvu vsikdar postregla s svežim in prvovrstnim blagom, se priporočava za obilen obisk. Viktor in Helena Zany Franjo Dolžan - Celje Za kresijo 4 Telefon 245 kleparstvo, vodovodne instalacije strelovodne naprave Prevzema via v zgoraj navcdene stroke jpadajocs dela in popravMa — Cene zmerne — Postrežba toina in jolldnn PUPILARNO VAREN ZAVOD HRANILNICA DRAVSKE BANOVINE CELJE prei Južnoštaierska hranilnica Sprejema hranilne vlo- ge na knjižice in tekoöi račun^lzvršuje vse v de- narno stroko spadajo- če posle najkulantneje Pozor državni uslužbenci in upokojenci! Ceravno so Vam place znižane dobJeUiVeiTgantneOobrebkaevpo Tiizkih cenah, kakor tudi oskrbite čiščenje, krpanje, likanje in obračanje oblek. DELO SOLIDNO (BREZ UČENCEV) priporoea RATAJ HINKO, krojaški mojster, CELJE Cesta na grad 2 (čez Voglajnski most desno druga hiša) Dravska banovina z vsem svojim premoženjem in vso davčno močjo V nedeljo 3. novembra gremo vsi v gostilno »Pri grozdu« (Pristovšek), Sp. Hudinja, na gosko. Martlnova nedelja. Godba, zabava. — Za topla in mrzla jedila in iz- borno kapljico bo preskrbljeno. Se priporoča gostilničarka. Š;ev. 6784/1935. Požarno policijski ogled v mcstu Celju Razglas Na osnovi § 5. dež. zakona za bivšo Štajersko od 25. junija 1886, St. 29, deželni zak. bo mestna občina od 28. t. m. dalje vršila požarno-policijski ogled vseh stavb v bivšem rajonu mestne občine celjske. Vsi hišni lastniki se pozivajo, da odstranijo vse eventualne nedostatke, ki so v na- sprotju s predpisi navedenega zakona. fflestno poglavarstvo Celje, dne 18. X. 1935. Po poobl. predsednika : Šubic Naliwna peresa z garancijo od 2 do 10 let in ob encm zavarovana proti Ezgubi V slučaju, da izgubitc pero, dobite novo enakovredno breacptadno — Vsa peresa so zlata, 14 karatna z irMium vršičkom po Din 60--, 90--, 120--, 150'-, 180- in 250- Prepričajte se o prvovrstnem blagu v knjigarni in papirnici^ „Domovina" — CeBje Kralja Petra c. 45. Ustanovljena leta 1864. Pod stalnlm driavnlm nadzoratvom Celjska mestna hranilnica v CELJU, KREKOU TRG (v lastni palači pri kolodvopu) Za hranilne vloge jamči poleg pre- moženja hranilnice še mesto Celje z vsem premože- njem in vso davčno moqo Novim hranilnim vlogamjetakojšnja izplačljivost v go- tovini s posebno uredbo brezpogoj- no in v vsakem primeru zajamčena Urejuje Rado PeCnlk. — Odgovoren za konzorcij »Nove Dobe« in Zvezno tlskarno Milan Četina. — Oba v Celju.