758
Listek.
Vsak  »Vodstvu družbe sv. Cirila in  Metoda«   prispeli   najmanjši   dar   nas je volja objaviti  v naših  časopisih.
Slovenci!   S tem označenim Vam činom stopimo pač z mogočnim korakom naprej v prospeh verskih teženj med nami ;  v prospeh d i n a s t i š k e m u čutu našega ljudstva ; v prospeh in brambo naše narodnosti   v ljubljeni  slovenski domovini. Vodstvo   družbe   sv.  Cirila   in   Metoda.
V Ljubljani, dne"   19. novembra  1894.
Tomo Zupan, prvomestnik. Luka Svetec,                                                       Andrej Zamejic,
podpredsednik.                                                   ud družbinega vodstva.
Knjige ,,Družbe sv. Mohorja". Kakor vsako leto, razposlala je tudi letos »Družba sv. Mohorja« svojim članom po šestero knjig, namreč: 1. »Zgodbe svetega pisma.« Slovencem priredil in razložil dr. Frančišek Lampe. I. del: Zgodbe starega zakona; 1. snopič 2. »Krščansko devištvo« Nauki, vzgledi in molitve za dekleta. Spisal Anton Martin Slomšek, bivši knez in škof lavantinski. 3. »Umna živinoreja.« Slovenskim gospodarjem v pouk popisal Franjo Dular, okrožni živinozdravnik. I. knjiga: Kako se domača živina zdrava ohrani. 4. »Naše škodljive rastline v podobi in besedi.« Opisal Martin Cilenšek, profesor na dež. gimnaziji v Ptuju. III. snopič. 5. »Slovenske Večernice za pouk in kratek čas.k 48. zvezek. 6. »Koledar družbe sv. Mohorja« za navadno leto 1895.« — Prostor nam je pretesen, da bi natančneje poročali o vsaki teh knjig; zato bodi dovolj samo nekaj občih besed. Krasna je precej prva knjiga »Zgodbe svetega pisma«, in to po svoji notranji uredbi in po zunanji obliki. Uravnana je tako. da je besedilo Sv. pisma samega tiskano z večjimi, razlaganje pa z manjšimi črkami. Prestavljal je g. pisatelj naravnost iz vulgate, dobro pa mu je rabilo tudi slovensko Sv. pismo, katero je izšlo v Ljubljani ob troških škofa Antona Alojzija Wolfa. Beseda je povsod gladka, razlaganje lahko umevno, tak<5 da je naše ljudstvo lahko hvaležno takd g. pisatelju, ki se je trudoljubivo lotil velikanskega in težavnega posla, in družbinemu odboru, ki se ni ustrašil troškov za premnoge izborne slike in za elegantno obliko, s kakeršno se ne ponaša nobena dosedanjih družbinih knjig. ¦— »Krščansko devištvo« Slomškovo je učakalo že osem natiskov, kar je najboljši dokaz, kako priljubljen je ta molitvenik. Družbino novo izdajo p oskrbel č. g. M. Len-dovšek, župnik v Makolah, in jo pomnožil z nekaterimi prav koristuimi dodatki; tudi je ta izdaja po svoji zunanji obliki dosti priročnejša in čednejša, nego so bile prejšnje. — O »Umni živinoreji« DuMrjevi naj izpregovore" strokovnjaki. Očito je bilo treba take knjige, zakaj Bleivveisova knjiga o tej stroki je že davno pošla, in drugih tudi nismo imeli razven podobne Govekarjeve knjižice. Gospod Duldr je osnoval svoje delo po predavanjih, katere je poslušal na Dunaji, in po svojih izkušnjah, tako da prav nič ne dvojimo o veliki vrednosti te knjige, po kateri naj se le vestno ravnajo naši živinorejci. Pripovedovanje ni nikjer zamotano, nego povsod preprosto in zato lahko umevno. — Cilenškove »Naše škodljive živali v podobi in besedi« tudi v svojem letošnjem tretjem snopiči ne zaostajajo za prejšnjima snopičema. Na glas moramo pohvaliti g. pisatelja, čegar vrline so našim čitateljem itak znane iz njega spisov v našem listu, da tako skrbno spisuje delo, o katerem bode seveda šele potem izreči končno iu jasno besedo, kadar izide poslednji snopič. Posamične rastlinske vrste pojasnuje obilo slik, ki so vse pogojene prav dobro. — V »Slovenskih Večeru ica h« čitamo zbirko prav lepih in zanim-ljivih spisov, katere so objavili M. Slekovec, Fr. Kavčič, J. Štrukelj, Žaljski, f y. Freuens-feld in J. St.;  takisto prinaša   »Koledar«   dokaj izbranega  pripovednega  pesniškega   in
Listek.
759
poučnega gradiva, katero priobčujejo Iv. Lapajne, Franjo Podborški, Jožef Zickar, Gašper Križnik, Lipe Vrbovski, Mih. Opeka, Janko feban, Podgoričan, Jožef Rozman, f Jož. Freuensfeld, Simon Cvahte, Simon Rutar, Anton Medved, Janko Kersnik, Janez Bilec, J. V. in dr. Ivan Križanič. »Koledar« je okrašen z mnogimi lepimi slikami; oblika mu je nekoliko večja od prejšnje. — »Družba sv. Mohorja« šteje letos 65.952 udov, za 8554 več nego lani Dohodkov je imela od dne" 1. avgusta 1893. leta do dne" I. avgusta 1894. leta 74.779 gld. 28 kr., troškov pa 74.760 gld. 98 kr., glavnica je znašala do dne" I. avgusta 1894. leta 25525 gld. 55 kr. in je na obresti zavarovana v družbinih hišah in v tiskarni. — Za prihodnje leto se pripravljajo te-le knjige: 1. »Zgodbe sv. pis m a«. Slovencem priredil in razložil dr. Frančišek Lampe. II. snopič; 2. »S ve t i J o že f« . Spisal stolni kanonik dr. Jožef Pajek v Mariboru; 3. »Umna živinoreja«. Sloveuskim gospodarjem v pouk spisal Franjo Dular, okrožni živiuozdravnik. II. knjiga ; »O pasmah in umni reji domače živine« ; 4. »Naše škodljive rastline v podobi in besedi«. Opisal profesor Martin Cilenšek. IV. snopič; 5. »Pod lipo«. S prilogo: Otročje pesmi s podobami. Mladini v pouk in zabavo spisal profesor Jožef Stritar (s 30 izvirnimi slikami) ; 6. »Koledar družbe sv. Mohorja za prestopno leto 1896.« — Odbor razpisuje tudi za leto 1895. darilo 250 gld. za šest krajših izvirnih povestic, vsaki po 35 gld., ki obseza vsaj pol tiskane pole, in darilo 140 gld. za štiri poučne spise razne vsebine, vsakemu po 35 gld v obsegu pol tiskane pole. Za poučne spise naj si gg. pisatelji izbirajo kolikor moči nove, a dejanski porabne predmete Kakšnih spisov še ni objavila družba, pozvedeti je iz sestavka v »Slov. Večernicah« leta 1892.: »Štiridesetletno književno delovanje društva in družbe sv Mohorja«. Rokopisi naj se pošljejo družbinemu tajniku do dne 1. maja 1895. leta brez podpisanega imena, ki se zapiši na poseben zapečaten listič.
Marjetica. Idila. Spisal Anton Koder. Drugi natis. V Ljubljani, 1894. Založil in prodaja Anton Turk, knjigovez. 246 stranij. Cena 1 krona. — Prva izdaja te povesti je izšla, kakor znano, leta 1877., in tedanji Stritarjev »Zvon« je priobčil o Kodrovem delu kaj ugodno oceno. In res je v njem naslikano vse naše narodno življenje; tako da bi dobil slikar v »Marjetici« dovolj tvarine za obširno delo: naš narod v besedi in sliki. Da je pri nas knjiga pripovedne vsebine učakala drugi natisek, tega ne doživimo vsak dan; lahko torej rečemo, da seje priljubila občinstvu, in to ji je izvestno najboljše priporočilo.
Izvestja »Muzejskega društva za Kranjsko* prinašajo v svojem 5, sešitku konec Rutarjeve razprave o grobišči pri Sv. Luciji blizu Tolmina, nato nadaljevanje re-gestov (iz 9. stoletja) k domači zgodovini, katere priobčuje dr. Fr. Kos, »Se jedno (la' tinsko) poročilo o zmagi pri Sisku leta I593.«, priobčil Janko Barle, »Črtice o kapucinskih samostanih štajerske provincije«, spisal A. Koblar, in naposled med »Malimi zapiski« celo kopo jako zanimljivih beležek, tako o prazgodovinskih najdbah na Kranjskem leta 1894. fS. R.J, o nekdanjem rogu na ljubljanskem Gradu fj. Vrhovec), o vojskinih ogledih ljubljanskih (J. Vrhovec), donesek k zgodovini zvonov na Kranjskem (/J/. S.J, poročilce o tiskarni Tomaža Hrena (J. Vrhovec), o Francozih v Smledniku (V. L.), o ljudskih spominih na Turke (M S.) in zahvala Tomaža Hrena za poslano mu vino. Na platnicah so zabeleženi darovi deželnemu muzeju leta   1894.
Domoznanstvo v ljudski šoli. Metodično navodilo. Spisal Jakob Dimnik, učitelj na II. mestni šoli v Ljubljani Cena 50 kr. Založilo in izdalo »Slovensko učiteljsko društvo« v Ljubljani. — Kakor pravi g. pisatelj v uvodu, ima knjiga namen slovensko učiteljstvo poučiti, kako naj se vrši opazovanje otrokovega obližja. Pokazati hoče približno  pot domoznanskega  pouka,   ki   je propisan  po učnem črteži  avstrijskih ljudskih