—    32    —
Odgovor na odperto pismo gospodu
Razlagu.
V 4. lista 5)Bčele" ete mi z mogočno besedo napisali 4 vprašanja, na ktere naj Vam odgovor dam. Ker sim pa že poprej odgovoril, kakor stemeVipra-šali (poglejte v 103. in 104. list Ljubljanskega časnika}, in ker ne sediva pri zelenej mizi, še manj pa na šolskej klopi, Vas zavernem na imenovana lista, kjer sim dokazal, kar sim govoril; dvakrat, pravijo, se pa v mlinu pove. — Pri tej priliki le še to točno povemo, da v presoji novih knjig, ktere se slovenske zo-vejo ali so saj osobito Slovencem namenjene, zdrava kritika prihodnjič ne sme več prizanesljiva biti. akosopo Prešernovih besedah v „janičarski slavšini" pisane, ker to bi bilo slovstvu v kvar, in v škodo tistim, ki zapeljani po nevgodnem in pristranskem hvalizanju tako pisane knjige kupujejo. Naj se piše po slovensko ali ilirsko, kakor je komu drago ; oboje sme' hvale gotovo biti, ako je hvale vredno. Grajati pa se mora prihodnjič in konec storiti ta c emu jeziku, ki ni ne slovenski ne ilirski, ker so resnične tiste besede, ktere nek učen in nepristransk Slovenec o tem govori, rekoč: „Zora i vsi nje časti tel j i i posnemovavci blodijo po labirintu, od kodar se ne pride drugam ko v Babilon".
Gospoda A. J., ki v „kratki besedi" prenapetost, pristranost in celo sovražnost mojemu pretresu očita, prosim naj vzame 52. list lanske ?5Bčele" v roke in naj sine ira et studio prebere pervi „og!as Zore". Ondi stoje prav nepristranske (T) prav vzajemne in složne (!) besede: „Radostno moramo obstati, da (Zora") vse druge jugoslavenske koledarje dalječ prekosi. Da si ti prekrasni koledar vsaki Jugoslavjan nakupi". Ko bi še v letu 1848 živeli, bi ljudje imenovali tako kritiko: „Sturmpetition!" Koliko si je moral vsak po taki vse druge slovenske in ilirske koledarje o ver ž ni in vničivni kritiki o „Zori" pričakovati, je očividno; koliko pa smo zares našli, sim v ??Lj u bljansk e m časniku" v pretresu dokazal, ker sim pohvalil, kar je hvalevrednega, brez ovinkov pa tudi povedal, kar je napčnega. Malovredna kritika pa je že zdavnej pri vsih narodih tista spoznana, ki ni v stanu vsacega dela, kakoršno je samo po sebi, pretresovati, ampak ki le na potlačbi druzih svojemu ljubljencu hvalo poje. Taka kritika je bolna kritika! Dixi.                         Cegnar.