Uiiteljski pevski zbor na poti UPZ je na poti po jugo-vzhodnem delu naše države, da proslavi 25 letnico osvobojenja Južne Srbije in da počasti spomin svojega pok. predsednika Emila Adamiča. V četrtek 18. t. m. se je odpeljalo 70 slovenskih učiteljev in učiteljic na jug z nezlomljivo voljo pokazati jugoslovenski javnosti svoje razumevanje in spoštovanje do narodnih svetinj. zavedajoč se, da mora biti učitelj in vzgojitelj prvi, ki jih odkriva in čuva. Pot v to deželo borbe za svobodo, trpljenja in junaštva bo slovenskemu potujočemu učitelju samo poglobila vero in zaupanje v moč svojega naroda. Borovo. Borovo-Bafa! Tam, kjer je bilo pred petimi leti še samo polje in majhna vasica s tem imenom, se danes dvigajo ogromne tovarniške stavbe amerikanskega stila. 22 oseb sezida v petih tednih petnadstropno palačo! Ob priliki zračnega napada »sovražnika« je v slabih dveh urah 1200 delavcev demontiralo ves tak objekt in delalo naprej svoje delo po njivah in cestah naokoli, kakor da se ni ničesar zgodilo. Kolektivizem in demokracija! Ves ta način dela in življenja naseljencev se najjačje zrcali v metodi poučevanja na tamošnji šoli, ki nosi ime našega mladega kralja, Delovne zajednice obdelavajo v zračnih, svetlih in prostornih sobah snov okoli premakljivih mizic in stolčkov s prav vsemi potrebnimi šolskimi potrebščinami, za katere skrbi ravnateljstvo tovarne Bat'e. Naši pevci in pevke so imeli z ondotnim učiteljstvom po ogledu šole konferenco, na kateri jim je upravitelj Tlačik Ferdinand, Slovak rojen v Jugoelaviji, natančno pojasnil principe pouka. Z neomajnim zaupanjem gledajo v ravnatelja Bafinih tovarn v Borovem g. Toma Maksimoviča, ki ni samo propagator kolektiTi^ega dela, temveč tudi velik zagovornik šole in prosvetni mecen. Šola bo kmalu pretesna, število otrok okoliških kmetov raste iz leta v leto; a živijo brez strahu, saj si jo lahko povečajo v enem tednu —¦ tako se je izrazil tov. Tlačik in verjamemo mu. Zvečer je UPZ imel svoj koncert v velikem in povsem novem domu prosvete v znamenju 6večane otvoritve. Prosvetitelji so otvorili in posvetili tako novo hišo v Borovem za delavsko izobraževališče. Koncert je aranžiral naš rojak Ivan Gorenjšek, ki je ustanovil pevsko društvo »Radiša«, kateremu predseduje sam ravnatelj Bafe. iMed odmorom sta se slov. pevcem poklonili dve učenki v imenu mladine, a delovni aranžer lepega večera pa za pevsko društvo »Radiša«. Značilne so besede, ki jih je ravnatelj tovarn g. Maksimovič sam spregovoril našim pevcem na banketu. Rekel je: »Tu živijo ljudje iz vse naše države, ljudje, ki grade novo mesto za primer domovini, kaj se doseže s skupnim in produktivnim delom. — V naši sredi ste nam odkrili tudi zaklad, za katerega nismo znali, naš Ivan Grbec je — komponist!« S povabilom, da jih UPZ poseti čez nekaj let, je zaključil g. ravnatelj pojedino, katero je priredila tovarna sama. Beograd. Še isti večer — na predvečer Jožefov in Jožic — se je zbor odpeljal preko Vinkovcev v Beograd, kamor je prispel drugi dan v zgodnjih jutranjih urah, ko je zarja oblikovala nad njim čudovito lepe silhuete streh in. stolpov. Prva pot naših pevcev je bila v postelje Učiteljskega doma, da nadomestijo, kar «o v dveh nočeh vožnje zamudili in da se pripravijo za večerni koncert, ki se ie vršil v najlepši in največji dvorani Kolarčeve zadužbine. Spominskemu koncertu, ki je obsegal same Adamičeve skladbe, so prisostvovali poleg velikega števila v Beogradu živečih Slovencev in ostale javnosti tudi minister dr. Krek, senatorji Al. Kramer, Pucelj, dr. Xcmet, dr. Zec, Grga Andjelinovič, predscdnik drž. sveta Sagadin ter poslanci Pastorovič, Lenarčič. dr. Videc Anton, ki je posredoval in dosegel četrtinsko vožnjo za UPZ od Beograda naprej. Do Beograda so se morali člani namreč voziti s svojimi uradniškimi legitimacijami, nekateri pa celo s celo karto. Navzoča sta bila nadalje glasbeni kritik in skladatelj dr. M. Milojevič in bivši dolgoletni pevovodja in ustanovitelj UPZ Srečko Kumar. Med spominskim govorom tov. Supančiča je občinstvo stoje počastilo spomin velikega slovenskega guslarja E. Adamiča. Vidno vzradoščen je čestital pevcem in pevkam v garderobi načelnik ministrstva prosvete g. Jakšič v imenu gospoda ministra prosvete k tolikšnemu uspehu, naglašujoč, da je zbor na pravi poti in je zelo zadovoljen, da so prišli tudi slov. prosvetitelji proslavljat osvobojenje svojih bratov. Pohvalil je požrtvovalnost članov, kisicer raztreseni no širni Sloveniji — vršijo s takimi turnejami veliko kulturno nalogo. Prosil je vodjo turneje tov. Draga Supančiča, da se na povratku oglasi v njegovi pisarni in referira o uspehih UPZ. Srce Šumadije — Kragujevac. VTzpodbujeni in veseli velikega uspeha. ki so ga pevci dosegli v Beogradu so se 20. marca obrnili od Save in Donave proti jugu v Kragujevac. Tik pred odhodom brzovlaka so prinesli s prometnega ministrstva dovoljenje za četrtinsko vožnjo, ki je prihranilo zboru mnogo denarja. Pevci in pevke so bili hvaiežni za tako lepo priznanje težkega de!a po turnejah. V Kragujevcu so zbor sprejeli borbeni in ognjeviti Šumadinci ter rojaki Slovenci s toli gostoljubnim načinom, ki je prirojen samo Slovanom. Vojaška godba 18. pešpolka in glasovi otrok! Na postajo so prišli župan mesta g. K. Božič, ki je prvi pozdravil goste, visoki vojaški dostojanstveniki v zastopstvu divizonarja, predsednik JUU za kragujevaški in gružanski sres Dragiša Mihajlovič — vo litelj vsega gostovanja — učiteljstvo, prota, gasilci, gimnazije, učiteljišče, ženska obrtna šola, Slovenci, predsednik pevskega društva »Triglav« Stanič Jože, po dva zastopnika-častnika vsake vojaške edinice v Kragujevcu ter mnoga občinstva. Po oficielnih pozdravih so odkorakali gostje v spremstvti vseh zastopnikov z godbo na čelu skozi mesto pred spomenik padlim Šumadincem, kjer je spregovoril par iskrenih in kremenitih besed tov. Mihajlovič. V prepolni dvorani hotela »Jadran« je UPZ odkrival Šumadincem lepoto slovenske pesmi, a Slovencem obujal spomine na ožjo domovino. Seveda so bili tu člani zbora gostje mestne občine in gostje meščanov, ki so jih rade volje sprejeli pod streho, kjer so si pripovedovali o lepoti Slovenije in o junaških bitkah s Turki. Sivoglavi bojevniki nikakor ne morejo pozabiti svojega kralja Aleksandra in vselej, kadar govore o njem, pristavIjajo tiho »Siromah«. Danes 21. marca smo v Nišu. Nasvidenje. Vir.