Politični ogfled. Avstrijske dežele. Dunaj. V sredo se je napolnila iz nova hiša drž. zbora. Vojni minister je prinesel kar iz kraja načrt za novo postavo, po kateri bode deželni brambi slati dve leti pod puško. Ge se postava ne sprejme, odstopi pa neki celo ministerstvo. Ni pa skorej dvorna. da do tega ne pride. — Minister za drž. finance, dr. Steinbach je predložil drž. proračun za leto 1894, dohodkov računi na 618,694.237 gld. in stroškov na 618,105.542 gld. ter bi po takem še ostalo v drž. kasah 411.542 gld. To ravno ni veliko! — Minister za poljedelstvo predlaga »kmetijske zadruge« in »kmečke domove«, grof Taaffe pa spremembo volilnega reda za drž. zbor; po tem dobijo pravico voliti dosluženi vojaki z bojno svetinjo in pa podčastniki, če tudi ne plačujejo davka. Štajars'ko. V Gradci so zadnjo nedcljo ustanovili podružnico »katol. šolskega društva«. To je tem lepše poročilo, ker se deslej o konservativcih v (iradci ni slišalo veliko in vendar je znano, da živi v Gradci unetih katolikav dovolj, saj niso v riobenein mestu cerkve tako polne, kakor ravno v tem mestu in tudi dobrotnikov ubogo ljudstvo ne najde lahko kje drugje v tolikem številu. — Družba katol. mojstrov si je napravila novo, lepo hišo, v kateri se zbirajo mojstri v posvetovanje. pa ludi rokodelski učenci dobijo v njej potrebnega pouka. Tudi lepo delo! Koroško. »Kmečka zveza« ne da mirii ter hoče po sili slov. kmete spraviti v nemčurski in brezverski koš, zato ima v nedeljo dne 29. oktobra zborovanje v Ledenicah v slov. Rožu. — Podružnica sv. Girila in Me- loda se je vendar-le ustanovila v Velikovci. Nobeden tamošnjih krčmarjev ni smel dati prostorij za zborovanje, pa jo vendar-le bilo in sicer sijajno! — Kat. politiško drušlvo zboruje v nedoljo dne 22. oktobra v Št. Jakobu blizu Velikovca in se prieaknje obilna vdeležba, tudi vspored obeta veliko vspodbude. Kranjsko. V Vrhniki je nek ponoenjak namazal nemški napis pod c. kr. orlom in prec so zagnali krik, češ, da so tudi na Kranjskem veleizdajice liki mladočeškim! — V Kranji pa so v neki krčini peli francosko »marzelejzo« in smelih pevcev je vsled tega že par pod ključi. Zares neumno počenjanje, kakor navlašč voda na mlin sovražnikom slov. Ijudstva! — Iz Amerike se je te dni vrnilo 28 Kranjcev, srečc torej niso našli v novem svetu. Primorsko. Občina v Sežani je pristopila k družbi sv. Cirila in Metoda s sto goldinarji. — Labi so še vedno silno bojeviti zoper slov. kmete okoli (iorici, toda če pride do prelepov, vselej so jib krivi neki — sciavi t. j. slov. kmelje! — V Trstu je napadel nek Daneckef1 svojega gospodarja o belern dnevem ter mu je s sekiro blizo da glavo razbil. Se ve, da so besnega zločina kmalu spravili v luknjo. Dobro, da ni Slovenec. sicer bi se prec upilo, da so Slovenci divjaki! Hrvaško. Hrvaški ban, grof Khuen-Hedervary je bil une dni v Djakovu, pri škofu dr. Strossrnavru. Pravi se, da je to storil z ozirom na imenovanje nadškofa v Zagrebu. Nam se ne zdi verojetno, resnica pa je, da ga ni obiskal kar tako, brez posebnega namena. Ogersko. Svitli cesar je prišel v Godollo ter ostane ondi neki dal.je časa. — Ministerstvo še nima dovoljenja od cesarja, da predloži drž. zboru načrt postave za civilni zakon, ali minister dr. Weckerli trdi, da dobi za gotovo tako dovoljenje. Se ve, da zavoljo tega še dovoljenje ni — pribito, in je to le želja ministra, se ve, da ne »pobožna želja«. — Rumunee hoče vlada po polnem stlačiti v madjarskc krplje in ji je v ta nainen dobro vse, tudi sila. Taka je madjarska svoboda! Vunanje države. R i m. Sedanji sv. oče Leon XIII. si prizadevajo veliko, da se razširi kraljestvo božje na zemlji, sv. katoliska cerkev in posebno jib skrbi za uboge zamorce v Afriki. Žal, da jih evropske države ne podpirajo v tem toliko, kakor bi lahko. Nekatere so v tem oziru celo mrzle. Italija. Vlada ne vidi rada, da prihaja leto na leto toliko romarjev k sv. očetu, kajti Ijudje vidijo, da njim daje to dobiček, od kralja pa nimajo nič. Zato nagovarja vlada svoje ljudi, naj mislijo, kako se da tudi v posvetnih rečeh privabiti tujcev v Rim. Iz tega namena je bilo letos neko zborovanje za »mir sveta« in sedaj še bode enako za »časnike sveta«. No že prvo zborovanje ni obveljalo, tudi poslednje ne bode bolje!— V Siciliji so kmečki delavci napravili si društvo, ki šteje nad 300.000 udov, toda kaj pomaga društvo, če jim ne zna ponioči! Francija. Ministerstvo se nič kaj ne veseli novih drž. poslancev, kajti nič še ne zna, ali dobi za-se dovolj trdno večino. V vrsti poslancev je veliko »novih mož« in ni se zanesti na-nje. — Pri častnikih so našli veliko tacih, ki jim je za vse več, kakor za vojaško službo. Radi bi se jih tedaj odkrižali, ali kako to? Brez zamere se ne rnore izgoditi in vendar ne kaže še pri tolikem številu rodbin priti v zamero! B e I g i j a. V neki vasi je vdrlo nad 500 delavcev, njim na čelu župan, v župnijsko cerkev in so v njej potem vse razdjali, svotnike pa so pometali iz cerkve. Ljudje so vsled tega kar osupnjeni. Pač res, kjer ni vere, tam ni reda, ni mirii, ni sreče. Anglija. Vlada ima sedaj dorna nekoliko miru, zato pa dela ona tem več zunaj doma: posebno v Aziji. Tam si pridobiva zmerom več novih zaveznikov in vse kaže, da zoper Rusijo. Nemčija. Cesar Viljem se je vrnil iz Avstrije in je polen hvale za naše vojaštvo. — Volitve v deželne zbore se vrSijo prihodnje dni ter bodo vladi več ali manj ugodne. — Knoz liismarck se je vrnil v »Friedrichsruhe«, zdrav pa mož brž ne bode več, da-si zakriva svojo bolezen. Busija. Trgovinska zveza z nemško državo so dela že doigo, ali kakor je podoba, ne dodela se še tako hitro, Rusija nima zato prave volje. — Neka ruska princesinja se zaroči, kakor se govori, z grotom Pariškim — s tistim princem, ki ima največ upanja, da še pride kedaj na prestol francoske države. Bolgarija. Sebranje ali državni zbor se snide kmalu in dobi letos proračun države v posvetovanje, kateri ne kaže primanjkljaja. Je že nekaj. — Na višje šole sili toliko mladih ljudij, da obbaja vlado že strah, kaj hoče z njimi, ko jih dovršijo. V državne službe vendar-le ne more vseh vsprejeti, vsi pa gredo iz tega namena na višje šole. Serbija. Minister dr. Dokič je zbolel in pravi se, da mu teče nit življenja še le nekaj dnij. In kaj bode potlej, kdo stopi na njegovo mesto? Kralj Aleksander še pač potrebuje zanesljivega moža. Najbrž bode minister general (iruič, toda on iina veliko sovražnikov. Turčija. Malo manjka, pa bode sultan Abdul llamid sit vladanja, kajti niti ene ure nima vesele. V drž. kasah je vedno tema, na drugi strani pa se mu je vedno bati, da vzbruhne kje ustaja zoper njegovo vlado: uzrokov za-njo je skorej na vseh krajih ob.širne države. Afrika. V Maroku so nastale za sultana jako velike sitnobe, ker so kabili, muhamedanci, napadli trdnjavo Melila, ki je že od davna v rokah Španjcev. Španjska vlada hoče se znositi zavoljo tega nad Marokansko državo, ako sultan ne kaznjuje svojih ljudij. Zadnje pa je sultanu težava. Amerika. V Rio de Janeiro še ustajna vojska ni vdrla, toda mestu se godi trda in predsednik republike, Peixoto mora mesto zapustiti, če noče, da ga ustajniki razdejo. Peixoto pa noče oditi. da-si ga ljudje v mestu nagavarjajo, da pojde.