2
Odprto pismo starim in novim sotrudnikom
„Novic".
Od gorenjske strani, 27. decembra 1891.
Da naše nekdaj od vsega slovenskega naroda ljubljene in cenjene „Novice" stopijo s 1. januvarijem 1892. leta v svoj petdeseti, tedaj jubilejni tečaj, znano nam je bilo. Bal L smo se, pa ker so v ^Novice" zli. polovico letošnjega (49.) tečaja spremenile nekoliko svojo vsebino, da jim bo to ravno o petdesetletnici skopalo prezgodnji grob. La, — hvala Boau! motili smo se. Vabilo na naročbo v zadnjih dveh listih nam je ta strah popolnoma odvzelo. Troje prošenj izrekamo na tem mestu v obliki odprtega pisma. starim, pa tudi novim sotrudnikom „Novic", se ve, da ob enem tudi pp. nn. gg. naročnikom namreč :
1.    Noben dosedajnih naročnikov naj ne postane „Novicam" v novem letu nezvest; pač pa naj se potrudi vsak po vsej moči, pridobiti jim še novih.
2.   Iz pietete do rajnega neumrljivega njihovega ustanovitelja in na mnogo strani resnično pravega očeta našega naroda, pač prezgodaj preminulega dr. Janeza Bleiweis-a viteza Trsteniškega naj se list ureduje in ohrani, ker je naj več moč, v njegovem duhu in po njegovih  načelih.
3.  Vsi nekdajni sotrudniki „ Novic", kar jih še živi, — tudi moja malenkost se šteje vmes —, naj se z novimi  pomlajenimi  močmi oklenejo  prvega,   tedaj  najsta-
3
rejšega slovenskega časnika; zraven naj pristopijo tudi mlade, krepke moči: skupno se trudimo, da dobijo „Novice" zopet ono veljavo, katero so imele zlasti za časa pokojnega dr. Bleiweis-a, ko smo se včasih tako-rekoč celi teden naprej veselili, kedaj nam bo zopet novi list došel v roke. Le pomislimo, koliko ogromnega pod-učnega in zabavnega gradiva nam hranijo dosedanji 49. tečaji „Novic". Da bi pri 50. opešali in delo ter trud opustili, tega ne daj in ne dopusti Bog! Tedaj, častiti gg. pisatelji, stari in mladi! stopimo v kolo, podajmo si roke in z združenimi močmi delajmo, da si bo 50. tečaj zaslužil častno ime: dr. Janez Bleiweis-ov jubilejni tečaj.