49. štev. V Kraoju, dne 5, decembra 1913. XIV. leto. GORENJE Političen in gospodarski lisi Stane za Kranj z dostavljanjem na dom 4 K, po posti za celo leto 4 K, za pol leta 2 K, za Nemčijo 4 marke, za Ameriko 2 dolarja. Posamezne Številke po 10 vin. — Na naročbe brez naročnine se ne ozira. — Uredništvo in upravnistvo je v hiii Itev. 173. — Izdajatelj: Tiskovno društvo v Kranju. — Odgovorni urednik: Janko Strnad — Rokopisi naj se ne pošiljajo prepozno. Izhaja vsak petek : ob petih zvečer : laserati se računajo za celo stran 60 K, za pol strani 80 K, a« četrt strani 20 K. Inserati se plačujejo naprej. Za manjša oznanila a« plačuje za peti t-vrsto 10 vin., če se tiska enkrat, za večkrat znaten popust. — Upravništvn naj se blagovolijo pošiljati naročnina, reklamacije, oznanila, splob vse upravne zadeve, uredništvu pa dopisi ia novice. — Dopisi saj se is«clijc frankirati. — Rokopisi se ne vračfje. Možata beseda poštenega gorenjskega moža. Slavno uredništvo .Gorenjca"! Prosim, da v prihodnji številki .Gorenjca" objavite sledeče: Izjava. Podpisani tem potom izjavljam pred pričami, da jaz pod nobenim pogojem ne kandidiram na liberalni program, in izjavljam, da so me liberalci proti moji lastni volji postavili za kandidata v okrajih Kranj — Škofja Loka. Spoštovanjem Matevž Barle, posestnik, Luže 4. Anton Umnik l. r. posestnik v Šenčurju 20, priča. Luže, dne 4. dec. 1913. Jožef Kristane i. r. pos. in trg. v Srednji vasi 16, r 'iz. Pripomba uredništva. Mi smo že zadnjič povedali, na kakšen način je bil g. Matevž Barle na .Novi Pošti" v Kranju postavljen za kandidata. Izvedeli smo potem, da se je g. Barle proti možem izjavil: .Jaz nisem liberalec; nisem Se nikdar liberalno volil in nikdar ne bom". Lahko ga je tedaj pogrelo, ko so najbolj svinjski liberalni listi začeli priporočati njega kot svojega pristaša. Temeljito se je g. Barle z zgoraj navedeno iz* javo otrebil vsiljivih liberalcev, kar je tudi pouk za g. Jožo Novaka na Jami. Volilci, Gorenjci! Pretekli ponedeljek ste v splošni skupini po-medli s korumpirano liberalno stranko. Pokazali ste, da pri nas še nt prišel čas, da bi se podirale cerkve in duhovniki poganjali iz dežele, kakor se godi to v krajih, kjer imajo moč liberalne stranke. Prihodnji torek, dne 9. decembra, vam bo kmečkim možem zopet stopiti na bojno polje. Vršile se bodo namreč volitve iz kmečke skupine. Kmetje, pokažite, da se vam studi tista stranka, ki je tedaj, ko je vladala v deželnem zboru, dajala za kmečke namene le borih 600 kron podpore na leto, ki je dajala kmetom knof, svojim koritarjem pa groš! V ponedeljek, kmetje, vsi na volišče za našo ljudsko stranko I Kliče vas vaša stanovska dolžnost. Pokažite svetu, da ste ena sama močna armada, proti kateri ni sile, ki bi jo premagala. Zapišite na glasovnico imena naslednjih kandidatov. Okraj Kranj—Tržič—Škofja Loka, ki vo'i dva poslanca: Franc Demšar, drž. poslanec, češnjica, Ivan Zabret, posestnik, Bobovek. Okraj Radovljica—Kranjska Gora: Jos. vitez Pogačnik, drž. poslanec, Podnart. Okraj Kamnik—Brdo: dr. Janez Krek, drž. poslanec, Ljubljana. Ljubljana—Vrhnika: Franc Povše, drž. poslanec, Ljubljana, in dr. Ivan Šusteršič, deželni glavar, Ljubljana. Postojna—Logatec: Franc Drobnič, župan Nova vas, in dr. Ignacij Žitnik, drž. poslanec, Ljubljana. Vipava—Idrija: Bogomir Perhavc. župan, Vipava. Novo Mesto—Krško: Josip Zurc, župan, Kandija. Trebnje — Višnja gora — Žužemberk— Mokronog—Litija—Radeče: »Franc Koiak, župan, Grosuplje, dr. Evgen Lampe, dež odbornik, Ljubljana in Ivan Vehovec, župan, Žužemberk. Kočevje—Ribnica—Lašče: Anton Lovšin, posestnik, Jurjevica 34, in Karol Škulj, kaplan, Ribnica. , Črnomelj—Metlika: Karol Dermastija, učitelj slov. trg. šole, Ljubljana. Kmetje, volilci gorenjski! Okoli vas se bodo te dni vlačili razni ljudje z medenimi ust m i in širili laži proti S. L. S. Povejte tem hinavcem, da njihovi kompanjoni na Dolenjskem in Notranjskem hujskajo tamošnje kmete, naj ne volijo kandidatov S. L. S., ker da ta skrbi samo za Gorenjsko. Pokažite vrata ljudem, ki hujskajo drugod, da dežela ^a vas Gorenjce preveč žrtvuje! Pokažite vrata ljudem, ki hočejo, da bi Gorenjska od dežele ničesar ne dobila 1 Na vaših glasovnicah naj bodo zapisani samo kandidati, ki vam jih priporoča S. L. S. Po prvi bitki. Prva bitka med S. L. S. in njenimi svobodomiselnimi sovražniki se je končala s sijajno zmago zavedne armade S. L. S. Liberalci in njihovi pomočniki socijalni de-mokratje so se vrgli s pravo besnostjo v volilni boj. Pograbili so vsa, tudi najpodlejša sredstva, da bi izvili naši stranki nekaj mandatov. Na tisoče letakov so nasuli po cestah, hiše in svinjake prelepili z lepaki. Posluževali so se vseh mogočih lumparij, toda zaman. Ljudstvo ve, kako se mu je godilo tedaj, ko je veljalo načelo: liberalcem (to je sklicem) groš, klerikalcem (to je kmetom) pa knof! Liberalci so v svoje laži in svojo surovost tako zaupali, da so se nadejali, če ne takojšnje zmage, pa vsaj ožjih volitev v radovljiškem, kamniškem, belokranjskem in notranjskih okrajih. Še v soboto so pisali liberalni listi o tem. Zgodilo, se je pa drugače! Ožje volitve bodo res, toda v Ljubljani, v tisti liberalni trdnjavi, ki so jo imeli liberalci za tako svojo trdnjavo, da se jim je zdel že samo poizkus naše stranke, v Ljubljani kandidirati, velika predrznost V splošni skupim je izid isti, kakor je bil pri zadnjih državno zborskih volitvah 1.1911. Le v postojnskem okraju je S. L. S. nazadovala za nekaj nad 1000 glasov. Vzrok je pa samo to, ker je 1. 1911. kandidiral v tem okraju obče priljubljeni kanonik g. dr. Žitnik, proti kateremu se niso niti liberalci upali resno nastopiti. Velike njegove zasluge za ia okraj, tudi liberalci sami priznavajo. Letos pa kandidira g. dr. Žitnik v kmečki kuriji. Kandidat g. dr. Pegan pa kandidira šele prvič v okraju. Par sto glasov je naša stranka izgubila v radovljiškem okraju, ker so mnogi .za špas" volili strica. V nekaterih okrajih je pa celo napredovala, kakor v logaškem in ribniškem okraju. Kandidatje S. L. S. so dobili v celi deželi 50.894 glasov; liberalci, vštevši Ljubljano 22.148 glasov in soc. demokrati 4911 glasov. Socijalisti so nazadovali za 1535, ki so jih dobili liberalci. Kakor se vidi, bodo socijalisti svoje bratstvo z liberalci plačali s tem, da se bodo popolnoma poliberalili in tako izginili v žrelu kapitalizma. Slovenska Ljudska Stranka je pa izšla iz boja skoro z istimi glasovi, kakor 1. 1911. Ko bi se bilo v nekaterih krajih nekoliko bolj agitiralo, bi ne bilo nobenega nazadka. Kako sijajno je Slo- venska Ljudska Stranka porazila svobodomiselne kompanjone, kaže številka, ki pove, da ima naša stranka 28.710 glasov več, kakor pa liberalci. Ne svinjske laži, ne Johance in Kamile niso mogle omajati zaupanja, ki ga ima naše ljudstvo do svoje ljudske stranke. Najbolj klavrno vlogo so igrali v ti borbi liberalci v Kranju. Organizirali so študente in kranjske kemije, da so ietali po vaseh in lepili na vseh oglih lepake z liberalnim kandidatom. Na lumparijski način so hoteli ljudi prevarjati. Na lepakih s kandidatom S. L. S. so prelepili samo ime našega kandidata s svojim, tako, da bi ljudje mislili, da je Franc Dolenc naš kandidat Toda naše ljudstvo ima v glavi nekoliko več, kakor mu prisojajo kranjski liberalci. Zato se ni dalo preslepiti. Iz Kranja so speljali nekaj centov raznih letakov in lepakov. V Naklem se je plakatarjem nekaj primerilo: ženske so jih nagnale z burklami, ko so lepili rdeče plakate na tuje zidove. Tudi v Predosljih so dobili, kar jim je Šlo. Ko so s silo hoteli popati, so se jim fantje pogumno uprli ter povedali Pepelu in njegovim juristom, da koncesija za lepljenje še ne da pravice, če gospodar ne dovoli. Vsled tolikega truda so bili kranjski liberalci prepričani, da bo naš kandidat propadel. O tem so bili tako gotovi, da so na to zmago cel ponedeljek pili- Zgodilo se je pa po stari navadi, da kandidat, ki dobi v Kranju večino, propade drugod. Če bodo hoteli biti Kranjci kdaj zmagovalci, jim ne preostaje drugega, kakor voliti s S. L. S. Liberalna stranka je prevmazana, da bi se naše ljudstvo taki umazani cunji pridružilo. — Madežev te stranke ne more oprati niti Fockovo milo, ki je baje tako dobro, da napravi zamorca belega. izid deželnozborskih volitev v splošni kuriji. Volilni okraj Kranj—Škofja Loka. Oddanih glasov 7175, od katerih je dobil kandidat S. L. S. prof E. Jarc 5052, liberalni kandidat Franc Dolenc pa 2.044 glasov. Naš kandidat ima tedaj 3.008 glasov večine nad liberalcem Dolencem. V nastopnem podajamo pregled po občinah. Številke v oklepajih kažejo število glasov 1.1911, ko je za S. L. S. v državni zbor kandidiral Fr. Demšar, za liberalce pa Strojevc. 1913 1911 1913 1911 Cerklje Hraštje Javorje Kranj Mavčiče Naklo Oslica Poljane Predoslje Preddvor Selca Smlednik Sora Sorlca Stara Loka Stražišče Sv. Jošt Šenčur Škofja Loka Trata Velesovo Vogije Zmlnec Železniki GIISM 522 106 157 416 193 276 399 319 382 377 733 250 101 248 558 308 130 348 308 344 109 104 317 164 Jarc 444 (420) 79 (62) 136 (128) 105 (84) 141 (163) 209 (260) 248 (231) 174 (195) 266 (256) 350 (364) 598 (582) 241 (199) 87 (79) 203 (236) 347 (371) 229 (257) 82 (67) 222 (285) 153 (173) 270 (288) 73 SeiCur 93 (75) 198 (231) 104 (97) Dolenc 73 (100) 27 (42) 20 (22) 309 (245) 43 (25) 63 (37) 146 (84) 144 (143) 102 (100) 26 (2) 136 (214) 4 (33) 12 (21) 43 (52) 202 (185) 74 (116) 47 (69) 124 (171) 155 (143) 73 (80) 35 11 (42) 118 (84) 57 (83) Volilni okraj Kamnik—Brdo. Oddanih glasov 6471. Kandidat S. L. S. Ivan Lavrenčlč je dobil 484» glasov, liberalec A. Sio-kar 1529, razmejenih 96, neveljavni* 179. «*• L 1911 je dobil g. dr. Kitk 4832, liberalca Sršen in dr. Tavčar pa 1610. • S.L.S Llb. S.d. Glasov LavretCiC Slokar Sajofic Blagovica 238 188 50 — Brezovica 92 75 17 — Breznlca 95 75 17 — Dob 94 47 47 — Dol 120 65 50 — Dolsko 219 154 65 — Domžale 354 195 136 — Drtlja 117 104 13 — Homec 248 202 46 — Ihan 148 146 1 Kamnik 369 222 145 — Krošnja 142 104 38 — Krtina 84 41 43 -—— Loke, Jelovče, 26 Podhruško 240 212 — Lukovica 241 187 50 — Lukovce 275 224 51 — Tunice 408 351 36 — Mengeš 236 178 58 — Moravče 350 301 41 — Moste 330 271 59 — Nevlje 130 98 25 — Peče 110 84 26 — Povoje - Rafolče - Sp. 276 162 105 4 Koseze Radomlje 160 134 26 — Smarca 167 146 21 — Šmartln-Hrušovka- ZgornJI Tuhinj 271 239 32 — Spltallč 211 199 6 Trzin 272 177 95 — Trojane 247 164 71 2 Vir 209 68 41 — Vodice 165 254 95 — Zlafopoije 94 86 8 — Volilni okraj Radovljica-Tržič-Kranjska Gora. Vseh oddanih glasov 6855. Kandidat S. L. S. jvan Plber Je dobil 3990 glasov, liberalec Kr-žlšnlk 1654, soc. demokrat Pintar 1164 glasov, 47 glasov je bilo razcepljenih, 448 neveljavnih. L. 1911 je dobil posl. S. L. S. Pogačnik 4323, liberalec dr. Trlller 795 in soc. dem. dr. Dermota 1380 glasov. Plber ima večine 2336 glasov. S.L.S. Lib. Soc. d. Begunje Bela Peč GUCM Pi&er 155 73 170 59 Boh. Bistrica 429 231 Bled 281 137 Breznlca 266 110 Dovje 250 160 Gorje 549 465 Jcsenrce 918 388 Kamna Gor. 94 80 Koroška Bela 501 204 Kovor 210 105 Kranjska G, 283 113 Kropa 126 115 Lancovo 109 75 Ljubno 73 49 Lesce-Predtrg 202 59 Lom 156 150 Mošnje 263 142 Mojstrana 256 166 Podnari- Ov- slše 197 70 Radovljica 109 54 Rlbno 269 145 Srednja Vas 451 386 Sv Ana 104 43 Sv. Križ 354 245 Tržič 444 232 Mm Pintar (105) 82 (60) — 12 84 (296) 174 (85) 24 (188) 131 (98) 11 112 44 (174) 43 (13) 47 (460) 27 (13) 57 294 296 (100) 12 (—) 5 (281) 68 (5) 229 (141) 65 (1) 26 (170) 25 ¿13) 13 (116) 5 (I) 6 34 20 128 (3) (29) (37) (81) (34) (2) (218) (31) (68) (15) 13 121 43 (155) 101 (10) (64) 45 (51) 116 63 57 (53) (311) (246) (7) 85 (11) 86 (37) 47 22 10 2 4 16 126 (42) (15) (31) (62) (166) Izid v ostalih volilnih okrajih. Ljubljana. Kandidat S. L. S. Kregar 1526 glasov, Turk 2684, Kristan 842, Brandt 444, praznih 140 glasov. Ljubljanska okolica. Oddanih veljavnih glasov 7590. Kandidat S. L. S. Mihael Dimnik je dobil 4626 glasov, liberalec And. Knez 1917, socialni demokrat Anton Kristan 965 glasov, 82 razcepljenih, 218 neveljavnih. Kandidat S. L. S. je zmagal nad liberalci z večino 2709 glasov, nad obema nasprotnikoma z večino 1744 glasov. Okraj Litija—Visnjagora— Radeče. Število oddanih veljavnih glasov 7111. Kandidat S. L. S. dr. Ivan Zaje je dobil 4642 glasov, liberalec Tattferl425, socijalni demokrat fi. Kristan 887 glasov, 175 raicepijenlh, 159 neveljavnih. Kandidat S. L. S. je zmagal nad liberalcem i večino 3217, nad obema nasprotnima strankama pa z veČino 2330 glasov. Vrhnika- Logatec-Idrija-Cerknica. Oddanih veljavnih glasov 7984. Kandidat S. L. S. Anton Kob! je dobil 4958 glasov, liberalec Fr. Majdič 1934, socialni demokrat Ivan Štraus 1053 glasov, razcepljenih 39, neveljavnih 292. Kandidat S. L. S. je zmagal nad liberalci Z veČino 3024 glasov, nad obema nasprotnima strankama pa z večino 1971 glasov. Postojna—Senožeče—Ilirska—Bistrica —Vipava—Lož. Število odflanlh veljavnih glasov 8877. Kan* didat S. L. S. dr. Vladimir Pegan je dobi! 5480 glasov, liberalec Gaspari 3106, razcepljenih 291, neveljavnih 444. S. L. S. ima večine nad liberalnim kandidatom 2374 glasov. Okraj Novo Mesto—Črnomelj—Metlika. Oddanih veljavnih glasov 7243. Kandidat S. L. S. Alojzij MihelčiC je dobil 5331 glasov, liberalec Amat Škerlj 980, liberalec Josip Fleischman 792, razcepljenih 140, neveljavnih 137. Kandidat S. L. S. je zmagal nad liberalci z večino 3559 glasov. Okraj Kočevje — Vel. Lašče - Ribnica— Žužemberk. Število oddanih veljavnih glasov 6746. Kandidat S. L. S. Fr. Jaklič je dobil 5487 glasov, liberalec Fr. Andolšek 983, razcepljenih 276, neveljavnih 291. S. L. S. ima večine nad liberalnim kandidatom 4504 glasove. Okraj Krško—Kostanjevica—Mokronog— Trebnje. Število veljavnih oddanih glasov 8128. Kandidat S. L. S. Iv. Hladnik je dobil 4956 glasov, liberalec Mat Kožar 1292, Fr. Zupančič 1808, razcepljenih 72, neveljavnih 113. Naš kandidat Je torej nad dvema liberalcema zmagal z 1856 glasovi večine. DOPISI. Iz Železnikov. V zadnji številki „Gorenjca" smo brali, da je letos Gorenjsko zelo poplavila plakatarska povodenj. Tudi pri nas nismo bili brez nje. A trajala je samo mala časa. Par dni pred volitvami sta neko noč pobarvela dva znana naša liberalca skoro ves trg s plakati. Z laterno sta hodila okrog in pacala po hišah. Ko so v jutro ljudje zagledali, s kakšnim kandidatom so zaznamovane hiše, so takoj potrgali vse plakate. Tako je šel ves trud marljivih liberalcev po vodi. Še boljši odgovor na svojo vsiljivost so pa dobili na dan volitve. Izid volitve je namreč pokazal, da je padel v našem trgu liberalni duh. Pri zadnjih občinskih volitvah je bil najbrže na višku svoje moči. Ljudje, ki niso še popolnoma pokvarjeni, ne bodo držali z liberalci. Trboje. Kar smešno Je, kako so liberalci napenjali vse svoje sile, da bi rešili pogina svojo trhlo stranko. V četrtek 27. nov. je „Brkerež" iz Kranja vozaril dva liberalna študenta iz Kranja skozi vasi Hrastje, Prebačevo, Trboje in Smlednik. Kdo sta tadva .liberalna misijonarja" bila, bi morda vedela povedati .Plajbesov" študent in pa sin prejšnjega glavarja Pirca. Kaj ne? Seboj sta pa imela Potuškovega Pepeta, da je vso pot lepil po vaseh plakate z liberalnim kandidatom Fr. Dolencem. — V Trbojah ga je prilepil na Mrvčev hlev; je menda hotel pokazati, kam spada liberalna garda, pa na prazno Čadeževo bajto, ki je polna stare ropotije. Tudi značilno za liberalizem, kam pravzaprav spada — med staro ropotijo. Takoj, ko so ljudje opazili tihotapsko prilepljene liberalne plakate, so jih s smehom in nevoljo pometali v blato. Iz Križa pri Tržiču. Volitve v splošni skupini so pokazale, da križka občina trdno stoji v taboru S. L. S. Združeni svobodomiselni nasprotniki so bili prepričani, da bodo zmagali. Toda kakšno lazočaranje, ko je bil razglašen izid volitev: Piber£45, Kržišnik 85, Pintar 16, praznih glasovnic 7, en glas razcepljen! Niti ene tretjine oddanih glasov niso nasprotniki spravili skupaj. Zastonj je vodja liberalcev na Pibrovem shodu zednjo nedeljo poizkušal delati 7gago, zastonj je bil liberalni shod isti dan popoldne pri Jaki na cesti. Liberalni dohtar Fettih iz Ljubljane in notar iz Tržiča sta zastonj kazala Trebušnika Križanom. Volilci so v pondeljek pokazali, da niso tako neumni, kakor jih imajo za neumne liberalci. Vse laži, Vil letaki, vse zastonj! — Gorenjci so brihtal. Ko so »neodvisni* lagali, da pri teh volitvah ne gre za vtro, ampak is gospodarstvo, so rekli: Kako pa to, da socijalni demokratje skupaj z liberalci agitirajo? Saj je vendar gospodarski program socijalnih demokratov liberalnemu nasproten kakor voda ognju in noč dnevu. Gospodarska načela socijalne demokrate in liberalce ločijo in jih nič ne družijo. Družijo jih verska ali pravzaprav protiverska načela, kakor: s smrtjo je vsega konec, večnosti ni, pekla ni, duhovnikov ni treba Itd. Da, da, enakost v protiverskih načelih jih je skupaj spravila, in tako so socijalni demokrati v ogromni večini dali svoj glas liberalcu. — Ko so liberalci agitirali s tem, da izgubi S. L. S. gospodarstvo v deželi, če se ji Iztrgata vsaj dva mandata, pa so rekli naši; kdo bo pa potem gospodar v deželi? Na S. L, S., ne liberalna, ampak Nemci. Peščica nemških graičakov bo vladala. Zakaj liberalci te bodo zvezali z Nemci in bodo potem popolnoma Odvisni od Nemcev. Tako torej! N a r o d n o - napredna stranka nas hoče spraviti v nemško sužnost! — Kaj ne, naši volilci niso tako neumni, kakor jih imajo za neumne liberalci I To bodo pokazati tudi v torek. Pogorela bodeta liberalna kandidata; Socijalni demokrati naši pa so pokazali, da so jako nezavedni. Zdaj sami ne vedo, ali so napredovali ali nazadovali od zadnjih državnozborskih volitev 1. 1911. Takrat so imeli 62 glasov, letos pa samo 16, ker so drugi oddali svoje glasove liberalcu, Zavednih socijalnih demokratov je torej pri nas zelo mak). In to je dobro. In če se liberalci in socijalni demokrati še tako družijo, S. L. S. Še ne bodo pozobali. Podbrezje. Dne 30. nov. 1913 je predaval g. prof. Fr. Komaiar v našem izobraževalnem društvu o Napoleonu, njegovi slavi in njegovem porazu. Predaval je jako zanimivo. Slike so bile krasne. Bohinjska Srednja Vas. Tudi v naš sicer mirni planinski kot pod Triglavom so zapljuskali vale vi volivnega viharja. Hinavski liberalizem tu-patam poizkuša pri nas svojo srečo, a vedno zastonj. Tudi sedaj se mu je primerilo isto. Vse, kar je bilo sploh mogoče, so poizkusili liberalci, da bi omajali v ljudstvu zaupanje do našega vrlega poslanca g. Pitna, ki žrtvuje vse svoje moči za blagor ljudstva. Vsi vemo, kaj je storil Piber za Bohinj, za naše planine, našo Živinorejo. Vemo pa tudi, kaj ima Bohinj Od Trebušnika. Zastonj je bil Trebušnik zadnje tedne skoraj vsak drugi dan v Bohinju, zastonj obetal, da izpreraeni stare konje v lepe, mlade in rejene, zastonj so preplavili celo zgornjo dolino z liberalnimi lepaki, zastonj je nagnal Mijo Grobotek z Bistrice vso liberalno gardo z Alfonzom Mencingerjem na čelu ravno na predvečer volitve na shod v Srednjo Vas. Shod se je vršil v Grobotkovem .hotelu", ker v celi gornji dolini niso mogli dobiti lokala za liberalni shod. Naše zavedno ljudstvo se je norčevalo iz nesramnih liberalnih laži j in potrgalo a hiš vse liberalne lepake, pri volitvi pa je oddalo ogromno večino svojih glasov za S. L. S, Kaj čuden vtis o nepristranosti volilnega komisarja g. Lojzeta Rihteršiča pa je dobilo ljudstvo, ker je ta imenoval v volilno komisijo ravno dva glavna pristaša nasprotne stranke. — »Zgornja bohinjska dolina me hoče imeti za poslanca" je vpil Trebušnik po Gorenjskem. Toda zgornja bohinjska dolina ne mara ne njega ne liberalne stranke, ampak bo poskrbela tudi v bodoče, da se bo takim in enakim Trebušnikom pot na njihov politični Triglav končala že takoj v njegovem vznožju Novice iz jeseniške doline: Volilni boji so bili na Jesenicah in Savi zelo hudi. Socijalni demokrati in liberalci so kar besneli v svoji strankarski zagrizenosti. Zadnjo soboto in nedeljo so sklicali socijalni demokrati dva shoda in liberalci enega. Vsi njihovi govorniki brez izjeme so napadali tako besno in tako zlobno Slov. Ljud. Stranko, da se je moral vsak pošten človek, ki še ni popolnoma izgubil razsodnosti, zgražati nad zagrizenostjo naših nasprotnikov. Agitacija je bila pri nasprotnih strankah silna; a vkljub temu je dobil naš poslanec g. Piber večino. — V nedeljo 30. novembra zvečer je priredilo društveni večer naše katoliško društvo. Udeležilo se je shoda zelo veliko Število naših somišljenikov. Govoril je domači g. župnik o volilnem boju. Opisal je na kratko liberalno in socijalno demokraško stranko zverskega stališča. — Splošno smo pa opažali pri naših somišljenikih premalo agitacije! Demonstracija. Dne 1. decembra zvečer je napravila od socijajnih demokratov in liberalcev nahujskana tolpa demonstracijo na Jesenicah. Razgrajala je nekaj časa na cesti, a naposled je odšla »iizgrajat pred župnišče. Vsi pošteni Jeseničani — tudi nekateri razsodnejši naši nasprot niki — obsojajo to huronsko vpitje in barbarsko početje. Prilog« „6or>n)cu" Ite». 49 |z 1.1913. POLITIČNI PREGLED. Dr. Laginja o Adrlji. V delegaciji je dr. La-ginja rekel: Mornarica naša ima namen, braniti vzhodno Adrijo brezpogojno proti vsakomur. Brez vzroka je Avstrija naredila mogoče, da ž njo vred nadvladuje vzhodno Adrijo neka moč (Italija), ki nima niti v Dalmaciji, niti v Primorju, niti v novoustvarjeni Albaniji ničesar iskati. Za italijansko vseučilišče v Trstu delajo Italijani v Avstriji in Italiji veliko šuma. V Trstu in Gorici šo bile demonstracije, ki so se končale s spopadi med Italijani in Slovenci, da je morala policija vmes poseči. Na Tirolskem imajo demonstracije Italijanov veleizdajniškl značaj, ker prihaja podpihovanje z one strani meje. Novi ban hrvaški baron Skerlecz je prišel te dni v Zagreb. Zastopstvo mesta ga je na kolodvoru slovesno sprejelo. Volitve za hrvaški sabor bodo 16. decembra. Izseljevanje s Hrvaške v Ameriko se bo z novo vladno naredbo zelo omejilo. Mladeniči, ki so dolžni iti še na vojaški nabor, bodo morali imeti posebno dovoljenje honvedskega ministra in hrvaškega bana, če se bodo hoteli izseliti. Sicer bodo pa tudi druge osebe mogle dobiti dovoljenje za izselitev le proti temu, če bodo vložile kavcije 100 do 1000 kron. Državni zbor na Nemškem je sklenil z veliko večino glasov nezaupnico državnemu kan-celarju, ker so v Alzaciji vojaške oblasti kršile zakon. Demonstracija je bila v Strasaburgu. Ne« volja ljudstva se obrača proti cesarju, ki drži z vojaki. Nemčija in Rusija sta prišli nekoliko na-vskriž zaradi tega, ker namerava Nemčija poslati vojaške inštruktorje v Turčijo. Pred kratkim je Kokovcev v Berlinu v tej zadevi oporekal. Med Srbijo in Črno Goro se namerava napraviti tesna zveza. Obe državi bi imeli skupno armado, urejeno po srbskem sistemu. Napravila bi se carinska zveza, dobre prometne razmere, posebno z zgradbo železnice iz Srbije v kako črnogorsko pristanišče. Uredilo bi se na enak način šolstvo, sodstvo in politična uprava. Obnovil bi se v Peči srbski patrijarhat za obe kraljevini. Na Bolgarskem so hudi boji ob pripravah za volitve. Socijalni demokratje so se postavili na protirusko stališče. Rusija in Bolgarija. Rusija je sicer odsvetovala balkanskim državam vojno s lurčijo, ako bi imela namen Turčijo zelo oškodovati, vendar je v prvi balkanski vojni podpirala tudi Bolgarijo in ji je posodila 27 milijonov frankov, podarila imOOO pdttin 50< milijonov^!*** *fc car ji je iz svojega dal tri milijone frankov. Kandidati Slov. Ljud. Stranke v mestih in trgih. Za Ljubljano: Ivan Kregar, pasar in hišni posestnik, in dr. Lovro Pogačnik, deželni tajnik v Ljubljani. Za Kranj in Škof jo Loko: Anton Sušnik, c. kr. profesor v Ljubljani. Za Kamnik—Radovljico—Tržič: dr. Vinko Gregorič, primarij v Ljubljani. Za,dolenjska mesta: Bogumil Remec, vodja Slovenske trgovske šole v Ljubljani. Za Idrijo: Mihael Arko, dekan v Idriji. Za Vrhniko—Postojno—Lož: dr. Janko Mar o It, okr. zdravnik na Vrhniki. NOVIČAR. Pavovec in Kocmur. Najbolj se je gnal za liberalnega kandidata po Predosljih Pavovec v Britofu. Obletal je vse hiše iti trosil laž. Pravil je kmetom, da mu je eksekutor Kocmur iz Kranja povedal, da se je po posredovanju klerikalnih poslancev bogatinom dohodarina odpisala in da jo bodo plačali ubogi kmetje. Seveda so kmetje to laž verjeli, ker se je Pavovec skliceval na eksekutorja, ki te reči dobro ve. Preiskava bo pokazala, kdo se je lagal in zakaj. Surovost. Na volišču v Pungertu v Kranju je kontroliral volilce zaupnik liberalne ' stranke g. Rudolf Kokalj. Ko je oddal glas g. Mih. Eržen star., je vprašal Kokalja neki priganjač voiilcev, če je Mih. Eržen ml. že volil. In Kokalj se je odrezal: ,E, saj je vseeno, saj sta tako oba farškal* Stranka, ki pošilja takega suroveža na volišče kot svojega posebnega zaupnika, stoji nizko. . . Za proporcionalni sistem pri dežeino-zborskih volitvah se ogrevajo sedaj ljubljanski liberalci. Tem ljudem ni mogoče prav storiti. Če se tudi za občinske volitve, n. pr. v Kranju, uvede proporcionalni sistem, bo liberalce v Kranju oblil kurji pot, ker bo nad občinsko gospodarstvo prišla kontrola; liberalne Ljubljančane pa oblija kurji pot, ker tak sistem in kontrolo že imajo. Nedavno so se ti liberalci z vso silo upirali proporcionalnemu sistemu, ki je drugače res najbolj pravičen, ker je vzel nekaj oblasti tistim, ki so prej kričali: „Mi samo in samo mil" Ali naj duhovniki, delujejo v javnosti? O tem vprašanju ima seveda odločilno besedo »Slov. Narod". Zadnjo soboto je »Slov. Narod" prinesel notico, s katero napada duhovnike, ker delujejo v javnosti, češ da so. se dali k temu zapeljati po nespametnih politikih, in zahteva, da naj se vrnejo nazaj — na lečo in pred altar, kjer j? njih mesto. V isti številki »Slov. Naroda" pa stoji tudi članek, v katerem pnw ia list kaže posebno zadovoljnost, da se duhovniki zanimajo za narodno gospodarstvo. Pripoveduje namreč o sestankih, katere napravjja g. dvorni svetnik pl. Šuklje za ustanovitev sladkorne obrtnosti na Kranjskem. Z vso častjo našteva duhovnike, ki so se udeležili teh sestankov, in imenuje veleposestnika in dekana Schvveigerja v Leskovcu, potem župnike v Krškem, v Dragatušu, v Črnomlju itd. Pod gotovimi pogoji je tedaj Narodovcem všeč, da duhovniki sodelujejo v javnosti. Taki pogoji so menda ti, da se o dotičnem delovanju poroča le v liberalne liste in da sodelujejo duhovniki pod vodstvom bivšega, ne pa sedanjega deželnega glavarja. Da bodo duhovniki pri delu zunaj cerkve bolj stanovitni ostali, bi bilo prav, ko bi ona zmešanost v »Narodu" prenehala in ko bi stari ali pa mladi g. pl. Šuklje pisal »Narodu", da naj nikar duhovnikov ne goni nazaj v cerkev, če hoče, da bodo sodelovali pri sladkorni obrtnosti in da bo gojitev slad pese, kakor pravi, zma-gonosno prodirala med ljudstvo. Duhovniki so pametni ljudje in ne trpijo, da bi jih kdo za uho vlekel zdaj ven zdaj noter. «V klavnico ne pojdemo!» Na nekem shodu je rekel pred leti dr. Tavčar o svoji stranki besede: »V klavnico ne pojdemo 1" Pa so vendarle šli v me*tm klavnico v Ljubljani zborovat dr! Tavčar M Vsa kompanija, W je ond? ponujala kandidata Turka, bivšega grajščaka na Golniku in odbornika aGlavne", sedaj pa rav.iatelja pogrebov v Ljubljani. Prav v klavnici je dr. Tavčar priporočal Turka, kar je zelo pomenljivo. S Turkom je šla stranka v klavnico, kajti znana Turkova nesposobnost za ljubljanskega kandidata je pahnila napredno stranko v ožjo volitev. Pa ko bi tudi Turk jutri pri ožji volitvi s pomočjo socijalnih demokratov zmagal, bo on ostal po-grebnik stranke. Z narodnostjo sleparijo liberalci še dandanes na Spodnjem Štajerskem in se imenujejo »Narodna stranka". Tudi kranjski liberalci so se nekdaj tako imenovali. Če smo rekli, da sleparijo z narodnostjo, nismo nič preveč rekli. Čemu se pa vežejo s socijalnimi demokrati! Ali jim ni znano, da so socijalni demokrati načelni nasprotniki narodnega čustva? In vendar se ž njimi dobro razumejo in lepo prijazno skupaj zborujejo. Seveda na teb zborovanjih narodnjaki ne zinejo besedice o narodnosti, da svOjih zaveznikov ne razžalijo. Nedavno -so bili tako skupaj na shodu v Trbovljah. Govorila sta dr. Kukovec, vodja narodnjakov, in Sitter, vodja nenarodnjakov. »Die WartbnrgM se imenuje glavno glasilo luteranske propagande na Nemškem. V ta list sta spisala Kamila Theimer, ki gostuje pri g. Pavšlarju v Kranju, in listov urednik članek zoper df. Kreka in katoliško cerkev. Uredništvu »Gorenjca* sta privoščila en izvod tega lista, iz katerega razvidimo, da se je Kamila v Kranju že postarala, ker niti tega več ne ve, kakšno profe-suroima dr. Krek. Sicer se pa zahvalimo v prihodnje za neslane pošiljatve, saj je itak znano, da zagrizeni nemško-luteranski list katoličanom želi le škodovati in Kamila tudi. Grozne številke. Statistično je dokazano, da zboli na Dunaju vsako leto po 32% dijakov na spolnih boleznih. Kakšnega »svetovnega nazi-ranja" so ti dijaki, ni povedano, lahko si pa mislimo. Ustanovilo se je na Dunaju posebno akadetnično društvo, v katerem deluje nad 150 zdravnikov, ki so specijalisti zs spolne bolezni in ki so obolelim dijakom proti malemu letnemu prispevku 1 K 20 vin. v pomoč. Res grozno 1 — Za rešitev mladine je pač treba še nekaj druzega, ne samo po ceni zdravnikov. Prepreči naj se — tudi na Slovenskem, preden pride sem veliko-mestna kuga — duševno okuževanje mladine, ki se !:i!n.fiiMEtitsiiifiie i itit n ;n n i m n? mattstif f ret sii£t«t