.Stajerc" izhaja vsaki petek, datiran z dnevom • prihodnje nedelje. Haročnina velja za Av-ttrijo: za celo leto 8 kron, za pol leta * krone, za čctrl leta 2 kroni; na Ogrskem hi v inozemstvu: Za celo le'o 9 kron, za pol leta 4 krone 50 vin. Naročnino je plačati aaprej. Posamezne številke se prodajajo po 20 v. UredniSlvo in uprav-ništvo se nahajata v Ptuju, gledališko poslopje štev. 3. Dopisi dobrodošli in s« sprejemajo zastonj, ali rokopise se ne vreča. Uredniški zaključek j« vsak torek zvečer. Za oznanila uredništvo ni odgovorno. Cena oznanil (inseratov) je za '/i strani K i60--za '/i strani K 80'— za '/< strani K 40"— za V« strani K 20"— za Vie strani K 10 — -za Va« strani K 5'— za '/«» strani K 2.— Pri večkratnemoznanita se cena primemo zniža. Stev. 22. V Ptuju, v nedeljo ;ine 2. junija 1918. XIX. letnik. Kaisertreue Slowenen gegen ihre Volks- Verl - Btirgermeister und Bezirksobmann Ornig und „Štajerc"-Schriftleiter Linhart beim Kaiser. Cesarju zvesti Slovenci proti svojim zapemvcem. Župan in okrajni načelnik Ornig in urednik „Štajerca" Linhart pri cesarju. Ein seit Menschengedenken nie dagewe- [ senes historisches Ereignis hat sich zuge-tragen. Der Kaiser hat die kaisertreuen Slowenen, vereint mit den untersteirischen deutschen Blirgerineistern und Geme'ndevorstehern, am 25. Mai 1. J. in Baden bei Wien empfangen, um aus dem Mu ndedieser Manner Worte unbeding-ter Ergebenheit und Treue und Klagen uber _^den bisher sich ungehindert ausbreiteixden ^"Volssverrat der von der ahnungslosen Volks-masse so gefeierton Volksverfiinrer zu ver-nehmen. Ein denkwiirdiges Ereignis, denn nie friiher hatte die k. k. Regierung eine poli-tisohe Kundgebung aus der Mitte des Volkes an den Trager der Krone herankommen lassen. k W'chtige Griinde miissen die k. k. Re- gierung veranlasst haben, einzusehen, dafi das slavische Volk bei seiner gegenwiirtigen Fiihrung dem Abgrunde entgegen geht, in welchen es nicht nur sein eigenes Volk, sondern ganz Osterreieh hineinzureissen drobt. Wir begliickwimschen die Manner, die aus eigener Uberzeugung sich frei gemacht haben von den wahnsinnigen Ideen eines Korošec und Verstovšek, die, erfiillt von Treue zu Kaiier und Vaterland, den weiten Weg nach Wien nicht gescheut haben, um in einer in der Geschichte nie dagewesenen Weise ihrem Kaiser und Herrn die Gefahren mitzu-teilen, die sie fiir die Einheit des osterreichi-"*" sohen Vaterlandes befiirchten und ihre Krafte als Stiulon in der durch die Entente und ihre Exekutivorgane Korošec und Verstovšek entstandenen Wirrnis anzubieten. Uber diesen Mannesmut und iiber diese Hingebung dieser wackeren Manner war der Kaiser bis zu Ttanen geruhrt und es ist be-zeichnend, dafi er dieser Ruhrung nicht ein-mal, sondern wiederholt dem Fiihrer der kaisertreuen Štajercianer durch Worte hoch-ster Anerkennung und des Dankes Ausdruck gab; Dieser Dank und diese Anerkennung war nicht nur einem jeden Einzelnen gego-bene personliche Allerhochste Tat, sondern findet vielmehr in den warmen Worten des Monarchen ihren lebhaftesten Widerhall. Das was die wackeren Manner wollton, haben sie erreicht. Der slidslavischen Maideklaration ist der TodesstoB gegeben, denn so sprach der Kaiser : „Manches in den Bedingungen fur die nationale und kulturelle Entwicklung der einzelnen Volker ist bei uns der Verbes-serung bediirftig. Meine Regierung ist eifrig bestrebt, die richtigen Woge der all-seits befiiedigenden Losung dieser Grund-fragen zu finden. Eine solche LOsung kann nur im oster-reichischen Rahmon erfolgen, sie dart die historischen Eigentiimlichkeiten der Lander und die Festigkeit ihres Zusammen-schiusses, die Freiheit unserer grofien Wirtschaftswege, die geistigen und materi-ellen Grundlagen fiir die Geschlossenheit, die Kraft und das Gedeihen des Staats-wesens auch nicht im mindesten beein-"tritchtigen. Hegen Sie darum keitie Besorgnis, dan eine gegen die unverbrilehliche Festhaltung dieser Richtlinien gefiihrte Agitation sich ungehindert ausbreiten, geschweige denn in der kiinftigen Gestaltung der Dinge zur tatsachlichen Gel-tung bringen konnte und seien Sie iiberzeugt, dali der bsterreichische Gedanke, den Sie in Ihren Worten so iiberzeugten, vom Herzen kommenden und zum Herzen gehenden Ausdruck gegeben haben, in Mir immerdar einen starken, nie versagenden Hort finden wlrd." Mit diesen Worten hat der Monarch als Trager der Krone ein ehernes Programm ent-wickelt, an welches sich suwohl die Regie-rung Seidler, wie SchlieBlich jede andere Regierung in aller Zukunft wird halten miissen. Der Monarch hat aber auch wiederholt sich mit den Worten grSBter Anerkennung dartiber ausgesprochen, daB die wackeren Manner slavischer Nation sich nicht gescheut haben, gleichzeitig mit ihren deutschen Briidern vor ihm zu erscheinen und so ein edles Beiapiel der Friedensliebe zwischen diesen beiden Nationen gegeben zu haben und zwar jener Friedensliebe und jenes o.sterrei-chischen Geistes der Versohnung und gegen-seitigen Achtung, der einzig und allein im Stands ist, die innere Ruhe zu festigen, die Einbeit nach Aussen hin starker zu betonen und so schlieBlich zu dem gewiB von alien Volkern so heiB ersehnten allgemeinen Frieden zu fiihren. Wackere Manner der Štajercpartei, leset die Wiener amtlichen Blatter ■— leset die Zeitungen unseres verbiindeten grossen Deutschen Reiche3 und ihr wei-det sehen, wie hoch euch die historische Tat der Befreiung von der Knechtschafc.des Korošecgedankens alliiberall angerechnet wird. Lasst die Ver-rater, den „Gospodar" und die ,.Straža", keifen und heulen so viel sie immeihin mogen. Auch diese beiden Blatter werden sich einst aus dem tiefen Sumpf, in welchen sic ihre Fiihrer geschleppt haben, erhe-ben und euch, den Bet'reiern eures Volkes, die in der Geschichte bekannte unbe-dingte Ergebenheit des slowenischen Volkes zu seinem Kaiser hoch anrechnen. Ehret den Handedruck, den euch eurer Monarch, geruhrt, fiir eure Treue so warm erteilt hat — be-haltet die Worte des Monarchen, die er euch, enren Kindern und euren wirtschafblich6n Sorgen gewidmet hat, in ewiger Erinnerung. Saget euren Brudern, dass dec Kaiser selbst an der Unzerreissbarkeit dcr Steiermark und der Einheit des Staates auch fuiderhin festhalten will, komme was da wolle. Saget euren Brudern aber auch, dans der Kaiser das slowenische Volk, von dessen Treue und Ergebenheit er durchdrungen ist, hochachtet und dass er mit vielen von euch, die sich nicht fliessend der deutschen Sprache bedienen konnten, in vaterlicher Liebe in eurer eigenen Sprache gesprochenhat. Moge dies Zeichen grosster kaiserlicher Huld einen Samen bilden, aus welchem eure Briider tiefo Hingebung iiir Kaiser und Thron schopfen. * * * Odigral se je historični dogodek, ki se od pamtiveka sem še ni dogodil. NaS cesar je dne 25. maja t. 1. v Badenu pri Dunaju sprejel v zvezi z nemškimi župani in občinskimi predstojniki njemu zveste Slovence, da iz njih ust sliši besede brezpogojne udanosti in zvestobe ter obtožbe čez dosedaj neovirano razširjajoče se izdajstvo ljudskih zapeljivcev. To je spomina vreden dogodek, kajti dosedaj še c. kr. vlada ni nikdar dovolila, da bi smeli zastopniki ljudstva z svojimi opravičenimi političnimi izjavami naravnost pred njeg. Veličanstvo stopiti. Važni dogoki so dali c. kr. vladi povod, da je vendar enkrat uvidela, kako koraka slovensko ljudstvo pod dosedanjim vodstvom svojemu prepadu nasproti, kateri žuga pogoltniti nele samo lastno ljudstvo, ampak ogrožuje znatno tudi celo Avstrijo. Čestitamo možem, ki so se iz lastnega prepričanja oprostili blaznih idej Korošca in Vers to vseka, ki so v duhu zvestobe do cesarja in domovine daljno pot na Dunaj nastopili in presvitlemu cesarju na v zgodovini nepoznan način preteče jim nevarnosti razodeli, katere žugajo enoti avstrijske domovine ter so ponudili svoje moči proti od entente in njenih organov Korošca in Verstov-šeka povzročenim spletkam. Čez pogum in udanost teh srčnih možev je bil cesar do solz ganjen in je značilno, da je to ganjenost ponovil tudi voditelju cesarju zveste Štajerčeve stranke z besedami Najvišjega priznanja in zahvale. Ta zahvala in to priznanje ni bil le enemu pojedinemu osebno izkazan. Najvišji čin, marveč je našla tudi v toplih besedah cesarja krepek odmev. To, kar so ti vrli možje hoteli — so tudi dosegli. Jugoslovanski majski deklaraciji zadal se je smrtni udarec, ker cesar je tako rekel: Marsikaj je potrebno pri nas zboljšanja v pogojih za naroden in kulturelni razvi-tek posameznih narodov in moja vlada se marljivo trudi najti pravo pot vsesplošne zadovoljive rešitve teh temeljnih vprašanj. Ta rešitev se more izvršiti le v a v s t r i j-skem okvirju. Ta ne sme niti naj-manje vplivati na zgodovinske posebnosti dežel in trdnost njih zveze na prostost naših velikih gospodarskih potov na duševne, in materijelne temelje skupnosti, na moč in raz vitek dežele. Zato ne gojite nobenih skrbi, da bi se proti nezlomljivi trdoti teh najvišjih smeri peljana agitacija neovirano razširila in se v bodoči preosnovi udejstvila in bodite prepričani, da bode avstrijska misel, kateri ste v Vaših besedah dali tako prepričevalen, od srca prihajajoč in k srcu idoč izraz našla v meni vedno močno neprememagljive zaščito. S temi besedami pudal je cesar kot no-sitelj slavne krone meden program, katerega se mora vlada Seidler-ja in kočno tudi vsaka druga vlada v vsej bodočnost držati. Cesar izrazil se je z besedami največjega priznanja zato, da se vrli slovenski možje — 2 — | niso ogibali podati se istočasno s svojimi | nemškimi brati pred njega, in da so na ta način Izkazali drag primer miroljubnosti obeh narodov, in sicer iste miroljubnosti in istega avstriiskega duha sprave in medsebojnega čislanja, katera edino zamore notranji mir utrditi in enotnost na zunanje bolj ojačitiin končn požrtvovalnost za cesarja in prestol žanjejt£ Sprejem poslanstva alpskih dežel od cesarja. Dunaj, 25. maja 1918. Poslanstvo Koroške. Pri sprejemu poslanstva iz južnih alpskih dežel skozi cesarja držal je govornik, deželni glavar baron von Aichelbur g-L a b b i a sledeči govor! „Zastopniki obeh v koroški deželi biva-jočih ljudskih plemen so prišli pred Vaše Veličanstvo, da svoje težke pomisleke proti jugoslovanskim težnjam, ki segajo daleč čez meje deklaracije od 30. maja 1917, predložijo. Vojvodina Koroška, ki je v svoji sedanji obliki od leta 1335 pod žezlom naše slavne dinastije n&šej ljubljeni domovini močno zvezana, od starih časov vedno zvesta in neprelomna do cesarja in države, vidi se radi jugoslovanske gonje v svojem obstanku in svoji enotnosti hudo ogrožena. Medtem, ko stoji večina mož, ki bi bili zreli za presodbo javnih zadev, v vojni, nabira se v smislu jugoslovanskega spisa podpise in žal se mora pribiti, da se s pritrditvijo pojedinih večkrat tudi s prigovarjanjem ia prevaro namerja kak uspeh doseči. Pravo mišljenje pretežnega dela slovenskega prebivalstva Koroške se s tem dokaže, da je politično zastopstvo v parlamentu in deželni zbornici poverjeno Nemcem in le takim Slovencem, ki vedno želijo staro prijateljsko razmerje med obema deloma in nacijonalni mir v deželi ohraniti. Mnogo občin z 70, 80, 90 procenti slovenskega občevalnega jezika kjer od majoriziranja Slovencov niti govora ne more biti, posedujejo nemškoprijazna občinska zastopstva. Naj blagovoli Vaše Veličanstvo na znanje vzeti, da so od 262 občin Koroške skoraj vse, med temi 56 dvojezičnih občin proti težnjam stališče vzele. Že v pomenavredni seji od 17. avgusta 1848 je koroški deželni zbor na predlog Slovenca dr. Matjaža R u 1 i t z eno- glasno sklenil, da so bili Korošci, če al Slovenci ali Nemci eno ljudstvo, in M morajo kot taki tudi ostati in da razlil nost jezika ne sme biti nikdar razdeljB element skupne vzajemnosti. Smem tu« naglašati, daje Koroška ena tistih jezikovna mešanih pokrajin, ki je po svoji nara« svojem prebivalstvu in skozi svojo deželJ politiko presvitli cesarski hiši in njeniJ vladam najmanjše skrbi podala. Mirna raJ merja v deželi pa bi se resno ogrozila, m bi se državo raztvorjena deklaracijska poli tika tudi na raztrganje naravne enote KJ roške in na razrušenje svojega nacijonal nega miru delalo. Kakor vedno, tako ■ Koroška tudi v svetovni vojni v brezpS drževalni pripadnosti k cesarju in držaj stala ; ona je vse žrtve, ki so potrebne zJ obstanek Avstrije in za izvojevanje zrna govitega častnega miru, z veseljem nI sebe vzela. Od 387.000 prebivalceev stoji približno 60.000 mož, med temi tudi na ša zadnja kri kot prostovoljni strelci po4 orožjem in sicer večkrat na najbolj težkilj točkah fronte. Kar je Koroška tudi za fronto na razmeroma neizmerno visoki! dobavah z molčečo izvršitvijo storila, ja skozi vedno ponavljajoče besede Vašega Veličanstva in skozi 'oglasno sodbo vojaa kih in civilnih mest pripoznano. Petina prebivalcev Koroške so Slovenci, ki so pa] ostali svojim jezikovnim sorodnikom na| Kranjskem in spodnjem Štajerskem 'do danes precej tuji, od česar jih loči meja! našega gorovja in samostojna razvitosti domačega narečja. Skozi stoletja nadalje] vano mešanje nemške in slovenske krvij mešana naselbina in gospodarska složnosft obeh ljudskih plemen in ne najzadnj« mirno razpoloženje Korošca obeh jezikom so usodo obeh ljudskih plemen tako vneto zvezale, da jezikovni boj, ki se je porajal v drugih krajih koj po začetku samoupravne dobe na Koroškem do zadnjega časa niti tal ni našel. Vaše Veličanstvo ! Mora se z veseljem pri-pozuati, da so se tudi Slovenci drugih dežel z malo izjemami na bojiščih vzgledno bojevali; ali njih zvestoba je sad staroav-strijskega mišljenja in čuta, ki še v priproj stem ljudstvu vedno živi, pri katerem ja obramba skupne države sama ob sebi umev^ na, ne pa sad jugoslovanske deklaracijskd politike, ki pripravlja v parlamentu avstrij] ski državi eno težkočo za drago, ter mu aabranjuje potrebnih sredstev za častno] končanje te strašne svetovne vojske, poJ maga vojno podaljšati, ter grozi iztrgati Avstriji in njeni Najvišji cesarski hiši v zadnjem trenutku uspehe svoje junaške samoobrambe. Tega strupa v naši deželi noj čemo do učinka dovesti. Nočemo tudi vi^ deti naše kronovine politično razkosane, s čim bi se ozka jezikovnomešana južna rob] na pokrajina tja čez mejne Alpe kot kaJ koršon življenja nezmožni navesek neke| nemškosovražnej brezpomembuej državi pri-klopila; ne prenesemo pa tudi posebnega! »tališča jezikovno-mešane pokrajine v okvirju] deželnih mej, ker se neredno mešanih nemških in slovenskih skupin ne da v samo-| upravne okraje urediti in ker bi ne nastala nobena ločitev med Nemci in Slovenci, marn več bi se v jezikovno-mešani pokrajini na-] cijonalno razprtje še bolj vžgalo. Preko mej naše domovine hočemo ostati zvesti pripadniki velike in močne Avstrije. Smatramo vsako zrahljanje državnega sestava) kot začetek konca velevlasti Avstrije, svita] veličastne habsburške krone kot konec s k up-noavstrijske zastave in sile na Adriji. Pod do morja mora biti prosta, veljava celotne] Avstrije v Trstu pred vsakoršnim motenieiul varovana. Od začetka samoupravne doba] in tudi prej živeli sta obe ljudski plemeni na Koroškem v slogi in miru skupaj, pospešujoči blagostan domovine in tako nad tudi ostane. Sedaj pa, ko ogrožalo neza-j slišane zahteve po jugoslovanski državi našo harmonično skupno delovanje in a] tem tudi izkušeno enotnost države in jo] hočejo celo razbiti, pretresa glasen upoJ našo drugače mirno domovino, na katero — 3 — se počutimo Vaše Veličanstvo najponižnejšo opozoriti. Mi mislimo in čutimo staroav-Btrijski; temu patrijotičnemu čutu sledeč, izpregovorimo, Vojvodina Koroška naj ostane nerazdeljiva ka.Kor dosedaj. Stremljenja Nemcev v Avstriji se krijejo z interesi dinastije in države, kakor jo to zopet dokazal" zadnjo glasovanje vojnih kreditov v državni zbornici. S tem predložim Vašemu Veličanstvu, najmilostljivejšemu deželnemu gospodu najponižnejšo prošnjo, vse odvrniti, kar bi našo nerazdeljivo ljubljeno domovino kakor tudi očetnjavo ogrožalo. Mi nemški prebivalci Alp, ki spadamo vedno k najzvestejaim državnim podanikom, stavir.no nujno ponižno prošnjo: Naj blagovoli Vaše Veličanstvo to našo skrbno izjavo milostno ocenjevati in z veličansko močjo in silo zaukazati: „Do tu sem in ne dalje1-! Bog ohrani, Bog obvari, Bog blagoslovi Vaše Veličanstvo! Cesar je odgovoril na nagovor sledeče: Predvsem se Vam zahvaljujem za tople besede staroavstrijskib patrijotičnih čustev, ki ste mi jih izrazili v imenu moje ljubljene domovine. Srčno me je veselilo, ko sem čntil v Vaših besedah dih tistega du- I ha, ki živi v vrlem in složnem prebivalstvu one dežele. Željam in pomislekom, ki ste jih izrazili v političnem oziru, obečam najresnejše in najblagohotnejše uvaževanje. Dežela, katere prebivalci so se s svojo zvestobo do cesarja in domovine vedno izvrstno obnesli, ter imajo po zaslugi svojih neprimerljivih del na fronti in doma slaven delež na sijajnih uspehih te vojne, ima vso pravico, da se v njenem imenu uveljavljam interesi vpoštevajo. Že v zadnjih desetletjih se je pokazala neobhodna potreba, da se še odprta narodna vprašanja v državi dovedejo do rešitve. V naših dneh je pa ta potreba postala še nujnejša. Ako Daj domovina po naloženi in sijajno prestani preizkušnji po-reti vso obilnost svojih bogatih premožnih sredstev v službo novega gospodarskega in duševnega razcvita, se morajo vedno ponavljajoči se povodi neprijetnega in moči použivajočega trenja odstraniti. Zato treba pogoje za skupno življenje posameznih narodov v državi pojasniti in izboljšati. V kateri obliki in s kakoršnimi podrobnostmi se bo to končno zgodilo, v to danes nočem posezati. Naloga moje vlade bo, da z iskrenim sodelovanjem poklicanih zastopnikov prebivalstva dožene zato prave temelje. Eno pa je že danes gotovo! Naj se izvrše v uredbah državnosti kakoršnekoli izpre-membe, trdnost sestava se ne sme omajati. | Ravno tako se ne smejo oškodovati zgodovinske pravice tradicije dežel in ne pre- j zreti poseonosti razmer v vsaki posamezni izmed njih. To je moja trdna volja in to je pravec, ki ga ima moja vlada za ! svoja dela pred očmi. Ob vsem prizadevanju, da uravna pota zdravemu in mirnemu razvoju, bo vendar vedno ostala na strani tistih, ki spoštujejo ; sveto dedščino slavne preteklosti in jo ho- > čejo nedotaknjeno ohraniti prihodnjim ro- ! dovom. Zato tudi ne bode zamudila, na- I stopili proti agitacijam, ki so nevarne moči in sklenjenosti državnosti, z vsemi pristoj-nimi postavnimi sredstvi. Sporočite tistim, i ki so Vas poslali k meni, moj cesarski po- j zdrav in zagotovite jih v mojem imenu, j da smejo glede svojih potreb in opraviče- j nih želja računati na polno upoštevanje. Poslanstvo Štajerske, Kranjske, Trsta in Primorske. Govor župana in okrajnega načelnika Ornig. Nato je sprejel cesar od župana mesta j )unaj dr. WeiBkirchner peljano odpo-ilanstvo Spodnještajerske, Kranjske, Tsrta in j Primorske. Poleg nemških zastopnikov teh po- J fcrajin ,je bilo tudi mnogo občinskih predstoj- j nikov in zastopnikov slovenske Štajerce ve j stranke. Najprej je držal nadžupan Ornig j kot zastopnik Spodnještajerske sledeči govor: Najpoprej prosim Vaše Veličanstvo, naj mi dovoli v imenu vseh sodeležnikov v imenu ogrožene Spodnještajerske, v imenu skupne štajerske kronovine najponižnejšo zahvalo izraziti zato, da je. Vase Veličanstvo imelo milost odposlanstvo Spodnještajerske sprejeti in istega želje slišati. Govorim v imenu zgoraj navedenih množic in se čutim tembolj upravičenega, ker so zastopani v tem velikem odposlanstvu razen treh avtonomnih mest vsa mesta in skoraj vsi trgi Spodnještajerskega, razun tega pa tudi cela vrsta slovenskih občin in ko-nečno odloki največjih krajev, občin, trgov in mest Štajerske, ki so tukaj predloženi. Zastopana je v odposlanstvu znana, cesar ju zvesta slovenska Štajerčeva stranka z svojim ravno tako znanim voditeljem Linhartom, tako da je zbran znaten del Spodnještajerske. Zastopani so tudi Nemci Kranjske, Trsta, Primorske in že več stoletij znana nemška dežela Gottschee. Imam le čast, govoriti za Štajersko; moje izjave tičejo samo, to pokrajino in njenega prebivalstva. Državi in cesariu zvesti so bili vedno naši Štajerci in nikdar se ni zvestoba do cesarja in države tako jasno izkazala, kakor ravno tedaj, ko je izbruhnila svetovno vojna, ki je od svojih državljanov zahtevala žrtve na krvi, denarju in blagu. Poldrugo milijardo vojnega posojila je dala Štajerska in samo zastopniki tega poslanstva so spravili skupaj nad 200 milijonov. Uspeh bi bil morda še večji če bi ne bili slovanski voditelji z svojo majsko deklaracijo nahujskali vrlo slovensko ljudstvo in če bi ne bili Slovani, ki so kot pristaši deklaracije porabili svoj denar za nakup nemškega zemljišča, od podpisovanja vojnega posojila odsvetovali. Ni bilo vedno tako, Veličanstvo! Več kakor 1000 let so živeli Nemci in Slovenci mirno med seboj, več ko 700 let pod slavnim žezlom Habsburžanov. Še le z a d n.j ih 3£,, d p 40 let .začela se je opažati napetost vsled panslavistič-nih idej, ki so končno izvenele v majsko deklaracijo. Vseslovanski preroki so si izganjali neko jugoslovansko kraljestvo, ki bi se naj vgnezdila, med Trstom in Dunajem, da bi na ta način življensko žilo naše države zadela. Spomnil sem se žrtev, ki jih je danes tukaj zastopano ljudstvo domovini doprineslo. Bile so žrtve na denarju ob točni uri, pa še večje žrtve na stanju ljudstva. Slavni polki so od odposlani.štva tukaj zastopani : 87., 47., 26., pijonirji štev. 3 in saperji štev. 3, in prostovoljni, iz ljudstva izhajajoči strelci Število 4., Veličanstvo! Naraščajoče hujskanje našega ljudstva tvori resno nevarnost, Veličanstvo ! Pričakovali smt> pomoči od parlamenta, pa vendar zastonj. Naše ljudstvo nas je odposlalo, da od Vašega Veličanstva izprosimo veljavno besedo, s katero se nemudoma napravi konec spletkam, ki izpodjedajo enotnost naše monarhije. Veličanstvo ! Od parlamenta nimamo ničesar pričakovati, kajti ta hiša je hiša vednih razprtij. Prosimo ponižno: Naj blagovoli Vaše Veličanstvo skozi krmilarja države tudi brez parlamenta presoditi državne potrebe in oja-čiti enotnost povelj nimin uradnim jezikom ter potom samouprave Dalmacije in Galicije uveljaviti staro izkušeni državi zvesti vpliv našega ljudstva. Veličanstvo naj bode strogo proti tistim, ki sramotijo avstrijske kmete in meščane v besedi in pisavi radi njih državne zvestobe. Veličanstvo naj bode še strož-j e proti tistim, ki napadajo in ponižujejo ugled državnozvestim uradnikom v besedi in pisavi, Veličanstvo pa bodi naj strož-j e, da najizprosnejše proti vsem tistim, kateri spravljajo državo in krono z besedo in tiskom, v zadnjem času pa celo dejanski v nevarnost. Trikratni Hoch ! in trikratni Živijo! Medtem ko je vročil župan dr. S c h m i-derer cesarju prej omenjene sklepe, držal je govornik urednik »Štajerca" g. Linhart na cesarja sledeči govor : Govor urednika Linhart. „Vaše Veličanstvo! V imenu Štajerčeve stranke, ki je dosegla velik političen vpliv, zahvaljujem se Vašemu Veličanstvu za naj-milostljivejši sprejem. Štajerčeva stranka je že od svojega začetka zastopalaa čisto avstrijsko politiko. Zatorej lahko v imenu tisočih naših somišljenikov besede mojega predgovornika gospoda župana Orni ga podpišem, kajti program Štajerčeve stranke je bil od nekdaj strogo drža-nje na temeljih nerazdeljivih kronovin v mogočni, nerazrušljivi Avstriji kakor tudi skupnega gospodarskega dela .Nemcev in Slovencev v Spodnjem Štajerju. Ta program je bil slovenskemu ljudstvu simpatičen. Sedaj seveda, ko hoče notranji sovražnik uresničiti najblazoejše politične ideje — sedaj, ko je dolgoletna vojna marsikatero naravo zmečkala — sedaj je našo delo težko, a izvršujemo ga radovoljno dalje. Niti pičice našega programa nismo spremenili iti poguumo se stavijo naši slovenski kmetje proti iugo-slovanski poplavi, kako dolgo bode šlo, Veličanstvo — dokler naše moči ne opešajo. Ali mi potrebujemo moralično zastavo, treba nam je veljavne cesarske besede, ki jo zamore le Vaše Veličanstvo izprego-voriti. Ta beseda bode naš meč v tej veli-kej nevarnosti, ko se na jugu zbira jugoslovanska revolucija. Vaše Veličanstvo naj izpregovori to besedo in vsaka nevarnost za prestol in krono bo izginila. Ko je grof Werner svojemu bratu pokazal svoj Habs-burg, je ta opomnil, da ta nima ne okopa ne zida. be čez noč je zbral Habsburžan svoje može skupaj in ko je z->donel zjutraj rog, pokazal je te možo in škofje rekel: „Takega zida se drži, nič ne traja tako dolgo kakor zvestoba, katera te ne zapusti." Veličanstvo ! Te besede kličemo tudi mi Nemci in Slovenci na jugu : ..Takega zida se drži!" V imenu nemških duhovnikov gočevskega okraja govoril je dekan E r k e r, vimenu ljubljanskih Nemcev pa direktor P a m m e r, ki je omenjal, da so so kranjski Nemci žrtvovali 200 let v turških vojskah, od leta 1879 se pa težko borijo za svoj politični in gospodarski obstoj. Cesar naj ne presliši tožb vsikdar zvestih dedičev nemške preteklosti dežele Kranjske in naj jim nakloni varstvo pred poginom. V imenu Gočevcev govoril je župan Loj, v imenu tržaških in primorskih Nemcev pa odvetnik in veleposestnik dr. Krauseneck. Cesar je odgovoril: Zahvaljujem se Vam prisrčno za tople izraze patrijotičnih čustev, ki ste jih naslovili na mene v imenu nad vse pridnega in vrlega prebivalstva. Rad se spominjam pri tej priliki brezštevilnih dokazov .požrtvovalne zvestobe nasproti cesarju in državi, ki jih je doprineslo to mojemu srcu blizu stoječe prebivalstvo vsakikrat in posebno tudi v težkih dneh te vojne. Zavedam se visokega zadovoljstva, da bom mogel vedno nanj računati in ki naj bo v > enakem prepričano tudi pri meni. Posebno me veseli, da najdem v Vaših besedah resnično soglasje čustev obeh, v imenovanih ozemljih stanu-jočih narodov in v tem vzdržati novo poskušnjo pravega dobrega avstrijskega duha, ki se bodo potom popolnega razumevanja narodnosti združile v višjo, močno in polno blagoslovljeno enoto. To je cilj, ki ga moramo vedno imeti pred očmi. Marsikaj je potrebno pri nas zboljšanja v pogojih za naroden in kulturelni raz vitek posameznih narodov in moja vlada se marljivo trudi najti pravo pot vsesplošne zadovoljive rešitve teh temeljnih vprašanj. Ta rešitev se more izvršiti le v avstrijskem okvirju. Ta ne sme niti naj-manje vplivati na zgodovinske posebnosti dežel in trdnost njih zveze na pros- tost naših velikih gospodarskih potov, na duševne in raaterijelne temelje skupnosti, na moč in razvitek dežele. Zato ne gojite nobenih skrbi, da bi se proti nezlomljivi trdoti teh najvišjih smeri peljana agitacija neovirano razširila in se v bodoči preosnovi udejstvila in bodite prepričani, da bode avstrijska misel, kateri ste v Vaših besedah dali tako prepričevalen, od srca prihajajoč in k srcu idoč izraz našla v meni vedno močno nepremagljive zaščito. Na koncu je sprejel cesar odposlanstvo nemške ženske zveze za Štajersko, katerega je nagovorila njega voditeljica gospa Sohrei- n e r in mu izročila z nagovorom resolucije nemškega žehstva proti slovenskim zahtevam. Cesar je nato odgovoril: Z resničnim zadovoljstvom sem sprejel patrijotično zagotovilo, da hočete tudi naprej zastaviti svojo polno moč, da vzdržimo v nam vsiljenem boju uspešno do dobrega konca. Avstrija. Se ni pri koncu težkih preizkuSenj, ki jih je naložila zgodovina temu narodu in stojijo še nam mnogi resni dnevi nasproti. Pa že je večji del težkega pota za nami. Na vzhodnih mejah monarhije ni več nobenih sovražnikov. Zavedajoči se naše moči, odprti na staro izkazano zvezo z Nemčijo in v zvesti skupnosti z ostalimi hrabrimi zavezniki smemo z gotovostjo upati, da bodemo v ne predolgem času dosegli končni, blagoslov prinašajoči trajni mir. To je najvažnejši cilj mojega življenja. V okvirju velikega dela na katerega bo morala iti domovina, da ustvari po viharjih svetovne vojne temelje cvetočega in uspe-vajočega razvoja na duševnem in gospodarskem polju, je namenjena nemškemu narodu v Avstriji velika in važna naloga, vredna vseh onih pričakovanj, presegajočih in neprimerljivih žrtev, ki jih je doprinesel v časih vojne in na katere morem biti po pravici ponosen. Računam tudi v bodoče,na zvesto in preiskušeno sodelovanje Nemcev pri gojitvi državnih interesov. Že s tem naj bodo popolnoma pomirjeni, da ne bodo našle pravice nemškega naroda pogoji za ohranitev in razvoj njega narodnosti in njega preiskušeno zadržanje v državi nikoli nobenega omalovaževanja. Kar se tiče po- j sameznih izraženih želja v predloženem j sklepu, jih bode moja vlada najbolj resno in z največjo pripravljenostjo pretresala, j Bodite prepričani, da se bo to pretresanje j izvršilo v duhu tistega priznanja in hvalež- j nosti, katerega nemški narod upravičeno j zahteva na temelju svojega zadržanja in cele domovinske zgori o v i n e in posebno v težkih časih te vojne nasproti cesarju in državi. V poteku imenovanih sprejemov obrnil je cesar besedo na razne člane došlih odposlanstev, poizvedoval je o razmerah v pojedinih pokrajinah, zanimal se je posebno toplo za to kar je slišal in je odposlaništvo najmilostnejše odpustil. _________ Avstrijsko uradno poročilo od četrtka. K.-B. Dunaj, 23. maja. Uradno se danes razglasa: Na italijanski fronti vodila je obojestranska poizvedovalna delavnost tudi včeraj na večih mestih do bojev. Šef generalštaba. Nemško uradno poročilo od četrtka. K.-B. Berlin, 23. maja. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča : Zapadno b o j i š č e. V pokrajini Kem-j mel-a trajala je povišana ognjena delav- j nost. — Na ostalih bojnih frontah oživela je • bojevna delavnost zvečer v pojedinih od- j delkih. Skozi noč Živahna delavnost Franco- j zov na zapadnem bregu A v r e. Večkrat se je sunke sovražnikov zavrnilo in od lastnih podjetih vjete pripeljalo. — Na bojnem polju ob L y s i sestrelilo se je zvčer tri a m e r i-kanska letala. — V zadnjem času se pomnožujoči sovražni letalni napadi proti — 4 — belgijski pokrajini so zadeli prebivalstvu težke izgube. Vojaška škoda ni nastala. Skozi uspešno metanje bomb so bile velike munieijske zaloge sovražnika severo-zapadno od Abbeville umičene. — Paris se je z bombami obmetalo. Prvi generalkvartirmoj.jter Ludendorff, Italijan pri lastnem napadu por-žen in prepoden. Avstrijsko uradno poročilo od petka. K.-B. Dunaj, 24. maja. Uradno se danes razglaša: Včeraj napadli so Italijani večkrat ponavljajoč naše pozicije naZugnaTorta in v dolini A d i ž e po močnem, daleč nosočem topovskem ognju. Prva dva napada zlomila sta se že v izborno učinkujočem ognju naših baterij v krvi. Napadalci begali so v svoje postojanke nazaj. Pri tretjem napadu prišel je Italijan tik do naših pozicij. Cesarski strelci tretjega regimenta skočili so iz svojih zavetišč in so se vrgli sovražniku v vajeni hrabrosti nasproti. B 1 i ž i n s k i boj končal je s popolno zmago naših. Napadalec bil je povsod nazaj vržen, zadnjo gnezdo Italijanov je bilo še ponoči izpraznjeno. — K enakem podatku vodili so trije sunki, katere je poskušal sovražnik proti našim pozicijam na M o n t e A s o 1 o n e. Tako se je za Italijane tudi četrto leto vojne ropa z težkimi neuspehi pričelo. Šel generalštaba. Nemško uradno poročilo od petka. K.-B. Berlin, 24. maja. Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Položaj je nespremenjen, V pokrajini K e m m e 1 - a obojestransko L y s e injS carp e, južno S o m-m e, kakor med Moreuil in Montdidier oživela je zvečer artiljerijska delavnost, kije bila tudi skozi noč živahna. — Infanterijska delavnost omejila se je na poizvedovalne boje. Lastna podjetja južno-zapadno od B u c z u o i in ob O i s e prinesli so vjete. Prvi generalkvartirmoJ8ter Ludendorff. Avstrijsko uradno poročilo od sobote. K.-B. Dunaj, 25. maja. Uradno se danes razglaša: Boji v prostoru Z u g n a so včeraj deloma ponehali. Na visoki planoti A s i a g o in ob Spodnji Piavi izjalovili so se sovražni poizvedovalni sunki. V Rivi je bilo skozi sovražni artiljerijski ogenj nekaj his uničenih. Čez 30 sovražnih letal obstreljevalo je F e 11 r e z bombami. Umorjen je bil en civilist, 8 ranjenih, drugače seje napravilo malo škode. Pilot oficirski namestnik von K i s, eden naših najuspešnejših letalcev bil je v teku bojev sestreljen in mrtev najden. Šef generalštaba. Nemško uradno poročilo od sobote. K.-B. Berlin, 25. maja. (W.-B.) Iz velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Bojevna delavnost držala se je črez dan pri nevihti in dežju v zmernih mejah. V zvezi z močnimi delnimi napadi sovražnika severo zapadno od K eme-1 a, vzhodno in zapadno od Alberta zavzela je mimogredoč veliko moč. Sovražni napadi so se povsod izgubonosno zlomili. Pri H a m e 1-u vrgli smo sovražnika v protinapadu nazaj; v ostalem so bile njegove naskočne čete že pred našimi postojankami postreljene. — Posadka nekega opazovalnega letala, lajtnant Eisenmenger in vice-feldwebel G u n d sestrelila je 23. iz sredine verige angleških bojnih letal, 4 letala. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. Avstrijsko uradno poročilo od nedelje. K.-B. Dunaj, 26. maja. Uradno se danes razglaša: Raz ven nekaterih z artiljerijakim ognjem podpiranih poizvedovalnih, poskusov Italijanov v odseku Tonale nobeni posebni dogodki) Šef generalštaba. j Nemško uradno poročilo od nedelje. K.-B. Berlin, 26. maja (W.-B.) Iz vej likega glavnega stana se poroča: Zapadno b o j išče. Južno od Nieuj por t-K a n a 1 a in obojestranski D i-x m u i| den-a vjeli smo pri manjših podjetjih vel kakor 70 Belgijcev. Čez dan zmerni artiljej rijski ogenj oživel je zvečer v pojedinih odi sekih. Po nastopu teme v odseku Kem mel-a južno Somme med Noreuil in Montdidiel časoma znatno ognjeno povišanje] Pri Bucguois izjalovili so se večkrat anj gleški sunki. Tudi v ostalih oddelkih trajal* je vrla poizvedovalna delavnost sovražnika Pri tem se je zapadno od Montdidiel Amerikanc6, v ozadju A i 11 e t e Francozi in na južnem bregu Aisne severo-vzhodni! cd N e u v i 11 e Angleže vjelo. Prvi generalk vartirrnojstei Ludendorfl. Obstreljevanje Laona. K.-B. Berlin, 25. maja (W.-B.) Mest] L a o n in njegovo p r e d m e s t j e zadobilii je tudi 24. maja uničujoči francos ki ogenj. Čez 200 strelov najtežjega kalibri padlo jo na mesto, katerega porušenje sj nadaljuje. Zvečer se je težke strelne vloma v bližini Katedrale dognalo. V predmestja St. Moroel nastal je velik požar. Štiri francoske civilne osebe so bile umor jene, dve ranjeni. K.-B. Berlin, 21. maja. (W.-B.j Dan za dnevom nadaljujejo Francoz] razruševanje njih lastnega mesta L a o n. Dnfj 25. t. zadobilo je mesto znova 108 strelov^ Poškodba je znatna. Več civilnih oseb padla je skozi granate lastnih sodeželanov „ko( žrtev. Avstrijsko uradno poročilo od pondeljka. K.-B. Dunaj, 27. maja. Uradno se daj nes razglaša: V zvezi na poizvedovalna podjetja oi 25. maja napadli so Italijani včeraj 1 večimi alpinskimi bataljoni, podpl ranimi skozi najtežji artiljerijski in minski ogenj naše pozicije južni Tonale-prelaza. Majhen del naših čel je bil nekaj nazaj potisnjen. Nato se je nil daljno prodiranje nasprotnika preprečilo. Šef generalštaba. ! Nemško uradno poročilo od pondeljka. K.-B. Berlin, 27. maja. (W.-B.) 1 velikega glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Južno zapadn od Me ter en se je pri uspešnem podjetji Angleže vjelo. Artiljerijska delavnost oživel je na bojnih frontah šele v popoldanski urah. Sovražna artiljerija bila je pred vrbi v pokrajini K e m e 1 - a, na severnem breg Lyse, med Arasoni in Albertom inn zapadnem bregu A v r e delavna. Poizved) valna delavnost ostala je vrla. Prvi generalkvartirrnojstf Ludendorff. Avstrijsko uradno poročilo od torka. « K.-B. Dunaj, 28. maja. Uradno a danes razglaša: Bojevna delavnost v Tonal e-odsekui včeraj ponehala. Ponavljajoči poskusi 11 am. j a n o v naprej prodirati, so se preprečuj Del našega v Presen a-snežniku vi danega materijala je padel v sovražnik« roke. — Skozi ljuti artiljerijski in mint1; ogenj podpirani močni poizvedovalni su* južno Capo Sile dovedli so Italijane iS ter last nekega nepomembnega dela naših pred-njestružnih črt. Šef generalštaba. Velika nemška zmaga ob Aisni. Čez 15000 vjetih Nemško uradno poročilo od torka. K.-B. Berlin, 28. maja. Iz glavnega stana se poroča: Zapadno bojišče. Na Kemmelu in ob L y 8 i, na bojišču obojestransko S o m m e m ob A vre poojstrili so se včeraj artiljerijski boji. Med Voormezeele in Loke r-jem vrinili smo v francoske črte in smo prignali več kakor 300 vjetih. Napad nemškega prestolonaslednika južno od L a o n a peljal je do polnega uspeha. Tam stoječe francoske in angleške divizije so bile popolnoma poražene. Armada generala v. B o h n naskočila je C h e m i n des Dame s. Dolgi gorski hrbet, na katerem se je velik predorni poskus Francozov v spomladi 1917 razpršil in katerega smo v jeseni lanskega leta iz stra-tegičuih vzrokov opustili, je zopet v n a š i roki. Po ogromni artiljerijski pripravi izsilila si je naša nepiesegljiva infanterija ob jutraj-nem mraku med V a u x in Craonne prehod čez Ailette in je vsilila dalje vzhodno med Corbeny in Aisne v angleške jarke. Popolnoma presenečena, se je posadka prvih sovražnih čet le malo upirala. Že vnotrajnih urah so bili Prinon, Chavisnon, Fort Malmaison, Courtecon, Verny, Winter-berg in Craonne, de Villersberg ter izzidane utrdbe pri in severno od Berry au Bac v naskoku vzete. Proti poldnevu se je med vednimi boji med Vailly in Berry au Bac Aisno doseglo. Vaily se je zasedlo. Vdrtine lanskih pomladanskih in jesenskih bojev so bile v nezadržljivi napadalni sili premagane. Popoldan je napad nadaljeval. Med Vauseaillon in V a i 11 y stojimo na višinah pri Neuville, Laffause in severno od Conde. Med Vailly in Berry au Bac smo Aisno prekoračili in prinesli boj v od leta 1914 od vojne še nedotaknjene pokrajine. Iz utrjenih gozdnih višin na južnem bregu reke bil je sovražnik vnovič vržen. Mi smo med Vailly in Beaurieux višine tik severno V e s 1 e Armada generala von B e 1 o v (Fritz) vrgla je sovražnika iz svojih močnih pozicij med Sapigneul in Brimont čez Aisne-Marne-Kanal in je naskočila na zapad-nem bregu kaDala kraje Cornicy, Cauroy in Loivre. Dosedaj se je 15.000 vjetih javilo. Med M a a s in M o s e 1 in na lotrinški fronti oživela je bojevna delavnost. Sunki v sovražne jarke prinesli so več kakor 150 vjetih francoskih in amerikanskih regimentov. Prvi generalkvartirmojster Ludendorff. Bolgarsko vojno poročilo- K.-B. Sofia, 23. maja. Poročilo bolgarskega generalštaba od 22. t. Makedonska fronta: Zapadno od O c h r i d a-jezera bile so francoske kompanije, ki so se je južno vasi H o m e s c h skušale našim prednjim stražam približati, z našim ognjem prepodene. Med jezeroma O c h r i d a in P r e s p a bila je obojestranska ognjena delavnost živahna. Na§e naskočne čete vrinile so zapadno jezera Prespa v sovražne postojanke in so privedle francoske vjete. Severno od Bi-t ol j a, v loku C e r n e južno od N u m e in pri Doiranu časoma močnejša obojestranska artiljerijska delavnost. Južno od D o i r a n-a razpršili smo neki močni angleški oddelek. V pokrajini sestrelili so nemški letalci tri sovražne aparate, ki so padli pred našimi postojankami in bili skozi naš artiljerijski ogenj uničeni. Boji v pokrajini Jordana. K.-B. Konstantinopel, 23. maja. Poročilo turškega glavnega stana: Pale-s t i n a-f r o n t a : Med o b a 1 j o in Jordanom potisnile so naše poizvedovalne čete sovražne tipajoče čete nazaj in so vdrle v sovražne postojanke ter so dognale važne podatke. Na vzhodnem bregu Jordana podvezah smo u-ipešno sovražno poizvedovalno delavnost. Med tem, ko se je artiljerijski ogenj le mestoma povišal, ostala je letalna delavnost podnevu zelo vrla. Veliki sovražni tabori čet v prostora J o r d a n-J e r i c h o-w a d i-A n d s c h a so se od naših letalcev z dobrim uspehom napadli. Pri D s c h a r-dun, AnežeinMerraa (vzhodni breg Rudečega morja) razpršilo seje tolpe. Tabor vstašev pri Kaše el A n a k se je uspešno z bombami obmetal. Drugače nič pomembnega. K bojem na zapadu. K.-B. Berlin, 24. maja. W.-B. poroča : Brezobzirno obstreljevanje Laona skozi Francoze zadelo je 22 maja nedolžno civilno prebivalstvo zelo hudo. Mnogo prebivalcev je bilo ubitih ali ranjenih. Tudi sovražnemu metanju bomb na L a o n padlo je več prebivalcev kot žrtev. H a z e b r o u c k, Mor-beque, Isberque, Villers, votlina VI od N o e u s e in joklarna od Grenay so bili vnovič z težkim ognjeni obmetani. V noči na 22. inaja se je skozi metanje bomb veliko sovražno municijsko zalogo osem kilometrov 8evero-zapadno od Abbeville pod neizmerno eksplozijo v zrak spustilo. V Le B o u r g e t-u se je 10 dolgih lop užgalo. Daleč se slišajoče eksplozije trajale so dolgo časa. Letalni boj na jugo-zapadu. K.-B. Dunaj, 23. maja. Iz vojno tiskovnega stana se poroča: Globoko idoči oblaki in deževno vreme otežKočilo je poizvedovalno delavnost od 8. do 16. maja na celoj fronti. Vendar je prišlo radi vrlega delovanja obojestranskih bojnih letalcev do mnogoštevilnih ljutih zračnih bojev. Oberlajtnant L i n k e-Crawford izvojeval je svojo 21., 22. in 23. zračno zmago pri čemer je posebno pomena vredno, da se mu je posrečilo, nek od enega amerikanskega lajtnantna vodeči aparat najnovejše konstrukcije na avstro-ogrskem letalnem polju na zemljo potisniti. Ta odlični čiu, ki kaže močno preseganje avstro-ogrskega letalca, je z ozirom na verno upanje, ki ga stavlja ententa na nepremagljivost ameriške letalne pomoči, posebnega pomena. Večji brodovni poleti soražnika bili so skozi ogenj lastnih odpornih baterij in od naših letalcev preprečeni. Neki lastni pritrjeni balon bil je od letala z italijanskim znakom presenetljivo z fo8for-municijo napaden. Posadka skočila z obrambo proti padcu iz balona in 86 je kljub ljutemu obstreljevanju gladko izkrcala. Tudi balon je ostal nepoškodovan. Cesarska dvojica v Belgradu. K.-B. Belgrad, 23. maja. Ob pol 2. uri dospel je dvorni vlak v Belgrad. Cesarica stopila je pred neko skupino gospa in deklic, ki so se ji s podaritvijo cvetljic poklonile. Nato se je podala v čakalnico, kjer je predstave nasproti vzela. Pred kolodvorom so stale čete iz Belgrada in okolice. Cesar korakal je pred fronto oddelkov, nagovoril več oficirjev in vojakov in mnoge od teh de-koriral. Potem se je postavil s cesarico pred sprejemnim šotorom, kjer so mu čete mimo defilirale. Nato se je odpeljal na Dunaj. Vojna na morju. 15.000 brutto register-ton potopljenih. K.-B. Berlin, 24. maja. Uradno. Na izapadni obali Angleške se je od naših podmorskih čolnov tri angleške parnike potopilo. Skupno se je po novo došlih poročilih od podmorskih čolnov 15.000 brutto-re-gister-ton uničilo. Šef admiralnega štaba mornarice. Nemška podmorska križarka proti amerikanskim prevožnjam čet. Paris, 24. maja. „Progres de Lyon" javlja iz Washingtona: Nemčija zgradila je baje šest novih podmorskih čolnov z skupno vsebino 1500 do 1700. Te nove podmorske križarke služile bodo za uničenje transportov z četami v Atlantskem oceanu. K.-B. Berlin, 25. maja. (W,b!) Dne 8. maja se je zamoglo poročati o uspehih pod poveljem korvetnega kapitana Eckel-m a n n stoječe podmorske križarke, katera je v zatvornem okolišu okrog Azoren 17 dragocenih ladij potopila. Neko med tem od poveljnika došlo poročilo podaja nekaj zanimivih podrobnosti: T«ko je izvojevala podmorska križarka boj z italijanskim, z dvema kanonoma oboroženim parnikom „P r o m a t e a" (4488 brutto-register-ton), ki jo bil od amerikanskega pristana v Golfu M e x i k e z tovorom nafte za italijansko mornarico v Messino med potjo. Že po prvem pozivnem strelu odprl je ta parnik iz dveh kanonov ogenj. Njegov upor se je vendar skozi dobro merjeni brzi ogenj podmorske križarke zlomil. S polnim strelom užgala se je hitro gorljiva tvarina tovora na parniku, nakar je posadka ogenj vstavila in belo zastavo razobesila. Dva dni pozneje vstavila je križarka švedsko jadernico na štiri jambore ki je bila obložena s soljo za švedsko vlado in plula iz Španije na Švedsko. Čeravno se je nahajala jadernica v zatvornem okolišu, katere potopljenje bi bilo umestno, vendar se je opustilo, ker jadernica vsled protivetra in obstoječih težkoč ni mogala drugod pluti. Nadaljnih 15.000 brutto-register-ton. K.-B. Berlin 28. maja. Uradno. V zatvornem okolišu okrog Anglije se je zopet 15.000 brutto-register-ton potopilo. Dva težko obložena parnika sta bila na vzhodni obali Angleške iz zavarovanega spremstva sestreljena. Šef admiralnega štaba mornarice. zdravi giht (Hrvatsko) Pojasnila in prospekt gratis. Dobra oskrba zasigurjena revma išias 158 Tedenski pregled. >..........................................................i Štajerske vesti. Zakaj mestjani stradajo. Piše se nam: Pri binkoštnem izletu zadel sem na nekega bogatega kmeta, kateri mi je pri pogledu mojega nahrbtnika z nasmehujočim se obrazom dejal: „No, prej so pač profesijonisti tako od hišo do hiše prosijačit hodili, sedaj pa dohaja gospoda iz mesta tako k nam." Odgovoril sem mu, da ima prav, nakar se je opravičil, naj njegovo opazke za zlo ne vzamem. Šla sva skupaj in on mi je pripovedal, da gre kmetu sedaj re3 enkrat prav dobro: denarja ima dovolj in zato ne potrebuje več tako težko delati, kakor prej; pri tem pa nimajo mestjani nobenega upanja, da bi jim kedaj zopet enkrat boljše šlo. Pokazal mi je nek velik travnik in je. rekel: „Oglej-te si to-le veliko ploščo — to je bila še pred vojno njiva; kaj se je tukaj na živežu, fižoli, krompirju, koruzi, pšenici in rži itd. pridelalo ! In sedaj ? Kmet le še seje in sadi samo — 6 — toliko, kolikor za sebe potrebuje, in kaj je od tega malega odvisno, ne potrebuje kakor preje v mesta nositi, marveč se mu na domu vse tako dobro plača, da ima denarja in tudi drugih potrebščin dovolj." Ko sem ga na gotove stroge predpise in razglase, po katerih je kmet primoran obdelovati zemljo opozoril, se je smejal. ,.čemu so predpisi, če primanjkuje živine in delavskih moči. Ali naj v celej občini občinski predstojnik sam obdeluje ? če se izda naredbe, katere so kratko neizvršljive. se ne briga za nje nobena duša." — Izrazil sem upanje, da bode po končani vojski že zopet boljše, nakar mi je kmetic odgovoril: „Nikar ne mislite ! Ljudje, ki so toliko časa na fronti, so veselje do dela popolnoma izgubili: to se vidi razločno pri dopustih nasada in setve." Naša pot naju je ločila in potoval sem sam s čutom, da ima ta kmetic prav in s skrbjo za našo bodočnost zopet proti mestu. Mati in otrok sta se v smrt podala. Kakor se javlja iz Celj a se je vrgla na 19. t. m. ponoči gospa M., soproga stotnika s svojim novorojenim otrokom v Savodni pri Celju pod brzovlak. Gospa M. prišla je pred par dnevi po težkem porodu iz bolnišnice. Trpela je sicer tudi na neki neozdravljivi bolezni. Ze dolgo časa opazilo se je pri njej znamenja otožnosti. Otrok bil je takoj mrtev, medtem ko so prepeljali mater umirajočo v bolnišnico, kjer je kmalu nato izdihnila. Lovcem v pozor! Vsed odloka c. in kr. namestništva v Gradcu z dne 10. maja 1918 se lovstvo poživlja, da svojo pričakovano potrebo zgotovljenih lovskih patronov takoj naznani pri enem kupčevalcu streliva, ki je pozameznikom v prejšnjih letih priskrbel potrebno strelivo. Lovci se pri tem opozarjajo na to, da ne prijavijo preveč, kajti množina patronov, ni velika in s tem, kar bi se pii-javilo preveč, bi se moral na posamezne lovce, pripadajoči kontingent le znižati. Letni in živinski sejmi na Štajerskem. Sejmi brez zvezdic so lelni in kramarski sejmi; sejmi zaznamovani z zvezdico (*) so živinski sejmi, sejmi z dvema zvezdicama (**} pomenijo letne in živinske sejme. Dne Dne Dne (svinjski Dne okolica ; Luče (za (svinjski sejem). Dne Kapele 1. junija : Brežice (svinjski sejem). 3. junija: Ormož*; Gleisdorf**. 4. junija: Radgona*; Celje*; Ormož sejem); Voitsberg**. 5. junija: Krennhof*, okr. Graška Lemberk, okr. Šmarje pri Jelšah; drobno živino), okr. Arvež ; Imeno sejem), okr. Kozje; Ptuj (svinjski 7. junija: Ptujska gora, okr. Ptuj ; okr. Brežice; Rogatec (svinjski sejem). Razno. Ne damo nič! V neki vaški občini je bilo kmetov, ki niso hoteli dajati državi živil, katerih mora ona zdaj od njih zahtevati. „Ni-mamo nič!" so rekli nekateri, „ne damo nič !" so rekli drugi. Nekega dne je grajal župnik to početje na prižnici. Končno pristavi : „Dragi župljani, kakor s strahoto opa-zu|ete, nimamo že več tednov niti kapljice deža. Setve hirajo. Včeraj so je začelo oblačiti, oblaki so bili polni deža. Videl sem. kako so nekateri od vas koperneče vzdigavali roke proti nebu in iskreno molili za dež. Toda oblaki so pa rekli: „Ne damo nič!" in pluli so svojo pot dalje. Po pridigi so se zbrali ljudje na cerkvenem prostoru in nekdo vpraša : „Kaj nam je pa pravzaprav hotel župnik danes povedati?" — Nobeden ne odgovori ; molče so šli domu. In doma je pa zaklical nek mož svoji ženi: „Veš kaj, tisti zaboj z zrnjem, ki je zakopan v gnoju, bom pa vendar dal tudi zapisati. Ne maram dati Bogu slabega vzgleda." P. Rosegger. Roparski umor v hoelu Bristol. Dunaj, 23. maja. V hotelu Bristol bila je predčita-teljica baronice V i v an te iz Trsta, hči džo-keja Carl umorjena. Truplo imelo je težke vbodline in znamenja zadavljenja. Kakor se je dognalo, je morilec svojo žrtev še koneč-no z nekim skrhanim instrumentom usmrtil. Po zverinskem umora vlomil je morilec po- tem blagajno, iz katere je ukradel 400 000 K lastnina baronice Vivanto. Krvavi čin 80-letnega. V Mauerkir-chonu na Zgornjem Avitrijskem iztrgal je 80 letni Johann Steinbriickl nekemu italijanskemu vjetniku krušno torbo. Ko mu jo je ta hotel zopet vzeti, potegnil je starec, ki je bil že večkrat kaznovan, revolver in je ustrelil na nasprotnika, ter ga zadel v prsi. Med prevožnjo v bolnišnico je ranjenec izdihnil. Stari morilec je bil aretiran. 14.000 kron ukradenih. V Wei 9sen-do rfu na Zgornjem Avstrijskem ukradli so neznani tatovi pri nekem kmetu 14 000 kron denarja in 120 kilogramov prekatnega mesa v vrednosti 1200 K. Dober plen. Zdržanje brez hrane, človek je mogel preje (dandanes bi tega ne dokazal) zdržati brez hrano 20 dni, nekateri te vrste umetniki so privedli celo na 30 do 40 dni. Mačka zdrži 15 — 20 dni, a mora pri tem piti, pes zdrži 30 dni, če pa nima vode, pogine že osmi dan. Kunec ali domači zajt-c zdrži 14 dni, golob 10, vrabec pa samo dva dni. Največjo stradalne umetnice so želve. Zgodilo se je že, da je želva živela brez brane celi dve leti. Pač bi bilo po volji aprovizacijskim uradom in vojnim hujskačem, Če bi imeli mi želvino želodce. Potem bi se vojska nadaljevala brez konca in kraja in „zdržali bi vsi do konca". Usoda vojne. Poroča se : V T a u n u je živela družina, ki je imela še-*t sinov na bojišču. Pet jih je padlo na raznih bojiščih. Ko je zvedela mati o smrti petega, ji je žalosti počilo srce. Te dni je umrl še stari oče, ki je vložil prošnjo za šestega, na bojišču na-hajajočega sina. Toda prošnja je bila brez pojma, ker je med tem tudi šesti sin padel ob L y s i. Tako nesrečna ni samo ta družina. Posvetovanje o prehrani. K.-B. poroča: V Berlinu so se te dni vršili raz litega mest* klaje /a seno in slnino prosi rfcdi obračun* vse tiste, ki im >j njih terjatve za oddano -. Her se na poznejše terjat* e ne ozira, Ptuj, dne 26. maja 1918. 239 Poljedelsko društvo Ptuj. Nabirajte zelišča za lepa suha zelišča plačamo : Lapuh.........za 1 kg K 350 Prvenec ...... Trpotec ....... Celeč....... Medena detelja, cola . . „ „ cvetje . Pljučnica...... Jagodovo listje..... Malinovo ,...... Rožno „ .... Robidno „ ..... tudi vsa druga zdravilna zelišča se kupujejo k najboljšim cenam. 24t> Gudrun & Morathon tovarna. Tli. Morat!i. Gradec Prankergasse 24. n i> » u n » >* » » it » n 6 — 3 — 3— 1-50 « n n n n n n » w n n j» n tj n n n n m h 4 — 3 — Najlepši spomin! Doprsna slika ? naravni velikosti se Vara pošlje, če mi pošljete fotografijo. Posnetek popolnoma podoben. Cena K 18— Prosim naročila na Marko Ernst, Gradec, Kloster-wiesgasse 25, Parterre. 120 Pridna, nemško govoreča lina za m ki zna kuhati, sprejme se pri ritmojstru Herz,Ptuj, Anastasius-grunstrasse 23. 238 76 — 7 - Računski zaključek šparkase v Radgoni za leto 1917. Stanje premoženja. I. Hranilnični sklad. jnični račun.......... Račun posojila zemljiškega dolga . . . Obreslni račun zemljiškega dolga . . . Račun raznih pristojbin....... Predplačilni račun zavarovalnih pristojbin Račun korporacijskega posojila .... Obreslni račun korporacijskega posojila Račun vrednostnih papirjev ..... Obrestni račun od vrednostnih papirjev Račun posojila na zastavo...... Obrestni račun od posojil na zastavo . Račun za podelitev vojnega posojila Račun poštno-hranilnega urada .... Račun čez različna posojila...... Pristojbinski račun od posojil na zastavo Račun posojilne blagajne....... Račun hiše in posestva....... Račun pohištva uradnega poslopja . . Račun gostilniškega pohištva..... Posebni račun borznih razločkov . . . _________ Skupaj . . II. Petuijski sklad. Račun vrednostnih papirjev obresti: za obresti koncem 1917...... Račun vrednostnih papirjev: Stan 31. decembra 1917...... Račun hranilnih vlog: Stan vloge štev. 46574...... _________ Skupaj . . III. Posojilnica. Blagajnični račun .......... Račun čez posojila na menice ..... Račun posojil na dolžnih pismih . . . . Obrestni račun od posojil na menice Obreslni račun od posojil proti dolžnem pismu.............. Skupaj 582666 3065351 54336 437 98 1041863 12776 10572567 61989 4620 41 1180752 108534 26122 9 25500 312403 5470 3305 40883 63 93 95 65 07 36 02 60 67 80 72 41 88 59 40 70 85 23 42 429 143038- 5630 50 55 1541 9238 15283 17099722 17099722 149098 05 149098 | 05 26070 26070 07 07 WS Šparkasa v Radgoni, dne 31. decembra 1917. Ravnateljstvo: Dr. Kari Gottschling 1. r. Oswald pl. Kodolitsch 1. r. Gottfried Antauer 1. r. Oswald Panter I. r. Richard Prettner 1. r. Stanje bremen. I. Hranilnični sklad. Račun hranilnih vlog......... Račun blagajničnega kapitala : Terjatve leta 1917......... Obrestni račun od posojila zemljiškega dolga za leto 1918 naprej plačane obresti . Obrestni račun od posojil na zastavo : za leto 1918 naprej plačane obresti . Obrestni račun vrednostnih papirjev: za leto 1918 naprej plačane obresti . Dohodninski račun hiš in posestva: za 1918 naprej prejeta najemnina . . Račun imovine: a) pred letom 1897 nabrana . . . . b) od leta 1897 nabranih K 7515009 z odbitkom: 1. v odkazitev penzijske-mu skladu K 659505 2. za izplačana darila K 33070— K 3066505 14846896 1498793 67016 38 9166 823 v ostanku od ... K 3548504 Imovinski prirastek v letu 1917 K13594266 Skupaj . II. Perzijski sklad. Obrestni račun vrednostnih papirjev: za naprej prejete obresti...... Račun imovine penzijskega sklada: Stan I. januarja 1917 . K 13560081 za prirastek v letu 1017 K 1345141 Stan 31. decembra 1917........ Skupaj III Posojilnica. Račun imovine: Stanje oprave.......... Obrestni račun od posojil na menice . Obrestni račun od posojil na dolžna pisma Skupaj 565850 171427 70 45 149052 25500 101 468 83 22 16362444 737278 17299722 149098 149098 26070 26070 32 56 05 05 07 07 Za knjigovodstvo: Andrej Minigsdorfer 1. r., knjidovodja. Predstoječi računski zaključek je bil izkušan z glavnimi knjigami in v popolnem redu najden. Radgona, dne 4. aprila 1918. Računski preiskuševalci : Jak. Soukal 1. r. Oskar Wegschaider I. r. Dr. Kari Sirk 1. r. Joh. Relter 1. r. ZagOtO>~ljen USpell G>r ueSkodljiva za vsako staro-. IHuzMll UninlnHMii razpolago. ^t^^Jl^TtStT^ POlna krasna pr$a JCKmenscliesDr.a.KixPraparateBanajIX..Lackiererg.B!K 220 Razpošiljatev strogo diskretna. Zalog* » Mariboru: lekarna pri (,*ugelju raruftu", lekarna „Marpo povzetju. Izmenjava dovoljena ali denar nazaj. Prva labrlka ur HANNS KONRAD, c. in kr. dvorni liferant Briix Nr. 1503 (Češko). Glavni katalog zastonj In poštnine prosto. 387 Za odpravo peg se raznovrstna sredstva rabi. Vsa ta sredstva temeljijo na istem principu, da se pege s sredstvom blede napravi. Ta način je napačen. Ako se hoče pege odpraviti, potem ne zadostuje izbledenje, ker iste pri odmoru v rabi dotičnega sredstva se zopet pojavijo, Mora se jih torej popolnoma uničili. Umetna odprava peg, llekov in miteserjev je le mogoča s tako zvano Santo-kretno. Obraz se vsak dan s to kremo namaže in potem s Santo praškom umije. Pege se s to senzacijonelno kremo v kratkem času popolnoma odpravi in pokaže lepi, belo-rdeči teint. Ta krema je po navodilu univ. profesorja dr. Hager napravljena. Postavno varovana je ludi danes edino garantirano učinkujoče sredstvo ter popolnoma neškodljiva. Ena doza zadostuje popolnoma. Cena 5 K. Po pošli 95 h več. Vsaki kremi se priloži navodilo ter vrečica praška zastonj. Diskretna razprodaja. Se dobi po pošiljatvi svote v pisemskih znamkah, po poštni nakaznici ali po povzetju J. Kukla, Prag, Perlgasse 31. 155 Avtomatični lovileol za podgane K 7-50, za miši K 5\* vlovi brez nadzorstva do 40 kom. v a noči, ne zapusti duha in se postavi sal Past za ščurke ,.R a p i d", tisoče ščurlt« in Rusov v eni noči, po K 8 80. Najuspešnejši lovil« muh „N ova" K 5-20 komad. Povsod najboljši uspeli Mnogo zahvalnih pisem. Razpošiljalev po povzelju, pf štninc 90 v. Exporthaus Tintner, Wien, III., Neulinj gasse Nr. 26/P. (Wohnung- und DienstYermittlang) is 1« službe* učence« stanovanja in posestva T PtujU trn vrste pesredmnja najhitreje. "*■■ ??,ratonj* m pojasnil* v mestni stražnici (rotoržj. i Vsaka žena čitaj \ moje velozanimivo navodilo ; za moderno negovanje prs vsake vrste, jute, odpadki novega sukna, krojaški ostan-ki, raztrgano nogavice, raztrgane obleke gospodov inj žensk, stare posteliske odeje, koene p kosti, konjske repe, svinjsko dlako, kožuhe zajcev in lesic kupuje po najboljših cenah 51 M. Thorhiek & Co . Olje Trgovci in kroSrrjarji dobijo posebne cene. ,,Asanol"S 500 kron Moje Lumax ročno-šivalno Silo sije Štep-štihe kakor z mašino. Največja iznajdba, da zamoreš usnje, raztrgane čevlje, opreme, kožuhe, pieproge, vozne odeje, Stole za Šotore, lile, kolesne mantetje, vreče, platno in vse drugo močno blago sam sešiti. Neobhodno potrebno za vsako- Žar. tzborno za rokodelce, kmete in vojake. Riser za sortne ljudi. Trdna konstrukcija. Izredno lahka raba. (Jarancija za rabljivost. Prekosi vse konkurenčne izdelke. Mnogo pohvalnih pisem. Cena kompletnega Šivalnega Sila z cvirnem, štirimi različuitni šivankami in navodilom K 4-—. 2 kosa K 750, 3 kosi K 11 —, 5 kosov K 18'—. Razpošilja poštnine prosto, ako se denar naprej pošlje; pri povzetju poštnina ekstra, na bojišče le proti naprej-plačilu po Josef PeU, Troppau 122, Olmlltzer-strasse 10. Naprej-prodajalci dobijo rabat. 32 ma presenetljiv uspeh pri po-končavanju Sonarjev (zakon, varovan) ščurkov, mravelj itd. 1 zavojček stane 1 krono. „Št. Valentinov redilni prašek za prašiče" je edino uspešen pri prebavi krme, zaraditega izredno redi meso in tolščo. 1 zavoj stane 1 krono. Naroča se pri Josip Berdajs, Ljubljana, Zeljar-ska ulica 18. Po pošti se pošilja najmanj 6 zavojčkov. tear Vam plačam, ako ni o 1 is trebnik korenin Ria-bal' sam Vaša kurja očes«, bradavice in t do \ za no odpravi 1 S dneh brez bolečin. Cena ene posodicH garaoci skim [lismom K 2'1\ 3 posodice K 5'50, 6 K 850. Stoten zahvalnih |4| sem. Kemenv. Kascnau Kassaj postni predal 12/614 (Ogrski Najboljši nasvet pri roehkosti : in slabosti prs. Pišite zaupljivo na 157 • Ida Krause, PreBburg, (Ogrsko), SfitanSstiasse l, M. 109 0£ Ne siane ničesar I **■■ 157 . BfllllBllllllIlllIlll Raztrgane nogavice in zokni se zamore napraviti z novim prednjim delom zopet brez napake kakor nove (se zamorejo nositi tudi pri nizkih čevljih) 3 nogavice ali 4 zokne dajejo 1 par. Svari se pod manjvrednimi ponarejanji. PoStna razpoSiljatev po povzetju. Postavno zavarovano*- I. Marburger Strumpf-mechanik,Walpurga Omann, Maribor, Burggasse 16 Prevzetje za Ptuj: brata Slawitsch, trgovina v Ptuju. Celje: Anna Staudinger, Celje, Bahnhofg. 9. Šoštanj: Josefine Simmerl, trgovina z mešanim blagom Šoštanj. 9o III1IBBBRIIBIIIIII za marmelado ponuja lesna industrija BRETISCH & Co., Dunaj XX. 2'4 kupi trgovina Briider Slawitsch, Ptuj. 562 Žitni ročni mlin Moj originalni žitni ročni mlin je izborno primeren za grobo šro-tanje in fino mletje vsake vrsle žita, je ed-nostavne ali trajne izpeljave, plošče za mletje se dajo izmenjati, je iz utrjenega malerijala in celo pii najmočnejši rabi skoraj nepokvarljiv. Neobhodno potreben za vsako hišo. Model 4 z ročno kurblo za mali obrat, teža 7 kg K 100. Model 5/ z ročnim kolesom za večji obrat teža okroglo 12 kg K 120"—. Razpošiljatev iz Dunaju proti vpo-šiljatvu svote po generalnemu zaslopu i 07 Max Bbhnel, Wien, IV., Margaretenstr. 27. NADOMESTILO MILA za pranje perila, izborno p.-<:eče in prekaša vse doslej v prometu se nahajajoče izdelke, 1 zavoj t. j. 5 kg K 12.—, 1 zavoj z 10 kg K 23.-Preprod'jalci dobe popust pri naročbi celega zaboja z 250 kosi. Belo mineralno milo za čiščenje rok in iinejšega perla, 1 zavoj 32 kosov K 14.—. Nadomestek za toaletno milo v raznih barvah, lepo dišeč, 1 zavoj 32 kosov K 18- . Toaletno milo s linim vonjem, roža barve, 1 zavoj 24 vel. kosov K 18.—. Razpošilja po povzelju. Pri večjem naročilu naj se pošlje polovica zneska naprej. Najmanj se more naročiti en zavoj vsake vrste. Izvozno podjetje M. Jiinker v Zagrebu št. 12, Petrlnj-ska ulica 3. 111., telefon 23-27. 203 *"H 56 Čez 1,000.000 mojih ročnih šil v rabi. Praktično orodje za vsakogar za lastno krpanje usnjatih stvari, oprem, jermenov, čevljev, pihalnikov, jader, vreč, voznih plaht itd. Važno za vojake. Naprej-prodajalci rabat. Cena kompletnega šila pri naprej-plačilu K 4*70 in pri povzetju K 5'—. Na bojišče le pri naprej-plačilu. P. E. Lachmann, Dunaj IX, Mosergasse 3, Abt. 113 Poziv! Podpisani naznanjam naročni") kom sodov, naj svoj les z* sode v tem Času v izdelovanj prinesejo, ker bi v jeseni t« bilo, sode v kratkem času izvršiti] Obroče za sode dam jaz nj razpolago ter se zaraeuni izdelo-va? je po zmernih cenah. Kupujem tudi vsakovrstni Jej za i-ode in ga plačujem po naj boljših cenah. J9HNN STEUBTI sodar, Izdajatelj in odgovorni urednik: Kari Linhart. Tisk: W. Blanke v Ptuju,