JS///, W' 'cf'
IW'f: ■
6 o p i*-: •
1. štev.
Rudolfovo v dan 15. julija 1885.
1.1. 1885.
BESM1CLASOTI
Izhaja dvakrat na mesec in velja za Četrt leta 60 kr. — Inozeinci doplačajo poštnino. — Za oznanila plačuje se od četiristopne petit-vrste po 6 kr., če se enkrat, po 4 kr., če se
dvakrat in po 3 kr., če se večkrat tiska. — Sprejeli se bodo le frankovani listi. — Rokopisi se ne vračajo.
Pisma in dopisi, kakor tudi reklamacije in oznanila naj se pošljejo na uredništvo, naročnina in inseratne pristojbine pa na upravništvo «Resnih Glasovi v Rudolfovem.
===
Rojakom!
Nov časopis! Preveč jih itak že imamo; Slovencem bi zadostoval jedeu političen dnevnik, jedeu gospodarsk list in jedeu učiteljsk list. Ti bi imeli dosti duševne in gmotne podpore. In kar bi nam zraven treba bilo, bil bi po srečnej roki uredovan uemšk list, ki bi Nemcem doma in izvau domovine uaše težnje, naše stališče razrnotiival, ter tako tudi v nemških krogih vire spoznavanja našega naroda odpiral.
Tega mnenja smo tudi mi, ki smo se odločili, ta list izdajati; ali razmere so take, da smo primorani z novim listom na dan stopiti.
Na Slovenskem so se pred kratkim vršile volitve državnozborskih poslancev. Kakor je bilo naprej videti in kakor se je po neodvisnih slovenskih časopisih že pred volitvami izjavilo, je nezadovoljnost z zdajšnjimi razmerami posebno ua Dolenjskem velika. Nobeden človek, ki je le par dnij na Dolenjskem živel, nemore tajiti, da je reva Dolenjske velika. — „Tako ne more naprej iti, vse pride ob nič", govorilo se je prav resno.
Novi možje in talenti, kolikor možno iz središča Dolenjske, se morajo kandidirati za poslance, bila je parola mej kmeti in mestjani osrednjih dolenjskih pokrajin.
Centralni volilni odbor v Ljubljani je zaključil, de gcctftfi;	posbne« za..	iu po-
stavil jih je, akoravuo bi po boljši iuformaciji sprevidel, dal^vsemi ne bo Ilb.‘ Nezadovoljnost uažega ljudstva na Dolenjskem postala je potem večja in ljudstvo je djalo, da ima v slednej instanci vendar le ono odločevati o kandidatih. — Sodilo je, da centralnemu volilnemu odboru okolščine na Dolenjskem niso dovolj znane in da od centralnega volilnega odbora priporočanim kandidatom ni resna volja, pečati se z zboljšanjem žalostnih razmer dolenjskih okrajev.
Dan na dan izseljuje se dolenjski moški ljud v Ameriko, kmetje zapuščajo svoje kmetije, ker doma še za sol ni zaslužiti. Trgovci in obrtniki so tožili, da gre vse na rakovo pot, da na krmilu stoječa narodna stranka samo jezikovno vprašanje goji, a se ne briga za gmotne potrebe slovenskega ljudstva; poslanci sami so priznavali, da so bili gledč Dolenjske pasivni.
LISTEK.
Delikatne stvari!
Mali pogled po zgodovini slovenskega naroda zadnjih petdeset let ne more škoditi. ■— Buditi se je začel v tej dobi narod naš intenzivnejši iz spanja, v kojega ga je spravil nemški feudalizem. To budenje s prva ni imelo sovražnikov. Bilo je nedolžno, mirno. Prišlo pa je leto 1848 in jakše je postajalo slovensko gibanje, in v letih 1860 do 1870 bilo je že precejšnje. Na slov. Štajerskem delalo se je najintenzivneje, tam imelo je to delo svoje najbolje zastopnike in v Tomšiču ženijaluega svojega žurnalista. Spretno vodena tedanja žurua listika, tabori po vsem Slovenskem in navdušeno delo mladih in starih rodoljubov izbudilo je precej narod.
To gibanje zapazilo je nemštvo na mejah, nemštvo v naših krajih. Ali ker smo ostro postopali iu ljudje niso dosti brati znali v slovenskem
Zahtevali so volilci druge može, ki bi krepkejše zastopali interese svojih okraj«! in ko se je centralni volilni odbor tej zahtevi z vsemi mogočimi sredstvi ustavljal, odpovedalo je ne samo meščanstvo, ampak tudi zavedno ljudstvo na kmetih svojo pokoruost. Nasledki tega so znaui. — Ako bi to uekova naša žurnalistika mirno zabeležila ter se upognila ljudskej volji, bilo bi vse lepo mirno ostalo na Dolenjskem. Ali tega naša takozvana neodvisna imenovana žurnalistika nij storila. Z vso mogočo strastjo napadali so se po njej posamezni volilci. Kar cela mesta so se dela v prokletstvo. Večini narodnega meščanstva na Dolenjskem bilo se je z vso robatostjo v obraz; posamezni možje, ki rok križem ne držijo, kjer gre za delo za domoljubno našo stvar, deli so se ua ražen; sploh pisarilo se/je proti dolenjskemu imenovanemu meščanstvu dojiti hujše, nego kedaj proti onim meščanom, ki v potujčenji slovenskega naroda vidijo nebesa slovenskemu narodu.
Vsa imenovanim žurnalistom na razpolaganje stoječa sofistika uporablja se v to, da bi se nekaterim volilcem pravica vzela in zakonitost dovršene volitve v dolenjskih mestih omajala.
Molčalo r ua vse to po nekaterih domačih listih na sramoto ostavljeuo meščanstvo; ali ker le nij bilo miru, r se je dan za dnevom po naših mero-dajnežih vf rbljani klicalo na boj, ustanovil, ustanoviti se je moral ta list. — Dolepici prav resno ,,emljrnno našo .evo in	. ineujsko ua
rodno meščanstvo ni neodvisne im listu a»o, mej volitvami zavzeto stališče, -raniti svojo po domačih ljudeh ueopravičeno, pred drugim slovenskim svetom napadano narodno čast in ker je že na tem, da	govori,	razkriti hoče	tudi vso	revo Dolenjske
slovenskemu svetu ter zraven objasniti stališče slovenstva sploh, s posebnim ozirom na slovenski Štajer ter Koroško.
To je program „Resnih Glasov."
Izhajal bo ta list dvakrat ua mesec in le tako dolgo, da	svoj program	dovrši.
Pisali	bomo mirno,	stvarno,	akoravno brez-
obzirno.
Ako zraven ua kako	rano na	organizmu slo-
venskega naroda zadenemo, ne moremo za to; ako se hočejo te rane zaceliti, treba jih poznati; s prikrivanjem se le škoduje. Osobne mržnje ne poznamo, in sledili v osobne j strasti ne bomo našim drugim
časopisom, ki v osobnostih proti domačinom svojo ženijaliteto čitateljem predlagajo. Imeli bi gradiva, da nekatere posamezue osobe osvetimo, kakor zaslužijo, ali kakor odrekamo drugej žurnalistiki pravico osobnih strastnih napadov na posamezne osobe, tako tudi sebi. — Tako nehanje narodu preseda in ako ne bi, nespodobno je in ono le množi vrste onih, ki že komaj čakajo, da zadnji Sloven izgine iz krasne njegove domačije. Stem vabimo na naročbo in prijatelje naših teženj prosimo za v gori navedenem zmislu pisane dopise. Gosp. dopisniki se posebno prosijo, da uam pošljejo objektivno in resnično pisaue razprave o delu in nehanji našega ljudstva na Dolenjskem v duševnem in gmotnem oziru. Naj „Resni Glasovi" tudi kulturne, goBpo-darstvene slike iz Dolenjskih krajev podajajo, da se naši merodajneži ne bodo mogli izgovarjati s tem, da nijso vedeli za revo toliko važne Dolenjske.
Lastništvo in uredništvo.
Dolenjske volitve.
i.
Dolenjska stran naše domoviue, plodonosna si, lepa stran slovenskih krajev; ali tvoje gozde pokončava za male novce lesni trgovec in kar ta ne more, trgovec z ogljem. Ako to delo še nekaj let trpi, bodo v nekaterih krajih gozdi tako pokončani, da K Vkj morul krtici pri graščaku za velik denar les za potrebo kupovati. Nij drugače mogoče.
Sol, olje, obutev mora, biti in davčni eksekutor ne čaka in ob slabej letini napravljeni dolgovi se morajo plačati in v času, kjer nij zrna v kašti, se mora živeti; živ nemore človek v zemljo. A vino rodi. Tam ob Savi, ob železnici ga sicer vsega po 9 do 12 fr. vedro prodajo in tam v osrednjih krajih, kjer kacih 80 tisoč duš živi in se veliko šrtinov vina in dobrega vina pridela, tam ga vinorejci sami spijejo; vožnja je predraga, ako ga v Ljubljano ali Karlovec pelje ga stane vožnja najmanj polovico vrednosti vina, če ne več. — O druzih poljskih pridelkih nij govoriti, spečati se jih nič ne more; nij trga zaradi komunikacij. — Živinoreja! Kdo več premore, nego kravco iu par voličkov v osrednj ih krajih Dolenjske, je redek mož, 2 tretinki ljudi komaj kravco ima. — Živinoreja terja nekaj kapitala. Ali vzemimo naša mala posestva, polovice,
jeziku pisanih stvari (nemška šola je še do tedaj brati učila in nemški inženerji gradili so železnice po naših krajih in toplice, premogokopi in tovarne navlekle so nemškega ljudstva v naše kraje), našlo je naše gibanje nekaj upora v mestih iu trgih; besede „nemč.ur", „nemškutar" so se rodile. — Pod hudim pritiskom Herbst-Giskra-Lasser-Auers-perg probujavali smo se, zbudili našega kmeta, ali na slov. Štajerskem ter Koroškem zgubili v krajih ob železnici po večjem meščanstvo in nemštvo povzdigovalo se je tudi na slovenskem Kranjskem iu Italijanstvo ua obalib Adrije v mestih in trgih.
Železnice odprle so svet; čudom se je čudil naš mož, peljaje se vanj in ker se je dosti nemštva naselilo mej nami (ubožui narod, imeli nismo delavce modernega sveta), šlo je naše meščanstvo v marsikaterem mestu ali trgu na slov. Štajerskem ali Koroškem z Nemci. Mi smo bili navdušeni ljudje, šale nismo razumevali, „nemčurje" smo jih krstili ljudi, ki uas uiso razumeli ter jih v najlepšem ua-vdušeuji tirali v nemške roke.
Ali jedno dobro storilo se je, kmet po večjem in meščan po nenevarnih pozicijah zbudil, navdušil je za domoroduo reč iu mladina ogrela se je za ti z \je probuditve, rešitve, omike slovenskega naroda c sloveuskej podlagi.
Ta mladež bila je pa izgojena po omiki XIX. stoletja, izgojeni so bili starejši neduhovni možje v njej. Prišlo je v letih 1872 do 1874 do uecega tekmovanja mej duhovnimi in nedukovnimi voditelji, in razločili smo se, deleči v „mlade" in „stare". — Merili smo se nekaj časa in videli, da imajo „stari" duhovni konservativno maso kmetskega ljudstva precej za seboj, mi „mladi" zavednejše kmete in narodno meščanstvo; a že odtujeno (precejšnje) meščanstvo ni na hip sledilo. — Zraven uvideli smo vsi, da se nemštvo veseli našega raz-pora ter da v razporu ne moremo uspešno zoperstavljati se po vladah podpiranemu nemštvu in našim žnjim hodečim ljudem; pomirili smo se. — Ali tedaj pokazali so takozvani „mladi", po večjem narodni meščani, posvetno zastopstvo istega, da niso brez zaslombe v narodu ter da imajo dosti moči v omiki mož, raznovrstnih neduhovnih učenjaških disciplin in respektovala se je moč obeh strank mej saboj in delalo se je naprej složno. Jurčič in drugi imponirali so, močna roka Bleiweissova je potem vse vodila, Bleiweiss pa je uvaževal, kar je Jurčič rekel. Bleiweiss in Jurčič sta umrla. Instinktivno čutili smo na slov. Kranjskem oni, kojim ue gre za to, da prvo mesto mej narodom zavzame, da smo po Bleiweissu in Jurčiču neizmerno veliko z-
A
četrtinke in vzemimo vse ubožtvo, ki se podeduje po starih na mlade, kako bode živino redil Dolenjec, ko mora še to, kar ima zemljišča, kos za kosom prodati. Par volov s teškočami priredi in ko jih je prodal, mora druge kupiti; redki so oni, katerim še ostane drugi par volov v hlevu. Svinjereja, ta je precejšnja, ali po večjem prodajo se svinčeta, ko so še majhna, ne rejena. To je za sol. Konjereja v šentjarnejskem okraji nekaj izda, drugod malo.
Majhni konji se drugod redijo, ki nemajo velike cene, in ker so v revnem pohištvu se rodili, se že 2—3letni vprezali, pridejo že pohabljeni na somenj.
V žužemperškem okraji je ruda, so fužine. Kako malo pa se sliši kladivo, — nij trga —! In to ljudstvo mora vsega, kar doma ne pridela, kupovati pri trgovcu, pri onem trgovcu, kateremu ljubljanski, ali dunajski večji trgovec po večje dražje ali slabše prodaja, nego trgovcu — drugod. — (Kjer kmet ne more kupovati ali po večjem na up, tudi trgovec ue more sproti plačati). In zraven stroški prevažanja, ki nemarno vse dražijo.
V Novem Mestu, po Ljubljani uajvečjem mestu Kranjske, se razven „Narodnega Domau že 22 let nij zidala kaka nova hiša. Kupi pri prodajah kmetskih lastnin redkokrat svoto 500 fr. dosegajo. Terjatve v tožbah ravno tako. To je v večjih potezah stanje Dolenjske.
Da mora naš človek trikrat toliko časa hodeč k sodnijam zgubiti, nego človek ob ali blizu železnice, se samo ob sebi razume; tako nas držijo druge dežele, ki so po železnicah se spravile v moderno življenje, na vrvi; kakor one hočejo, tako moramo kupovati, živeti.
Dolenjec se v dolžnem pismu zavit rodi in isto dobi za vzglavje, ko ga spravijo k večnemu počitku.
Dolenjec nosi denarje iz, Gorenec v kranjsko hranilnico. Kranjska hranilnica daje rada posojila, ali le tam, kjer je kaj vrednih hipotek; na Dolenjskem jih ne najde dosti in tako mora naš ljud pri kočevskej hranilnici iskati denarja. Predenj ga dobi stalo je to 20 fr. in potem pridejo še stroški. In to glede posojila par sto goldinarjev. In obresti te hranilnice nijso po štiri odstotke. Iu če hranilnice ne dajo več, dobi se kak imovit mož. Je sicer postava proti oderuhom, ali kdo vidi ono oderuštvo, s: tiK. . -	-Ui •.'j vtfi'i, zrnu al*
kj-b. t fa yiKUitva, »• u sed* m o’A kraje, j*, glrdo omike aWwT'ijS gove strme ce»lo. Kako drugi.—. Ubožec ne more šolati se, ubožec, odrezan od vsega druzega sveta, ostane stagnujoč človek.
Gimnazija v Novem Mestu ima letos 142 učencev. Vsako leto manj. In k vsemu temu pa še pomislimo, da vsako leto neusmiljeni bič, toča, bije več ali manj po rodovitnem doraovji Dolenjca.
Dolenjsko ljudstvo stopa na volišče. V Ljubljani je centrala slov. političnega nehanja. Navadili so se tam, nam Dolenjcem diktirati kandidate. Ako kje moža, ki se je v Ljubljani za kandidata izbral, nijso mogli spraviti do mandata, poslali so ga na Dolenjsko.
To dolenjsko ljudstvo, ki je za obstanek druzega slovenskega naroda kot mejaš Hrvatom eminentne vrednosti, njega boljše materijalno stanje pogoj življenja slovenstva, bi morali zastopati naj-
gubili. Ljudje, ki ne delamo razlike mej slovenskim Štajercem, Kranjcem ter Korošcem, videli smo sicer v dr. Vošnjaku moža, ki bo — vodil; ali če smo računili z nemilo prikaznijo, ki se tajiti ne da, da se štajerski Sloven v prvih rajdah mej Kranjci pisano gleda, bali smo se, da se dr. Vošnjak ne bo priznal kot mož, kakor bi se moral po smrti ime-novauih dveh. — Žal, a zmotili se nijsmo. Ani-moziteta proti „Štajercu" je bila latentna. — Par let vozarili smo tiho mirno naprej in prijateljsko z možem, ki je poklican bil na čelo vlade na Kranjskem, kojega smo vsi z veseljem kot pošteno slovensko dušo pozdravljali stopivšega v središče narodovo, v Ljubljano. — Kakor pa je bilo naravno, si vladno zastopstvo in narodovo nista mogla dolgo prijazna biti. Vladni načelnik Kranjske more le toliko udovoliti narodnim težnjam, kolikor to centralna dunajska vlada dopušča. — Prišlo je skoro do ohlajenja in potem do skritega in potem do glasnega črteuja vladnega načelnika in konečno do male vojne. Vlado podpiral je žurnalistično mladi slovenski talent, profesor Šuklje. Profesor Šuklje odluščil se je od stranke, ki se je okolu „Slovenskega Naroda" zbirala. Posledica tega bila je, v- šarjenje „Ljubljanskega Lista". Z matadori	iškega
Naroda" pa drugi mlajši možje	'eden
boljši talenti, ki jih Ves narod premore. Kot zastopniki njegovi bi gledali revo tega ljudstva, vozarili se po strašanskih strminah naše dežele in storili bi bili kaj zanjo. Vse lepo, disciplina, vodstvo, ali to vodstvo, ta disciplina bi morala razločevati mej posameznimi kraji. Nij res, da vsak Slovenec za slov. Štajer tako dela, kakor za Dolenjsko ali Gorenjsko. Slov. Kranjcem še ne leži germanizacija tako teško na prsih, nego slovenskim Štajercem, dosti je tudi takih, ki v Kraujskej staro Grecijo vidijo, ki bo čez par let kulturno kiuč sveta. In mej Kranjci je razloček. Gorenjec vidi svoj planinski raj in Ljubljančan /. njim, Notranjec ima svoje bolesti, in kdo se zmeni za Dolenjca? Ako je kdo talentiran njegov zastopnik, videl bo bolje doljensko revo, mislil o tem, kako revi odmoči in ako mu je ljudstvo in dežela znana, poprijel se bode koristij tega ljudstva z ono eneržijo, ki jo daje večji talent. — Pa, pravite, občne ideje s prva, kaj materijalna vprašatnja? — Prijatelji, ideja, navdušenost za isto, — hitro ugasne v ljudstvu, koje uboštvo tare! — Kako naj se navdušuje ubožec, ako strada in kaj mu je pomagano, ako ima vse urejeno v šoli in uradu, ako pa mora, da sebe in svojo družino preživi, krošnjo na pleča, sekiro v roke vzeti in iti na tuje. Žalostna ali neusmiljena resnica je: iz Dolenjske se vsako leto najboljši moški ljud izseljuje v Ameriko, ali pa hodi kruha iskat mej Nemce. Uboštvo to, sila, ki našega človeka na tuje goni, uij prijatelj idealnim težnjam, njemu je celo na tem, da se tujega jezika uči, da zamore ven v širni svet. — Kamnajmo ga 1 — Počakajte, pride še debeleje. — Nečem s tem reči, da bi naše težnje za narodno ravnopravnost le za malo opustili; ali možje, ako le to stran zmiraj ubijate, si boste odtujili ljudstvo na kmetih in najvažnejši ud narodovega organizma — mestjanstvo — koje slednje po večjem nemškega duha uij. Kmet naš in na Dolenjskem posebno postal bo, ako se materiielno ne
»	u	“	"
uaš obstanek in prva je, da se hitro ko mogoče naš narod čez kulturne stopnice vodi, katere so drugi narodi in sosedi že zdavua prekoračili, iu od države dobiti moramo tudi materijelna sredstva, da to lože premoremo — Ako hočemo počasi se izobraziti kot narod, najde nas omika potujčene vse. Dosti je v tem pogledu dela za uaše politike in za one, ki imajo zastopati Dolenjsko, pred vsem to delo, da dolenjske osrednje velike okraje spravi je po železnici v življenje modernega sveta. — Disciplina, lepa reč, ali ker stradamo na Dolenjskem, nemarno kar nič časa zgubiti in naravno smo nezadovoljni ljud. Tako ne more naprej iti; druge može hočemo kot zastop-
največjih naših talentov tudi niso zadovoljui bili, ustanovili so si list „Slovan". Šuklje in dr. Tavčar sta dva nadarjena mlada moža. Oba nista bila zadovoljna z po Bleiweissovi in Jurčičevi smrti na-stopivšim vodstvom. Ker pa složno nista delati mogla (mlada sta še oba), šel je vsak svojo pot. Tavčar in njegovi prijatelji podpirali so staro vodstvo le v toliko, kar jim je služilo, da pobijajo lokalno vlado. Šuklje postavil se je na stališče, da se mora slovenstvu prijazna vlada podpirati. Vse to imelo je nekaj nasledkov. Naše vodstvo je namreč prezrlo, da tudi pošteni domačin, vladni namestnik g. Winkler, ne more in ue sme v vsem zadovoljiti narodnim težnjam, presrčno objemavalo je začetkoma novi sistem in preveč ohlajeno ga zapuščalo.
—	Prvo in drugo ni bilo na mestu. Ako Slovenci strogo narodne težnje zagovarjati hočemo, ue bomo nikdar vlado našli, kojo bi objemati mogli; ali ako vlado imamo, ki nam pomagati hoče v nečem, počasi, da Nemcev ne razjezi, je nesmisel, da jo pobijamo, kakor sovražno nam vlado, Pobijati se je začola li prijazna nam vlada, Šuklje in Tavčar nista ogrela se za naše vodstvo, šla sta svoje pote.
—	S tema dvema mladima talentoma Da nii šal9
zbijati, ako jih mogočna roka ne i	se je
zgodilo, da se je v času ohlajenja	anja
nike in kolikor mogoče talentirane, in iz osredja našega je parola bila pred par meseci, tedni na Dolenjskem. — Upili ste nad nezadovoljnim tem ljudstvom, videli v njem sebičnost posameznih, mnenje discipline in Bog si ga vedi kaj. Nezadovoljna Dolenjska je pa prav naravna prikazen.
Dr. Vošnjak je uaznanil, da ne gre več v državni zbor. O tem možu smo bili Dolenjci prepričani, da mu je vse jedno, ako za Dolenjsko ali za slov. Štajersko dela, v njem videli smo moža. katerega je preč. kanonik Klun respektiral, v njem smo videli protitežje preč. g. Klunu. Ko smo pre-videli, da prečastitemu g. kanoniku Klunu do diktature ni več zapreke, videli uvaževajoči naš čas -• da se bo konservativna politika v velicem slogu gonila za materijelue naše potrebe, pa le po kacem moledovanju za kak groš za po toči ali povodnji poškodovane skrbelo — videli, da bo ta ubožna Dolenjska ravno iste poslance dobiti imela, ki so jo do zdaj zastopali, o katerih je sam g. Pfeifer rekel, da so bili pasivni, videli, da centralni volilni odbor ne gleda na to, da se ljudstvu vsaj s tem udovoli, da se kandidira mej njim kak večji talent, protivili, smo se. In zbijali nismo šal; knez Windisch-Gratz je prvi pal, za ujim je šel grof Margheri. — Računilo se je tudi na Dolenjskem, da zamore knez Windisch-Gratz slovenstvu dosti koristiti v največjih krogih. In vender je pal, ako-ravno se je storilo od strani onih, ki so ga kandidirali, in nasprotni kandidat je zmagal z 53 glasov večine. „Nove može" iz naroda odmevalo je iz te volitve. In v osrednjih kmečkih krajih Dolenjske, v novomeškem, metliškem, črnomeljskem okraji, oglašali so se župani in drugi, da g. Pfeifer ne more zastopati teh osrednjih krajev, ker so koristi krškega okraja po večjem v nasprotji s koristmi navedenih okrajev. Ako dobimo železnico, ki vozi čez Metliko na Hrvaško, je ves promet v osrednjih krajih; krško vino pade v ceni, metliško, črno-meljsko vzraste itd.; g. Pfeifer ima kot Krčau in krški vinorejec dve duši v sebi, ki se kregati, nič ne more storiti, argumentiralo se je. Protikandidat dobil bi bil precejšno manjšino kljub temu, da je najmogočnejši mož našega vodstva boter bil g. Pfeiferjevej kandidaturi iu kljub temu, da se o g. Pfeiferju kot zvesto slovens’-i duši osobuo
'»niških L- ■ ’
je Šuklje grofa vinrgkeri.a.
Dopisi.
Iz Rudolfovega. (Od kod tolika jeza?) Šuklje je pri prvej volitvi 2. junija t. I. s 93 glasovi večine zmagal proti Margheriju. Narodno dolenjsko meščanstvo po velikej večini izjavilo je s tem, da hoče Šukljeta za poslanca za državni zbor. Slovenske pristaše Margherijeve klalo je to hudo, hudo in sklenili so najtesnejšo zvezo z nemškimi Schulvereinovci na Dolenjskem, Nemci v Kočevji ter v Rudolfovem. Marsikateremu Mar-gherijancev se je ta nenaravna zveza gabila, — ali jeza nad pobedo 2. junija je nadvladala, iskali so slovenski Margherijanci zvezo z navedenimi Nemci in jo, kakor je zdaj prav lahko razumljivo,
representanta lokalne vlade na Kranjskem (temu nasproti se dunajskej centralnej vladi še las ni skrivil, ne po naši žurnalistiki, ne po naših poslancih, kar prav za prav le bi bilo na mestu) marsikaj prigodilo, kar ni imponiralo in avtoriteta vodstva dobila je pege — in Šuklje razkril je marsikatero golo stran. — Časnikarski boj je nastal; dva časnika bila sta se brezobzirno hudo, tretji ni mogel prav slediti, četrti pa je pazljivo motril faze tega boja Bilo ni prav gorko objemanje vlade in ne mrzlo ohlajenje nasproti njej, ker na teh potih zmajalo se je glavno vodstvo. — Bolj hladni bi morali ostati že začetkoma nasproti lokalni vladi, podpirati jo v dobrem, protiviti se jej, kjer je bilo potrebno. S tem nehanjem vodstvo naše ne bi dobilo peg, ne odluščili bi se merodajni mlajši talenti od njega, lokalna kranjska vlada ne bi prišla v položaje, da se njen predsednik, ki bi gotovo vse, vse želje slovenstva izpolnil, ako bi smel, osebno pobija, ter za vse grehe centralne vlade odgovornega dela. (Tam na Dunaji, proti centralni vladi je bilo v pravem času zarogoviliti; tam pa so molčali ravuo isti, ki zdaj v naših listovih tako korajžno napadajo organ centralne vlade -- lokalno vlado. Ekscelenca Taaffe zaradi Slovencev ni ne jedno uro bil v zadregi.
našli. Nij dobro, če se v prevelrkej strasti kako važno delo započne. Margherijanci si domišljevajo, da so oni gospodarji situacije bili; ali bili so to dejansko nemški Schulvereinovci. Po komandi dr. Weitlofa, predsednika slaboglasnega nemškega Scbulvereinu na Dunaji, ter dr. Suppana v Ljubljani in drugih voditeljev Nemcev in slednjič po komandi Nemcev v našem in kočevskem mestu hodili so narodni Margherijanci v volilni boj. Ne da se tajiti, da je pred volitvami tudi tirolski Greuter po nečem sorodniku v našem mestu inspiriral naše Margherijance, ali v dnevih 3., 4. in 5. junija, ob času ožje volitve, bil je le nemški schulverein voditelj narodnih Margherijancev. Dosti, dosti bi lahko povedali o tem, kako so naši ljudje okolo Nemcev hodili in posluškavali, kaj jim bodo ti povedali in kako so konferirali možje kristalno čistega onega nemštva, ki vešala postavlja sloven-»tvu in naši možje, ali to vse nij za javnost.
Margherijancem je otrezujenim na misel prišlo, da to vendar ne more tako dobro biti, za kar se najljutejši sovražuik slovenskega ljudstva, nemški Schulvereinovec, ki ima vodilo, v naših prelepih slovenskih krajih prostor napraviti za doma na Nemškem preobiluo število nemških ljudi, za „ Jung-Deutscbland", kakor pravi Roscher, o kojem sa-ijari avstrijski in neavstrijski Nemec brez razlike rolitične barve — z vso gorečnostjo poteguje. Ti »ametnejši Margherijanci se sicer tolažijo s tem, da je našim Nemcem za to šlo, po Šukljetovi po-bedi deželnemu predsedniku na Kranjskem vreči poleno pod noge; nič ne pomaga ta argument, ali ne vedo, da glede tega predsednika velja ravno isto? Zakaj neki ti Nemci gosp. Winklerja tako ljuto sovražijo? Zaradi tega vendar ne, ker je neki Slovencem sovražen? Pa Nemcem nij na tem bilo; ker, ako bi Šuklje podlegel, 93 glasov narodne večine bi dosti povedalo svetu in gosp Winklerja bi vpihana navedena onemogla sapa v kupici vode ne omajala ter kacemu Nemcu prostor napravila; nemški voditelji na Dunaji, v Ljubljani nijso neumni ljudje, kaj tacega prav hitro pogruntajo; — njihova nakana je bila, skrbeti za to, da ne pride preveč takih slovenskih poslancev ven na Dunaj, ki bi imponirali, ki bi nemara kacemu napadalcu slovenstva: Plenerju, Forregerju tudi iz kran j s ko-slovenskega stališča, posvetili domov. Šuklje je, recimo, kar hočemo* mož za to, zmožen za tako delo. Mogoče je, da slovenski Margherijanizem po svojih boljših glavah tudi to sprevidja, ali jezijo se tudi ti na tihem; drugi si hladijo jezo v „Slovenskem Narodu" in v „Slovencu", in iz tega je videti, kako neusmiljeno se vsi brez razločka jezijo. Nemškemu schulvereinu so Šukljetovi volilci povedali jako razumljivo, kar je zaslužil, utikajoč se mej nas in zaradi tega tako neutolažljiva jeza? Ali ste pametno ljudstvice!
To je bilo vendar prokleto prav? Na slo-veuskem Štajerskem ljudje to sprevidjajo, le tu na Kranjskem slovenski Margherijanizem neče nič videti. Za tako naivne vas vendar ne moremo vzeti, da bi vam spodtikavaii, da mislite, da je v aš kandidat atlas, ki slovenski svet nosi; to on še tistim nij, ki so v korteževanji zanj svojo
To vse naše nehanje pa si je zapomnil nek mož; zdaj je bil čas, da vstopi z odprtim vizirjem v areno, zdaj je bil čas za to, pridobiti si neko nadvlado in ž njim nadvlado po njem zastopanega sistema. — Njegov sistem ima po deželi, na kmetih veliko moč; ž njim se mora računiti, ako hoče kdo dobiti mandat; prijaznost reprezentantov tega sistema, oziroma vodje istih, iskati mora ta in oni; zdaj in nikdar več — dejal je ta mož, zdaj ste razkršeni, „mojo" pomoč morate imeti, ki sami celota niste mogli ostati. — Ta mož zdaj odločuje, on se jemlje za botra, njemu se kandidatje priporočajo, proseči ga za pomoč in ou oblastno piše: „Jaz" hočem spraviti tega in onega do mandata. — Ako drugi izmed vodstva niso zadovoljni s kakim kandidatom, morajo na tihem, za hrbtom našega vsemogočneža delati. — Tako stojimo na slov- Kranjskem. — Ajj to ni(5 ne bi delo, vsega-mogočnež je domoljuben; kaj je tudi na tem, da deklamira: „Dajte debele ljudi v moje spremstvo, ki po noči dobro spijo", v velicem slogu bomo „konservativno" politiko gnali — ali naše meščanstvo, kaj poreče pa ono na to? O tem prihodnjič.
gmbtno 'korist, če tudi le za par tednov, našli-Kaj tedaj preostaja, da bi človek le količkaj vašo jezo razumeti mogel? „Šuklje je zlodijev človek, vse je v nered spravil; Šuklje nas bo izdal, Šuklje je vse drugo, nego dober genij slovenskega naroda; pokazati se mu je moralo, kako ga narod črti", pravite zdaj po volitvah. Nemški kolovodje na Dunaji, v Ljubljani imajo vsaj toliko pameti, nego najpametnejši slovenski Margherijanec in ti vse to nijso videli v Šuklje-tu. Strastno in z ukajo-čim veseljem bi se ga bili oklenili, ako bi bil Šuklje po njihovem sprevidu le desetinka tega, kar mu očitavate, ter se s tem tolažite. Ako bi Šuklje tem Nemcem to, kar se na slovenskem Kranjskem po domačinih o njem le domneva, ej, posegli bi Weitlofijanci tudi tedaj strastno po njem, ko bi bil nasprotni kandidat kakemu hudemu Nemcu. Kaj zamore jeden Nemec škoditi slovenstvu, koliko pa tak „zlodij", kakor bi bil Šuklje po vašej argumentaciji še zdaj, ko nas je Nemec in najzagrizenejši „slovenstvu" sovražni Nemec učil, da ou v njem le vidi človeka, ki zamore slovenstvu veliko koristiti, nemštvu na Kranjskem pa nemara škoditi.
Žal nam je, da vam moramo to razjasniti, ali vi ste tako dolgo drezali v nas in to po (mej nami rečeno) najnespametnejših dopisnikih, ki ste jih najti mogli v našem mestu, ki so nemara dobri strokovnjaki ali nesrečno slabi žurnalisti, da nas je potrpežljivost zapustila. Ne moremo za to, ako drugi slovenski svet, kojemu naš list v roke pride, ne bo kaj prida sodil o vašej premetenosti, koja se je dr. Weitlofu in njegovim starejšim in mlajšim občudovalcem pri nas, v Ljubljani in Kočevji
vsedla na limanice — in ki si s tem jezo ohlaja, da z neumnimi, podlimi osobnostmi polni potrpežljivi papir naših tako zvanih glavnih časopisov kateri dopisniki še dobro zabavljati ne znajo, akoravno se iz njihovih produktov vidi, da so zraven 10 peresnikov zgrizli.
Iz Toplic na Dolenjskem. Prijatelj, gotovo si se že kedaj spomladi ali pb leti vozaril na južnej železnici mimo Rimljanskih in Laških Toplic na dolj-nem Štajerji in tam ostal par ur, ali si pohodil Dobrnske toplice pri Vojniku na slovenskem Štajerskem in bil Si mo:	toplicah
dve uri. hod4 od Noret	elikansk
razloček mej navedenii	govorim
o druzih uemških topli	toplicah
bom ostal, da se ne m	emškem
druga.
Rimljanske Toplice je pred kacimi 50 leti kupil oče zdajšnih lastnikov za 20 tisoč goldinarjev, zdaj so vredne par sto tisoč goldinarjev, Laške so se nakupile za malo tisoč, prodale za nekaj čez 100 tisoč na javni dražbi. Dosti tisoč goldinarjev so lastniki istih vtaknili v te toplice; par lastnikov je šlo pri tem na nič, ali kake so zdaj, zdaj ko železnica tik mimo njih zgradeb vozari. Pred časom železnic nijso kar nič lepše bile te toplice, nego naše imenovane na Dolenjskem; — zdaj so one palače, imajo ves komfort večjih nemških toplic, električno razsvitljavo, parke, muzike, salone mramorne separatne kopelji in Bog si ga vedi, kaj še. Kaj na tem, porečeš dolenjski putkar, so pa tudi drage! Priznam, ali kaj na tem, vendar vsako leto polne. Bogati ljudje hodijo v te toplice, ti imajo vse baže bolezni, tudi domišljene, tem se pušča ua denarnici in lep,, lep denar ostaja v okolici mej ljudstvom. — To je dosti vredno v žepu narodovem.
Bog ne daj, da bi le malo na to mislil, najemniku naših dolenjskih toplic, g. Kulavicu, na noge stopiti; mož stori, kar le more, da goste zadovolji; ali kaj se hoče: po trdej cesti in dolgo, za bolnika neznosno dolgo, mora se bolnik vozariti in na slabih kolih, da pride v te toplice Predenj se na pot poda, napravi testament, ker ne vč, če ga ne bo trda, trdp, cesta in slab voz prej ko bo v te toplice prišel, ugonobil. — Kdor tedaj denar glešta, gre na železnico in s to tjč, kjer je ista zdravilna voda in lepa senca, da se dolg čas v fotelju prespi, ali pri dobrej godbi misli na dom in akoravno drago, kaj vidi. Kdo teh pride v naše dolenjske toplice, ki so, kar se zdravilne moči dostaja, neki boljše, nego Rimljanske ali Laške na slovenskem štajerskem. Gosp. Kulavica v Toplicah vprašajte, pa vam jih bo na prstih naštel. Koliko pa pride takih gostov, ki zgolj dolzega časa, ali domišljavosti, da so bolni, hodijo denarje trosit v dolenjske naše toplice? Ob nedeljah le mrgoli zdravih ljudi v toplicah blizo ali stran železnice;
na kratek čas pridejo; ženstvo, „večno ženstvo" vleče in vsi, vsi ti puščajo denarje. Pa saj so bolni vojaci v dolenjskih toplicah. Hvala Bogu, da so ti; ako teh ne bi bilo in par sto dolenjskih bolnikov, zapreti bi se drugače morale. A ti vojaci in drugi mnogo manj potrosijo, kakor kacih 50 bogatašev, ki pridejo s celo družino v kopelj druzega kova. Toplice imamo Dolenjci, dobre toplice, ali pasivne so po večjem v narodogospodarskem oziru. — Koliko lepega denarja donašale bi te dolenjske toplice na več ur na okolo našemu ljudstvu, ki bi vino, kuretnino, žito, meso in drugo spečavalo v njih; koliko goldinarjev zaslužil bi si naš liud z fijakrovanjem, službovanjem v teh toplicah; io-liko — človek ne živi samo ob kruhu — razveseljevanje je potrebno, kakor kruh — in času primerno razveseljevanje — tega bi zdravi ljudje iz okolice zavžili v teh toplicah, katere obdajajo zeleni holmi in lepe livade in nad njimi dobro pogozdeni hribi — pravi rajski kraj, kraj za najlepše parke, ko bi jedno, jedno bilo — železnica blizu, ali če tudi dve uri hodi ali vožnje! — Tako Dolenjci ne vemo uporabiti, kar nam bogata narava naših krajev podaja.
Pa, kdo se bo z Dolenjsko vkvarjal; gori v planinski raj, na Bled in kar je lepega sveta na Gorenjskem se za male denarje po ceni po Rudol-fovej železnici vozarimo iu preživeči tam veščlo nedeljo, se vračamo zopet na delo mej tednbm in Gorenjec je tudi vesel, ker se mu je pustilo par goldinarjev!
I* Fužin na Dolenjskem. Krko, ki tožno, mirno po dolenjskej zemlji teče, malokateri ino-Btranec pozna; inostranei poznajo le rake iz Krke. Malokdo pozna dolino, ki se razteza ob Krki in oni del iste, ki se ob Krki razteza od Vavte Vasi — Fužin — Žužemperka navzgor. Narava je tu v Krki na veliko mestih naravne jezove napravila; velika naravna moč Krke, ki bi se dala porabiti drugod v milejših odnošajih v sto in sto dobrot, je tukaj le malo porabljena. V našej dolini in v okolici se najde prst, ki železo v sebi hrani; dosti bi bila vredna ta prst kje drugod, ne na pozabljenem Dolenjskem. Fužine imamo, lastnina so kneza Auersperga; v njih pripravljajo železo ter železne kovine. Rude ne zmanjkuje, rude bi se dobilo za veliko tovarno. Ali reva, je reva; kam z železom? Vožnja do Ljubljane ali Krškega je prebito dolga, draga. V Kočevje, kjer je dosti premoga, je 10 ur hoda, bliže premoga zdaj ni. Do-važenje premoga pride neznano drago; oglje, ki se zdaj pri pripravljanju železa uporablja, malo preveč stane, akoravno so gozdi blizo in ceni ko borovnice, se naša tovarna za pripravljenje železnine in železniška industrija ne more razširiti, ne more to postati, ko drugod, kjer je transport hiter in cen!
Tovarno za železo, lahko rečemo Dolenjci, imamo, pa ponosni ravno ne moremo biti nanjo. Pomislite: vodja te fabrike ima kacih 1600 gl. letne plače in drugi manjši uradniki v drugih jed-nacih tovarnah po 2000 gl. na leto zaslužijo, imajo tukaj 800, 400 gl. plače. Namesto električne ali vsaj plinove razsvitljave brlijo pred vsacim delavcem žalostno motne lojeve sveče. In mirno se v tej fabriki življenje odpletava; malo je delavcev in naše krčme ne kažejo prijaznejšega lica, nego drugod v skromnih razmerah. Kraj fabrike, — in tako, tako moter in še celo kraj, kjer delavec pri ognji dela, v kojem bi dosti zaslužiti moral, da si žejo gasi! Ubogi ljudje kuhajo neki z vodo. Idite v gorenji Štajer in videli boste, kak obraz tam industrija, tovarne za železnino kažejo. Ves okraj, kjer je ista, kaže veselo lice. Idi v nedeljo mej bradate močne kovače v istih krajih in vprašaj krčmarja, mesarja in druge, ako svoj račun najdejo! Veselo razbijavanje s kladvi slišiš odmevati in vesele obraze na starih in mladih; živijo dobro. In vsak nekovač ima svoj dobiček zraven in veselo vriska voznik hodeč zraven žrebcev, vozečih s „parizerjem" železnino k železnici. V teh krajih slišiš kako krepko zaukanje iz slovenskega grla; tam in v krajih, kjer premog kopljejo, nahajaš na stotine slovenskih rojakov, ki doma — kruha ne najdejo in kojih predobra delavna moč se tam visoko ceni in uporablja. Pa vzemimo take odnošaje v naših krajih ob Krki, kjer bi se naravna, cena moč Krke upregla v delo železniške industrije. Tovarno za tovarno, kovačijo za kovačijo nahajal bi tu in pod udarci težkih kladiv švigale bi iskre okolo krepkih delavnih, a sitih, dobro rejenih naših ljudi.
Z ogljem se kuri v naših fužinah, kjer drugod ceni premog to stori in se oglje le v posameznih slučajih uporablja. Ogelj, nesrečna prikazen, koder te Človek v večjej meri vidi, ker sye-dočiš, da smrtna sekira udarja po vas, krasni gozdovi naših planin!
Velika lesna trgovina etablirala bi se tam, kjer so ljudje zbog predrazega izvažanjS'primorani, na t&k način lepe svoje gozde ukončavati; žaga zraven žage bi stala ob naravnih jezovih naše Krke in drago prodane deske vozarile bi se v Trst ali drugam. Za male denarje naš človek svoje gozde prodaja v pripravo oglja; tam ob južnej železnici v Borovnici in doli naprej je našemu možu gozd vinograd, ki mu daje to, kar potrebuje za potrebna, plačila. Tam obogatevajo ljudje pri lesnej trgovini in vsak svoj hrast, smreko, hojo drago speča, drago tam in drugod ob železnici prodajajo bukovje. Pri nas dobiš lep hrast za par goldinarjev, smreko ti vzame kak žagar, ki ti je drago vožnjo desk pri kupu uračunil in bukovje in drugi les posekavaš za ogljeno kopico, 30 do 50 krajcarjev seženj na rastlini. Tako je v našej prijaznej dolini mrtvo, tiho; gori na planinah se žarijo ogljene kopice in v tihi dol razlega se glas zamahljajev, ki podirajo gozde naše, barikade naše proti gladu, proti vsem družim sovražnikom življenja narodovega!
Je že tako, živeti se mora iu ker druzega zaslužka nij — hajd v gozd. Solznimi očmi po-dereš trpin slovenski veličastni hrast, da dobiš za sol, da umiriš eksekutorja, ki doli po cesti proti tvojemu domu koraka. Tako se pogažuje narodno gospodarstvo, narodno premoženje slovenstva v največjem delu istega, in čez razvaline jedenkrat bogate dolenjske narave brila bo mrzla sapa, proti kojej ne bo imel naš Človek razgaljenim prsam odeje! — Pogozditi morate, kjer ste sekali! — Čudneži, s čem neki, s 30 do 50 krajcarjev, za koje smo prodali seženj bukovih drv na rastlini, ali s tem, kar nam vsako leto več ali manj po naših vinogradih, strni — Hagelregion — ropotajoča toča pusti?
Iz Rudolfovega. Rudolfovo je staro mesto. Robati srednji vek postavil je to mesto na od treh stranij po Krki obdana skalnata tla. V njem našel je kmet iz okolice, našel mestjan zavetje, ko je kak naval divjih Azijatov poplavil dolenjsko stran. Bilo je to mesto v srednjem veku naravna trdnjava.
Ako pogledamo življenje v tem mestu v prejšnjem času, najdemo, da je bilo slično onemu v mestih, druge zdajšnje Avstrije, slično življenju meščanstva v zgolj nemških mestih Slovenstvo živelo je pod vlado nemških grofov; — feudalistični sistem dajal je tudi našim mestom svojo signaturo in načini dela nemškega sveta vživeli so se tudi v naših mestih. Slovenec mestjan šel je po svetu s potno palico učit se spretnejšega dela in hodil je navadno v nemške kraje. Domu vrnivši se, prinesel je sabo navade in načine dela nemškega sveta. V našem mestu živeli so rokodelci v družinah, ki so se imenovale po nemškem primeru „cunfte". Posebno dobro so gmotno stale družbe usnjarjev ter črevljarjev. Zadnji teh še v našej dobi živečih družbarjev bil je pred kratkim v visokej starosti umrši g. Luzar. On in njegov oče nakupila sta nekdaj družbinsko usnjarsko stopo (stampfe).
Ča3 s svojimi rokodelskimi družbami pa je šel v zaton; po. parnem stroji predrugačen svet pre%rgel je vse stare navade in načine dela in tudi v daleč stran železnih cest ležeče kraje stegnil je, kolikor se jp dalo, syoja krila.
Daleč stran leži Novo Mesto od železnih prog in poštni voz, kakor so ga videli, naši očetje, drdra še zmiraj preskrbljen z dobrimi coklami po leti 10 ur, po zimi večkrat tudi 18 ur v Ljubljano, pet ur v. Krško. —* Moderno življenje sicer urinilo se je v našem mestu po marsičem tam, kjer gre zahtevam. časa v obleki, jelu, družbinskem življenji udovoliti, ali ne tam, kjer gre za produkcijo. Produkcija našega mestjanstva hira, mora hirati. Tam v drugih krajih stroj, inašina vse hitrejše in cenejše. napravi, nego pri nas ročno delo. — Družba usnjarjev, ki je daleč na okolo dolenjsko stran z usnjem preskrbljevala (bilo je okolo dvajset usnjarjev samo v Novem Mestu), ne bi mogla konkurirati z tovornicami, ki cenejše usnje pripravljajo, ne z velikanskim amerikanskim trgom, ki je preplavil vso Evropo, ne z velicimi kapitali druzega sveta. Pod tem uplivom sicer vse slovenske dežele trpijo
ali kar je drugače v krajih stran železuih prog, je to, da se je ona manjša produkcija, ki tisoč ljudi dobro redi, ustvarila in zopet tisoč ljudi dobilo je dobrega zaslužka v tovarnah in mesta, trgi v teh krajih poljudila so se, ljudstvo v njih producira več, kakor je treba za vsakdanjo rabo. Tam nahajamo srednji stan, ki se lahko samo z rokodelstvi peča, ki potem dovršena delo spravljajo na trg in tako hitrejše, spretnejše delavce stvarja. V teh trgovina drugače posredovati zamore mej ljudstvom, nego pri nas. V takih razmerah se varč-ljivost, talent v vsacem stanu lože in hitrejše povspne do boljšega gmotnega stala in s tem roko v roči hodi zidanje stanovanj. V teh krajih se ne krpa stara lesena, ali drugače nespretna hiša — podere se in nova se zida. V teh krajih so posamezni ljudje, ki z grošem začnejo ter do dosti tisoč goldinarjev premoženja spravijo.
Reče se mi morebiti, da bogastvo meščanstva nij vsa človeška sreča. Ne, pritrdim, ali le tedaj, ako je po vsem drugem svetu jednako razmerje produkcije in konsumpcije gmotnega stanja. Ali za Dolenjsko velja druga. Konsuiniramo, živimo tako, kakor ljudje v navedenih bogatejših krajih, torej potrosimo toliko, kakor isti, ali ne pridobimo z našim delom ne polovico tega, kakor imenovani. Naravna posledica tega je, da primanjkuje, ali vsaj da ostajajo nekaj časa gmotne sile staguujoče, stalne. Malo več otrok, nekaj nesreče v špekulaciji, v naravi prevrže ravnotežje in navzdol jame gospodarstvo lezti.
Nij sreča ono stanje velicih mest, kjer tovarniški delavec obupno v bodočnost svojo ter svojih otrok gleda, ali ono tudi ne v zdajšnih razmerah, ko mora mestjan rokodelec, trgovec tudi zemljišča obdelavati, ker drugače živeti ne more. Delenja sil, dela ne strpi moderno življenje; boj za biti ali ne biti. Stanje — v kojem človek saj kos ljube zemlje ima, koja nm d& vsakdanji, najpotrebnejši živež in zraven drug zaslužek v rokodelstvu ali drugej stroki pridobivljanja, brez kojega biti ne more, ker obleka, sol, svetloba, davki in tisoč druzih potreb dobi le potem, kar ima vrednosti v škrinji — nij v zdajšnjih razmerah več mogoče v meščanstvu — srednjem stanu. Čas se gubi in z najetimi dragimi delavci se mora polje preskrbeti in rokodelstvo, trgovina zaostaja.
To vidimo jm mestu. Srednji vek je v našem mestu pn no gotovo več gmotno dobro stoječih meščanov videl nego naš čas. Marljivo, talentirano ljudstvo biva v našem mestu; po Ljubljani je naše mesto naj večje mesto Kranjske; v srečnej legi, v sredotočji glavnih dolenjskih cest, v sredotočji Hrvaške, druge Kranjske in Štajerske leži; ali kaj pomaga vse delo, delo se slabo plačuje in tujina uam prodaja za drag denar, kar potrebujemo; kar pa naš mestjan sočivja in žita potrebuje, po večjem sam pridela ali pa tudi skoro vsega sam porabi; vino doma porabi, če ga toča ne vzame; prodajati ga ne more; — ali za sto in sto druzih potreb in plačil nij gmotnih sil, uij virov pridobitka. Inostranci norce brijejo iz vašega mesta; smejijo se ljudje, ki so pred 40. leti se v vašem mestu šolali, pravijo, da se nič nij predrugačilo; drugi zopet pravijo, da razven „Narodnega Doma" že 20 let nij uove hiše nastalo v našem mestu in vodo imamo neki ravno isto, ko naši predniki in vse drugo je pri starem ostalo, mejtem ko se mesta, trgi na Gorenjskem, na Štajerskem lepotijo, spreminjajo in obnovljajo.
Bilo je še lepše življenje v našem mestu, ko je bival jeden bataljon vojakov mej nami, ko so bile vojaške vaje, ko so vojaci na leto puščali okolo sto tisoč goldinarjev v mestu in okolici. Polovica ostala je v mestu, drugo dobil je kmet v okolici. Zdaj so vojake odvzeli in glavno mesto Dolenjske že zdaj čuti in čutilo bo odhod vojakov tem hujše, čem dalje je oni čas, ko zidanje dolenjske železnice prinese kaj denarja, ko železnica otvori moderno produkcijo, delo modernega sveta. In zraven to čuti kmet v okolici, ki zdaj nič pridelkov v okolici spečati ne more, ker vojakov, konsu-mentov, nij, ker še to malo, kar uradnik potrebuje, od meščana poljedelca kupi. Tako tedaj tudi okolica manj denarja v mestu pušča. Ne jednega vele-tržca, bodi z vinom ali družim trgovskim blagom, ne nahajemo v Novem Mestu.
Mesto naše broji nad 2000 duš in mej temi je le 145 volilcev za državni zbor in mej temi kacih 70 uraduiških. Pa so pet-goldinarski možje
tudi mej 145 volilci Ali te številke nič ne učijo? — Taki smo, gospfida v Ljubljani in drugod! Vrzite še nam kak kos od vaše mize - železnice iu po njej modernega življenja tudi v pridobiv-ljenju.
Narodno gospodarstvene stvari.
Kmet in hranilnice.
§ 194. ces. patenta z 9. augusta 1854 odločuje, da se več ko 500 fr za enega varovanca ne sme v hraniluici naložiti. Če je ta določba izpeljiva ali ue in če se res po njej ravna, to naj presodijo oni, ki so poklicani paziti na izvrševanje postav; nekaj dobrega pa je vsakako v tej določbi. Mnogo kapitala mladoletnih in drugih varovancev se nahaja v hranilnicah Mesta in druge občine in korporacije kupujejo le hranilne knjižipe in državne papirje, ves denar se staka v blagajuico teh zavodov, ki trgovcem po deželi in kmečkim posestnikom le redkokedaj posojila dš,; in kakšna so posojila? Navadno ne zadostč za ono svrho, za katero se je posojilo najelo. Treba je iskati novega posojila, a kje ga najti; sleherni imovitež ima svoj denar v hranilnici. Če se pa kmetu konečno posreči, da najde vsmiljeuega človeka, ki mu začasno iz zadrege pomaga, dosti-krati to zadrego tudi izkoristi, in če kmetu toča ali druga uima uniči pridelke, zgubljen je. Nove pomoči nikjer ne najde. Vsak si prej ogleda zemljišče knjige in če vidi, da je zemljišče zamazano, izgovarja se, da je njegova mošnja že prazna.
Kmet ne ve več kam. Obresti in davkov ne more plačati. On proda zadnje živinče, a tudi zdaj še ni mir. Začne se tožba, eksekutor stoji na pragu, ceuevci hodijo v hišo in boben z otožno donečim glasom razglaša obsodbo pomočnika.
Srečen oni, ki ima doraslega sina ali doraslo hčer iu ki najde za prvega mlado nevesto, ki kaj prinese k hiši, ali za domačo nevesto pogumnega zeta. Temu se naloži dvojna in trojna butara; a za izročitelja je prva pretežka. Srečen tudi oni, kateremu upnik dovoli prodati košeninico ali drago mu njivco, da plača najsiluejše dolgove. Čez leto dni pride druga na vrsto, letina se čemdalje krčil obresti in davki pa rasejo dan na dan, upnike za-
j/oirpljouj o. Uolautui Ov&il 36 Slvolrtoi Orat iti
5e enkrat ozre na leseno bajto, v kateri se je spočil po težkem delu, in zdaj mora romatis pUlico v subl roki med tuje ljudi. To je slika dolenjskega kmeta.
Razne stvari.
—	(Iz Rudolfovega.) Pri našej c. kr.de-legiranej sodniji se je dnč 11. julija zanimiva pravda vršila, ki je trajala od 9. db 12. ure dopolu-dne in od 3>/a do 7. ure na večer. Gosp. Margheri je tožil g. Jos. Maderja zaradi tega, ker je pred prvo volitvijo dolenjskih mest na g. dr. Slanca adresirau, po g. Šušteršiču iz Črnomlja poslani telegram: „Iz Kočevja dospel resni glas, Margheri obljubil Kočevcem novomeški gorenji gimnazij, za vašim hrbtom se čudne reči godč — Pozor." — nekaterim meščanom pokazal in g. dr. Slanca zaradi tega, ker je telegram iz rok dal ter žalil grofovsko čast. Adjunkt g. Pollack obsodil je g. Maderja zaradi žalitve grofove časti po § 488 k. p., storjene s tem, ker je telegram razširjal, na 50 gl. globe in g. dr. Slanca zaradi tega, ker je navedeni telegram g. Maderju izročil, na 140 gl. globe. Natančnosti te'pravde objavimo ob času. G. Mader in g. dr. Slanec sta ae seveda pritožila.
—	(Cesta črez Gorjance) se že dela. Kopači kopljejo zemljo, drugi lomijo skale, voz za vozom odvaža in privaža tvarino. Veselo gibanje daje upanje, da bode vsaj najhujši klanec že v teku leta zginil. Kolika dobrota, da se saj vratolomni klanec na „Wachti" odstrani.
—	(Zamudne obresti.) Od 4. julija 1.1. sem je novi zakon z dnč 15. maja 1885 d. z. v veljavi. Po tem zakonu zamudne obresti ne znašajo več po 6, ampak po 5 odstotkov. Le za trgovce ostane pri starem.
—	(Vinarska in sadjarska šola na Dolenjskem.) Po sporočilu c. kr. kmetijske družbe ua Kranjskem je c. kr. miuisterstvo od te družbe zahtevalo potrebna pojasnila, zakaj bi se šola iz Slsjpa preselila na Dolenjsko.