Političen list za slovenski narod.
Po pošti prejeman velja: Za celo leto predplačan 15 gld., za pol leta S gld., za četrt leta 4 gld., za ieden
mesec 1 gld. 40 kr.
V administraciji prejeman velja:
Za celo leto 12 gld., za pol leta 6 gld., za četrt leta :{ gld., za jeden mesec 1 gld.
V Ljubljani na dom pošiljan velja 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamne številke po 7 kr.
Naročnino in oznanila finserate) vsprejema uprimilStvo in ekspediclja v „KatoI. TIskarni", Vodnikove ulice št. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovana pisma no vsprejemajo.
Vredništvo je v Semeuiških ulicah št. 2, I., 17.
Izhaja vsak dan, izvzemši nedelje in praznike, ob pol 6 uri popoldne.
Štev. 5.
V Ljubljani, v ponedeljek 8. januarija 1894.
Letnik XXII
Opomin županom zaradi živinske soli.
Kakor smo že poročali, začela se bo razdeljevati živinska sol že pričetkom prihodnjega meseca, ne dii se tajiti, da je vladna uaredba, za katero se je državni zbor toliko let potegoval, velike važnosti za našo živinorejo; pa prikrivati tudi ne moremo, da je način, po katerem se bo ta sol občinam, oziroma od teh živinorejcem razdeljevala, deloma strog, deloma okorn, zato težavno izvršljiv. Po na-redbi finančnega ministerstva pripada županu naloga, da vsako leto pozveduje, koliko ima njegova občina, oziroma v njej prebivajoči živinorejci živine in sicer bodo morala županstva take vsakoletne poizvedbe po § 3. te naredbe vršiti meseca novembra vsakega leta. Kjer niso preobširne občine, pa v njej vsaj nekaj bolj zvedenih mož, ki sede v občinskem starašinstvu, bo tako poizvedovanje se še najbolje vršiti moglo.
Ne usojamo se tu nasvetovati, kako naj se tako poizvedovanje ali številjenje živine vrši, ker odno-šaji, razmere v občini morajo pokazati, po kateri poti se bo to vsekako trudapolno delo vršiti moglo. Znano je, da se slehernih 10 let vrši splošno številjenje ali popisovanje ljudij in tudi živine. Toda celo pri takem uradnem številjenju živine se ne redkc-krat čudni nezanesljivi resultati številjenja zasledijo. Ne dii se torej ugovarjati, da ne bi imeli prav vsi oni, ki goje bojazen, da se je s to naredbo naložilo županstvom dokaj težavuo delo, kakeršnega marsikatera občiua skoro ne bo kos zmagati. Z najmanjšimi stroški in teh imajo občine že grozno veliko, bo se to dalo doseči s tem, da si razdele ob-
činski odborniki delo, ter vsak prevzame eno vas, osobito ono, v kateri prebiva ter da napravi zapisek, v katerega vpiše, koliko živine ima vsakateri sosed v vasi. Potem izroči ta seznamek županstvu, katero sestavi potem od vlade zahtevani izkaz za celo občino.
Županstva bodo morala vse posestnikp, ki rede v občini živino, zapisati v dotičui izkaz iu sicer po njih imenu, značaju in bivališču ter pri vsakaterem navesti, koliko redi živine vsacega plemena. V poduk naj služi, da se po določbah omenjene vladne naredbe dele živalske vrste v tri skupine in sicer:
I.	skupina: Velika živina, to so vsi nad eno leto stari konji in goveda.
II.	skupina: mlada živina, to so vsi ne več sesajoči konji in goveda do starosti jednega leta; dalje osli iu mezgi ne glede na njihovo starost.
III.	skupina: to so koze, ovce in prašiči.
Sešteti se bo morala tedaj vsa velika živina
posameznega gospodarja in vpisati svoto tega gospodarja v določeni razpredelek, in ta svota se množi s številko 4, ker za sleherno veliko živino odmerjene so 4 enote soli in pomnožek vpiše v določeni razpredelek.
Dalje se sešteje število mlade živiue in pomnoži z 2, ker za to vrsto živine veljajo 2 enoti soli. Svota drobnice (III. skupine) se uvrsti v nadaljni razpredelek, ker za to skupino živali spada le 1 enota soli.
Potem se seštejejo jednote in svota vseh jednot se vpiše v konečni razpredelek.
Ko so se ti računi dogotovili glede vseh v občini bivajočih živinorejcev, seštejejo se vse jednote
vseh gospodarjev. Svota tako dobljena kaže število jednot vse živine dotične občine. Sedaj se presoditi more, ali je občini toliko soli sploh odmerjene ali namenjeue. Povedati treba, da za sedaj se je vlada odloČila le za letnih 500.000 kvintalov soli, katero hoče na leto po znižani ceni 5 gld. razdeliti med živinorejce. Ta množina pa se ima razdeliti na posamezne dežele, okraje, oziroma občine na podlagi številjenja ali štetve živine iz leta 1890. In tako je že odločeno, koliko soli more dobiti sleherna občina.
To se je moralo zgoditi, ker sicer bi se ne dalo dobro in pravično razdeliti teh 500.000 kvintalov na posamezne dežele in občine. Res je, da bodo tiste občine, v katerih se sedaj več živine redi, kakor leta 1890, morale manjše enote dobiti; vendar pa se množina zelo ne menjava, kakor nam številjenje iz leta 1890, primerjeno z onim v letu 1880 kaže, da se v 10 letih naša živina ni še za celi odstotek premenila. V posameznih okrajih je pač sprememba velika — tako žalibog na Gorenjskem — kjer se je goveda za več odstotkov znižala, vendar pa bo to ostalo drugim okrajem v deželi v prid, ker za njo je na podlagi štetja iz leta 1890 odmerjenih 1,3.0 0 0 kvintalov živinske soli.
Za vzgled hočemo podati sledeči račun: Občina N. ima odmerjenih n. pr. 2000 kg. soli. Županstvo popisuje, oziroma sešteva živino slehernega gospodarja v občini in vzemimo v vzgled, kako se z enim gospodarjem postopa, ki ima n. pr. 2 velika konja, 6 volov, 7 krav, 3 telice pod letom starosti, 1 osla, 2 kozi, 24 ovac, 6 prašičev.
V razpredelek za vpis velike živine zapiše se 15, ker ima 2 konja -f- 6 volov -j- 7 krav.
LISTEK
Kako se človek na potu uči.
Comme on s'instruit en voyageant. — Napisal J. M6ry.
(Konec.)
„0, da; neapoljske cerkve niso lepe, izvzemši one, posvečene onemu čudedeluiku, saj veste?"
.Svetemu Februariju."
.Da, ali ste slišali povest o onem francoskem generalu, ki je šel notri in dejal . .
„Da, da! ... A tako! ... O čem sem že pripovedoval preje?"
„0 krvi svetnikovi . . ."
.Ne, ne . . . da, šel sem k korespondentu. čakajte, povedal Vam bodeni takoj tudi njegovo ime. Iz Livorna je . . . Micali, Micali; lepo ženo ima, ta nepridiprav, bruneto z velikimi očmi . . ." „In Vi? — Eh?"
„0 ne, ne! . . . Bila je vsakokrat prijazna z menoj, kedar sem prišel tjekaj : „Non, c e Micali, non, c'č Micali" Vi razumete?"
^Popolnoma. — Dve leti imel sem v Parizu učitelja italijanščine. Tri franke na uro."
.Jaz pa se italijanskega jezika nisem nikdar učil in govorim ga še sedaj ne; vsaj tako ne, kot francoščino. No, izrazim so za silo že toliko, da me razumejo."
.Italijanščina je sila lahka."
.Tega bi jaz ne hotel ravno reči; lahka, če človek zna španjščino."
.Španjščina in italijanščina je skoro jedno in isto; španjski ,senor\ italijanski pa .signor'".
.Jaz poznam španjščino že iz-za mladih let. Moja mati je bila iz Bayonne, oče pa iz Perpignan-a. . . . Gospod Micali mi je dejal: ,Dobro, če smo napravili napako, jo bodemo popravili.' Poštena duša skozi in skozi . . . Vzela sva pero in računala . . . Pomislite, gospod, račun treh let!
.To ni dobro, pustiti račun zastarati!"
.Vem dobro; toda kaj hočete! Ob kratkem, pogodila sva se za dvaintrideset škudev . . Jaz sem izgubil šestnajst ali sedemnajst frankov. A, spominjam se, da smo šli isti dan gledat tudi glasovito pasjo jamo; jaz sem plačal izvoščeka."
.Kaj? Vi ste videli pasjo .jamo?"
.Parbleu! Da. Moj princip na potovanju je, videti vse, kar je količkaj znamenito ... Ah, ta jama!"
„Ste-li imeli kacega psa?" ■
.Da, psa iz hotela; lepo psico — Flora jej je bilo ime. Malo je manjkalo, da ni poginila."
.In ni poginila?"
.Ne, ali trpela je mnogo, uboga žival."
.Naš pes je pogiuil na mestu. Pluto mu je bilo ime: v resnici prav lep pes . . . Toda se-li vč, zakaj v tej jami vsak pes pogine?"
.Da, stvar je jako jednostavna. Vidite, v janM| je . . . Neki zdravnik mi je to razložil, g. Vaseagli, mlad človek, ki dobro vspeva v Neapolju. Dvanajst do petnajst tisoč frankov na leto. Ali v Neapolju je to vsaj toliko, kot če bi v Parizu zaslužil štiriin-
dvajset do trideset tisoč. V jami je vulkanski plin, ki celo človeka omami. In ako približate psa ... . Dejal nam je to gospod Vaseagli ... On Vam govori francoski kakor Vi ali jaz. Oče njegov je bil v francoski službi za kraljevanja Muratovega. Dejal nam je tedaj, sin . . ."
.Ah, glejte carinsko osobje . . . prišlo je že na krov. Slišim že glas kapitanov ; treba, da se izkrcamo . . . Požuriti se moramo, kajti skoro nas pokličejo . . . Povejte mi še, kje bodete v Livornu obedovali?"
.Al Giardinetto."
.Vem, kje je to ... Na veliki cesti . . . poleg je vrt, čegar ograja |e poraščena z vinsko trto . . . Prav dobra gostilna. — In v katero kavarno zahajate navadno?"
.V amerikansko kavarno . . . prva cesta na desno, saj znate. Dva novčiča skodeljica! . . . Toda pojdimo na krov; slišim kapitana pogovarjati se z zdravstveno komisijo."
„Le-ta zdravstvena komisija preganja in muči nas zadnji čas grozno po Italiji."
.Da, da! Mon Dieu! Človek mora biti uprav prismojen, da potuje ..."
.Ali pa ga morajo opravki siliti, kakor naju."
.Da, da, kupčija nad vse. Jaz, jaz bodem potoval še dve, ne, š% tri leta, potem pa se stalno naselim v Puy-de-Dome ter se posvetim vzgoji svojih otrok."
.Idimo gori na krov! Gareon poklical je najini številki."	Josip Jaklič.
io Vi. Vvi •

V	drugi razpredelek zapiše se jednoto velike živine, katera znaša 60, ker za 15 glav velike živine gre po 4 enote soli.
V	nadaljni razpredelek vpiše še mlada živina, katera znaša 4, ker ima 3 telice, 1 osla, in v bližnji razpredelek zapiše se jednota mlade živine, ki znaša 8, ker za mlado žival pripadajo 2 enoti soli.
Zopet v določeni razpredelek zapiše se drobnica, torej 32, ker ima 2 kozi + 24 ovac -f- 6 prašičev. Pri teh spada le ena enota, torej ni poinno-žitve. Številke 60 + 8 + 32 dado 100 jednot za tega gospodarja.
Tako se izračunajo jednote za vse gospodarje-živinorejce v občini in seštejejo se vse jednote vseh živinorejcev. Če znaša svota teh jednot recimo 1500, ne bo mogoče za sleherno enoto vračunati po 2 kg. soli, ampak manj in sicer 2000 : 1500 = 1 "33 kg. .Ker ima omenjene za naš računski vzgled vzeti gospodar 100 enot, opravičen je dobiti lOOkrat po po 1-38 kg., kar znaša 133 kg. soli.
Kakor se iz tega vzgleda presoditi more, bodo imela županstva precej težavnega dela. Toda z ozirom na korist naj skrbno izvršujejo to nalogo. Osobito pa naj bodo županstva posebno na to opozorjena, da se letos morajo do konca tega meseca že izročiti n a r oč i 1 a. A k o županstvo zamudi obrok, zapade pravico za letos do dobave soli za živinorejce svoje občine. Zato je želeti, da županstva ne zamude obroka, ter naj se zaukazi finančnega ravnateljstva nemudoma izvrše, živino v občini prešteje in gospodarji poziv-ljejo, ali hočejo sol ali ne. Do posameznih živinorejcev pa še ena beseda: Nihče ni primoran vzeti soli, toda upati je, da se nihče ne bo odtegnil in branil te dobrote, to pa toliko bolj, ker bi sicer vlada potem lehko ugovarjala poslancem, kakor tudi kmetijski družbi, ki je prosila v imenu živinorejcev kranjskih za to sol, da ljudstvo ne mara te dobrote! Vsakateri naj torej njemu pripadajoči delež soli zahteva, vzame in županstvu dotičui znesek odrajta, ker županstvo mora vso svoto že priložiti, ko odpošlje naročilo za sol.
Za slučaj pa, da bi se nahajali v občini toliko maloskrbni gospodarji, ki bi odklanjali to korist, naj županstva skušajo s poukom vplivati na boljše in razumniše gospodarje, da se oglase za sol, ker, če se odkaže množina soli občini, ter iz računa enot ne sledi, da odpade na sleherno enoto nad 2 kg. soli, more pa tako izporabiti se večja množina. Stroškov bo res nekaj, toda nedosegljivi niso, ker za vzgledni naš račun vzeti gospodar, ki ima dobiti 1*33 kg. soli, imel bo plačati 6 gld 65 kr. iu gospodar, ki redi toliko živine (2 konja, 6 volov. 7 krav, 3 telice, 24 ovac in 6 prašičev), bo tak koristen izdatek že zmogel, katerega mu bo pa vspeš-niša njegova živinoreja bogato povrnila, ker živini osobito v zimskem času, ko se krmi suha klaja, pogostoma slama, slabo seno itd., pokladana sol bo pospešila prebavanje, s tem pa boljšo rejo in od te pa je odvisen vspeh živinoreje sploh.
Politični pregled.
V Ljub 1 j a n i, 8 januvarija.
Lov v dolenje - avstrijskem deželnem zboru. Dne 3. t. m. je bil v doleuie-avstrijskein deželnem zboru govor o lovu. Razgovarjaio se je o tem, da se več peticij za premenjenje lovskega zakona odstopi deželni vladi, da se bode nanje ozirala, ko bode sestavljala predlogo novega lovskega zakona. Poslanec Maier je zahteval, da se polja in travniki, posebno pa vinogradi, bolje varujejo pred divjačino. Odškodnina, ki se sedaj plačuje za lovske škode, je veliko premajhna. Kmetu se pa še očita, da se rad pravda, ako zahteva odškodnino za narejeno škodo. Naredi naj se zakon, da bode vsakdo smel loviti na svojem posestvu, kakor je to v Franciji. Vsaj mali posestniki bi morali iineti pravico, da sami sestavijo odbor, ki bi določil, kako naj se oddaje lov v najem. Veleposestniki naj se postavijo na glavo, če hočejo, kmetje niso za to, da bi zanje redili divjačino. Kar kmetu puste zajci, mu pa pojedo fazani. Lani se je v Avstriji divjačine pobilo za 3 mil. gld; škode, ki j (J, je napravila divjačina, so pa plačali 71.000 gld. To je jedva petdeseti del resnične škode. Dr. Scbeicher pravi, da že vlada več let dela nov lovski zakon, ali v tem bode pa poginilo kmetijstvo: posebno bi se moralo gledati, da novih vinogradov, zasajenih z ameriškimi trtami,
nakrat ne ugonobi divjačina. Mnogi veleposestniki imajo toliko zajcev, da jih love v mreže in preseljujejo v druge love. Nezgode vsled divjačine se morejo le odstraniti, ako se vsakemu dovoli, svobodno divjačino pobijati, kakor je to v Dalmaciji. Graha in gra.šice na nekaterih krajih še sejati ne moreš, ker vse požr^ divjačina. Lov je ostauek iz roparskih viteških časov. On zatorej predlaga, da se vlada pozove, da kakor hitro je mogoče, predloži nov lovski zakou. Poslanec Oberndorfer je tudi na-glašal, da se kmetu mora kako pomagati, ali žal, da je več ljudij, katerim je divjačina ljubša, nego kmet. Poročevalec je pa tolažil kraetske poslance, da vlada kmalu predloži nov lovski zakon, da je Scheicherjev predlog odveč, da bi se vlada še posebej poživljala, naj hiti s predlogo novega lovskega zakona. Scheicherjev predlog se je potem odklonil, ker so proti njemu glasovali vsi liberalci in veleposestniki in tako pokazali, kaki prijatelji kmetov da so.
More-li biti državni uradnik deželni odbornik? Bukoviuski deželni zbor je bil izvolil deželnega poslanca finančnega nadkomisarja Tymin-skega v deželni odbor. Finančno ravnateljstvo pa ni dovolilo, da bi Tymiuski prevzel ta posel. Dalo mu je na izber, da naj pusti državno službo, ali pa deželno odbomištvo. Finančno ravnateljstvo misli, da ne gre, da bi kak plačan državni uradnik izvrševal še drugo plačano službo, kakoršno je deželno odborništvo. Teh dveh služeb je tem manj ^mogoče opravljati, ker so v obeh nekatere uradne ure ob istem času. Finančno ministerstvo je potrdilo odločbo finančnega ravnateljstva, ko se je Tyminski bil pritožil. Pri tem je omeniti, da ima le državno-zborski red določbo, da javnim uradnikom, če so poslanci, ni treba prositi odpusta. Deželni redi te določbe nimajo in se lahko tudi deželnemu poslancu, oziroma odborniku, odpust odbije, če je državni uradnik. Samo dosedai v teku 33 let se niso delale nobene ovire državnim uradnikom v tem oziru. Na Kranjskem je bil celo več let državni uradnik deželni glavar, dasitudi je deželno glavarstvo ravno tako plačano, kakor deželno odborništvo. V deželnem zboru bode gotovo razgovor o t^j stvari, in radovedni smo, kako bode vlada odgovarjala z ozirom na preišnje podobne slučaje.
Praški mestni zbor. V praškem mestnem zboru predlagal je Mladočeh Podlipny, da naj mestni zbor vse stori, s čimer je mogoče, pospeševati predlog za odpravo izjemnega stanja, katerega so stavili Mladočehi v deželnem zboru. Mestni odbornik Skarda je predlagal, da se opusti pouk nem ščine na čeških mestnih šolah v Pragi in zato pro-računjeni znesek dovoli učiteljem kot stanovanjsko priklado. Oba predloga sta se izročila mestnemu svetu. Bfeznovsky je predlagal, da se učiteljem na nemških šolah v Pragi odtegnejo izredne priklade za tako dolgo, da jih dovoli mesto Liberce učiteljem na tamošnji češki šoli. Ko je župan sam se izrekel proti temu predlogu, se je odklonil. Pri proračunski debati je Ornihorsky imel političen govor, v katerem je nagiašal, da njegovi somišljeniki ne bodo nehali kritikovati postopanja večine, če tudi so bili pri volitvi župana se sporazumeli s Čehi. Potem je govornik zahteval od župana, da ne bi hodil na pojedine k namestniku, največjemu nasprotniku naroda češkega.
Ulični napisi. V Plznu se tudi v kratkem odpravijo dvojez čni napisi. Čehi mislijo v kratkem predlagati napravo samo čeških napisov, in ta predlog se bode gotovo vsprejel.
Starorusini nenavadno marljivo sklicujejo shode. Na teh shodih se sklepajo resolucije, da naj se rusinski poslanci pridružijo slovanski koaliciji. Namen tem shodom je očividen. Eusinske poslance bi radi spravili v mladočeški tabor. V opozici]i bi ničesa ne dosegli, potem bi pa začeli doma agitacijo proti njim. Na ta način bi se jim morda pri novih volitvah le posrečilo, da bi spravili kakega svojca v državni zbor. Starorusinska stranka se nadeja, da na ta način pride do večje veljave. Najbrž pa mladorusinski poslanci za časa spoznajo njih zvijače in so jim ne usedejo na limanice.
Civilni, zakon na Ogerskem. Da so se jeli gibati oger.ski katoliki, to ni ostalo brez vseh posledic. V narodni stranki so se posebno jeli po-mišljati, bi li glasovali za civilni zakon. Grof Ap-ponyi se še dosedaj ni odločno izjavil. uli vendar se kaže, da on uaposled nikakor z a civilni zakon ne bode glasoval Pri tem ga seveda ne vodi kutoliško prepričanje, temveč vsi drugi politični oziri. če civilni zakon propade, dobi vladna stranka hud uda-
^ IV i
v
rec iu se bode težko obdržala. Potem pa ima Ap ponyi nekoliko upanja, da pride na krmilo. Grof Appony sam in še več drugih članov njegove stranke je voljenih s podporo duhovščine, in ti se že iz strahu za svoje mandate ne bodo upali glasovati za vladne proticerkvene predloge. Zaradi tega je sedaj že razkol v narodni stranki. Poslanec Hor-vath, ki je bil podpredsednik narodne stranke in je poseben privrženec civilnega zakona, je izstopil iz stranke, ko je videl, da večina se ne da pridobiti za civilni zakon. Morda se je pa vlada le prezgodaj veselila in je še daleč od svojega smotra.
Cerkvena politika na Ogerskem. Liberalci se silno huduiejo, da katoliki hočejo poživljati tiste poslance, ki so dali kako obljubo, da naj obljubo drže L'beralni listi se zaradi tega grozno jeze iu trdijo, da je to kaznjivo pritiskanje na poslance, kakoršno se po ogerskem kazenskem zakoniku kaznuje z ječo. Je-li vlada tudi tega mnenja, ne vemo. Čudili se pa ne bodemo, če se liberalci poslužijo tega sredstva proti katolikom, ker na Mažarskem je marsikaj mogoče.
Osemurni delavnik. V angleški spodnji zbornici je naznanil vojni minister, da se je vojna uprava prepričala, da je v delavnicah in arzeualih vojne uprave mogoče, čas za delo skrajšati na 8 ur na dan in bode to tudi kmalu izvela. Minister notranjih stvarij je pa naznanil, da vlada popravlja zakon, da se skrajša čas za delo v zdravju škodljivih rudnikih. Tako bode torej Anglija storila važen korak k skrajšanju delavskega časa, kar je velicega pomena za zboljšanje socijalnih razmer. Čim bolj se bode skrajšala doba za delo, tem več bode treba delavcev in tem manj ljudij bode brez dela. Sicer je pa položaj angleškega delavca že sedaj mnogo ugodnejši, nego v drugih evropskih državah. Angleži, ki nimajo velike vojne sile, so zgodaj gledali, da se nezadovoljnost mej delavci ne razširi, ker njih vojna sila bi socijalni vstaji ne bila kos. Pričakovati je pa, da za Anglijo prej ali slej tudi druge evropske države začno z skrajšanjem delavskega časa. Nekatere države imajo sicer že nekatere določbe, ali ne zadoščajo sedanjim razmeram in zlasti dopuščajo preveč izjem. Tako se posebno v Avstriji tako pogostem dopuščajo izjeme, da je ves zakon zgubil vso vrednost za delavce. Le preveč se vidi, da imajo veliki kapitalisti le prevelik vpliv v višjih krogih.
Cerkveni letopis.
Duhovne vaje v Ribnici na Pohorju.
„Slava Bogu na višavah iu mir ljudem na zemlji !u, klicali smo lahko Ribničani o veselem prazniku rojstva Gospodovega. To pa storimo lahko zato, ker smo se ua ta praznik lepo pripravljali v svetih duhovnih vajah. Celih deset dnij (od 12. do 22. decembra) imeli smo nepretrgan praznik molitev, pridig in premišljevanj. Še niso v drugič odpeli petelini, že so se v temni noči jele svetiti lu-čice, katerih število je postajalo čedalje večje, in če si ob 4. uri došel v cerkev, našel si ondi že mnogo ljudstva. Sedaj se oglasi prijetno pritrkavanje „ju-ternice" pri dveh cerkvah, kakor da bi praznovali že veselo Velikonoč, vstajenje Gospodovo. To še sedaj sicer ni napočilo, pač pa je došlo k nam vstajenje v srcih naših. V resnici, Bog je blagoslovil trudapolno delo oo. lazaristov (Macurja, Kitaka, Po-gorelca in Krivca cd sv. Jožefa pri Celju). Njih očetovski opomini našli so otroško pokoma srca, njih svarjenje našo ubogljivost in njih gorečnost našo ljubezen. Še dalje je segla njihova vnetost za zveličan je du*, poiskala je, mnogo takih, ki so se dozdaj upirali, nositi jarem Kristusov, se odtegovali službi božji in svetim zakramentom. Z jedno besedo, te duhovne viije so stcrile več, nego je bilo pričakovati zuamenje, da ie Bog jih obilno blagoslovil. Največja hvala torej preč. gospodu župniku, da so nam jih oskrbeli, zahvala vč gg. misijonarjem za ljubezen in skrb, Ki so jo imeli z nami
H v a I e ž n i ž u p I j a n i.
Socijuliie stvari.
Štrajki.
Na Francoskem je leta 185)2 štrnjkalo izmed 7 milijonov delavcev 50.000 v 260 slučajih ter je zgubilo s tem jeden milijon dnij zadelo. 120 ši raj -kov jo bilo čisto brezvspešnih ; samo -i0 je imelo za 10.000 delavcev nekoliko vspeha. 25 000 delavcev se je pogodilo mirnim potom z delodajalci.
+ 4.
J p;C
Praktično-socijalen tečaj
priredi socijalui odsek dunajske „Leonine" („Leo-Gesellschafc") od 28. do 31. avgusta t. 1. ua Dunaju. Pridobilo se je za ta znanstveni tečaj že več izvrstnih govornikov.	+ 4.
Slovstvo.
Slovanska knjižnica. Vrejuje in izdaja Audr. Gabršček. Tiska iu zalaga „Goriška tiskarna" v Gorici. — Dne IG. in 30. decembra m. 1. izšla sta 6. in 7. snopič, ki obsegata na 96 straueh povest: »Stara Romanka". Poljski spisala E. Orzeszkova; preložil Vek. Benkovič; članka „Dodatek vredništva", „Pri gospe Elizi Orzeszkovi" iu J. Gregorčičevo pesem „Na sveti večer" v azbuki. Povest nam kaže, »kako škodljiva je slepa ljubezen do otrok in kam privede človeka pijančevanje". Stara Romanka je namreč »mati, kakoršnih je, žal, veliko preveč; njena slepa ljubezen do jedinega sina Mihaljka je poguba za oba". Mihalek pa, slabo vzgojen, uda se pijančevanju in ga ne opusti več — do žalostnega konca. — Smer povesti je poučljiva ter zanimiva in prevod se čita prav gladko.	-f- 4
Dnevne novice.
V Ljubljani, S. januarija.
(Deželni predsednik baron Hein) se je včeraj popoludne vrnil z Dunaia v Ljubljano.
(Deželni zbor kranjski) ima jutri dne 9. t. m. drugo sejo. Na dnevnem redu so računski sklepi in proračuni norrnalno-šolskega zaklada učiteljskega'pokojninskega zaklada, gledališkega zaklada, ustanovnih zakladov iu deželno-kulv.urnega zaklada.
(Slovensko gledališče.) Včeraj popoldne je prišla vnovič na od^r stara češka burka »Slovenec in Nemec" (»Tat v mlinu"). Kaj je dramatično društvo napotilo, uprizoriti le-to že zdavue.j zastarelo in po pravici do zadnjih let popolnoma pozabljeno burko, ne vemo, ker „Slovenec in Nemec" nima niti naj-maniše literarne ali dramatiške vrednosti. Ugajati utegne k večjemu najnižjim slojem občinstva : in na te bi se uprava slovenskega gledališča ne smela ozirati. Igralno osohje rešilo je svojo vlogo prav po-voljno, istotako tudi zvečer v „Snegulčici". G-eda-lišče bilo je. dobro obiskano.
(Pogreb t deželnega poslanca gospoda Jurija Kraiglier-ja) vršil se je včeraj ob 9. uri iz llraš v Hrenovice Pogreba se je udeležil od deželnega odbora deželnega glavarja namestnik ar Fr. Papež ter položil nu lakev venec v ime deželnega zbora kranjskega, kot zastopnik narodne napredne stranke je prišel na pogreb dr. Ivan Tavčar. — Pljučnica, kateri se je pridružila vročinska bolezen, spravila je v zgodnji grob rajnega Kraigherja v 33. letu njegove dobe, previdenega s sv. zakramenti. — Pokoj njegovi duši!
(Iz Rovt) se nam poroča dne 7. t. m.: Novo leto nam prineslo o kolu čevelj v;soko snega, poino visokih žametov po potih in Cestah, po vrhu pa še — hripo. V sredo iu četrteh je bil tu strašen vihar, mraz in burja, in mi smo imeli v sredo —13° R., v četrtek —13° R., v petek —11'// E-, danes pa —11° R. Včeraj in danes mete tod in po Logatcu ua vse pretege. — Otrok je bilo v torek od 132 le 44, v sredo, četrtek iu petek pa jih niti videti ni bilo. Tudi tarna cerkev |e slabo obiskana, ker so pota zaprta po hišah in vaseh pa bolezen. — V Rovtah je bilo rojenih lani 73, umrlo 53 oseb, p Točenih pa 15 paro . Sem pa tu oglaša se tudi pljučnica. — Dne 30. decembra, umrl .je v Kamniku nadobudni podobarski pomočnik Anton H o g a t, a j iz naših Rovt doma. Kamniška društva so mu zapela tri žalostinke, ua grob pa se .je po ložilo ti krasnih vencev. N. v m. p.
((!. kr. kmetijska družba v Ljubljani) poslala je letos zopet 2 mladeniča v sirnruieo v S m i bel pri Boenu na Tirolskem, iu sicer jednega iz Rovt., 1 gn. III i\ d n i k a. ki je dovršil kmetijsko šolo na Grmu s prtu dobrini vspelmm in jednega mladeniča s Črnega vrha nad Idr.f«.
(Iz liiiteljstva.) Na tretje5 učiteljsko mesto \ Dobre polje prišla je gdčna Ivana Ar k o, dosedanja učiteljica v Setniču.
(•j- Šolska sestra Frančiška Romana, roj. Sku-lierskv.i k Mar.bora: Zadnji petek, dnu pred Sumili tremi Kralji zanesli so zopet v Mariboru iz samostana šolskih sester, kjer s-.< na blizu vsako 1, »■» smrt cgiaM s-Mro. ki se j« Se It- pred kratkim z obljubami zauzila. Doma iz Opoina pri Kralje-
vem Gradcu na Češkem stanovala je dalje časa pri svojem stricu, Romanu Vitek-u, ki je župnik v Vol-persdorfu v Pruski Šleziji. Leta 1891 pripeljal je svojo 211etno sestro Marijo s seboj brat Leopold, ki je po ravno dokončanih bogoslovskih šolah v Mariboru še obiskal svoje drage domače na severu. Z veseljem je bila Marija sprejeta v zavod. Bila je izgled pobožnosti in marljivosti, in zato je bila odločena, da je že čez jeduo leto na Veliki Šmaren s šestimi drugimi zamenjala svoje oblačilo z redov-niško obleko sv. Frančiška. Blagemu starčku, stricu župniku, ki je z jeduo sestro iu bratom ranjke prišel iz Slezije k tej slovesnosti, se solze udero, ko sliši, da dobi ona njegovo ime — za redovno ime Romana — kar .je provzročil brat Leopold iz ljubezni in hvaležnosti do blagega strica. — Jedno leto za tem je napravila Romana slovesno obljubo. Sredi zadnjega meseca, grudna, pa je hudo zbolela. Jela je kri pljuvati, kar je največ dobila, ker je pri učenju preveč moči napenjala. Zdravniki niso vedeli pomoči. Brat jo je še dvakrat obiskal. Tretji-krat pa je prišel, da spremi njeno truplo iz cerkve, kjer je pred petimi meseci obljube napravila, na bližnjo počivališče, kjer že 18 drugih sester počiva. Zauesle so jo tja iu jo tudi položile v grob novi-cinje iz zavoda iu mnogo čč. sester in ljudstva se je udeležilo sprevoda.
(General Gurko), gubernator varšavski, je nevarno zbolel. Poljski listi poročajo, da ni nobenega upanja, da bi okreval, tudi „Mosk. Vjedomosti" in „Graždanin" pišeta, da je bolezen neozdravljiva. Steknil jo je na zadnjih velikih vojaških vajah. Leva stran trupla mu je že popolnoma otrpnila; vid, sluh, in govor so mu že tudi odpovedali. »Przeglitd" pravi, da je njegovo ime za Poljake istega pomena, kakor .nesreča".
(Božična veselica šolske mladeži v Šiški.) V četrtek dne 4. t. m. zvečer ob 5. uri priredila je v drugo blaga gospa in dobrotnica ubogih, Ana .J u-v a n č i č. soproga tukajšnjega vinskega trgovca, naši mladini presrečen večer. Ob določeni uri odpro se vrata in šolska mladina prikorači v precej prostorno šolsko sobo, kjer je bilo že prižgano lepo božično drevo i u okoli katerega je bilo naloženo cele kupe blaga, obutev in raznih jedil. Potem so zapeli iu deklamovali šolarji temu večeru primerne pesmi. Potem sledilo je obdarovanje. Tu se je razdelila obutev, obleka, nogovice, zimske rute, razuo šolsko blago in slednjič jedila med 200 otrok. Blaga, v vrednosti do tri sto goldinarjev, razdelilo se je ta večer. Človek, videči te darove, moral se je čuditi požrtvovalnosti blagih dobrotnikov. V prvi vrsti gre pa hvala blagorodrii gospej nabiralki darov, ki se ni ustrašila slabega vremena, ter pokazala s tem, kolikor za more pojedini človek, ako ga diči vztrajnost, usmiljenje in železna volja, trpečemu človeštvu pomagati. Z ginjenim srcem zahvalil se je jeden učenec v imenu obdarovane mladine za prelepa darila. Ko je šti po lednjič predsednik krajuega šol. sveta g. I. 0. Juvančič učencem priporočal ljubezen do Boga, cesarja in domovine, razšla se je veselega srca zbrana množica.
(Iz Fužin (Bela peč), dne 6 januvarija 1894: V praznik Sv. treh kraljev bil je pred duhovnim opravilom krščen tukajšnji fužinski uradnik gospod Adolf Spielman, doseoaj židovskega veroizpovedanja. Med sveto mašo prejel je. potem sveto obhajilo.
(Iz ormoškega okraja :) Nadležna hripa ali in-llueuca tudi našemu okraju ne prizanaša, zlasti vreme minulega meseca se svojim vlažnim mokrotnim zrakom je bilo tej tihutapki kaj všeč. Pri nekaterih hišah se je lotila kar vseli oseb tako, da jeden drugemu skoraj streči ni mogel. Sreča je, da letos ne zapušča ta beteg zelo hudih nasledkov, v par dneh bolnik .»opet okreva, če se ie namreč dobro spotil. Bolnikom zbolelim na hripi prav dobro služi zdravilo, koje priporočil sloveči lvueipp v svojem „domačem zdravniku", katerega je izdala lani preko-ristna družba sv. Mohorja. Toda v vsem še naši bolniki ne. ravnajo po Kneippu — vmivanja z mrzlo vodo po vsem životu se boje. pijo samo vroči čaj iz žajbel a in lipovega cvet.]«, nekoje mešajo zmes tudi bezgovo cvetje. Ca j se potem malo z rumenim cukrom i si ud i tu in tam tudi z žganjem pomeša. Ta pijača s t* naglo popije, bolnik se spravi v toplo posteljo, tu se močno spoti i v par dneh je zopet vse dobro. — Ormoška čitalnica je priredila" 31. minulega meseca „Silvestrov večer" i. j.ko obširnim vsperedom. Izmej pesmij sta najbolj ugajali lludo-vernikovn .Naša zvezda" in pa Vlharjeva J) j na pjesma". Občno pozornost sfa vzbudili tudi stloigri
»Eno uro doktor" iu pa »Srečno novo leto". — Po končanem oficijelnem delu bila je prosta zabava s tombolo. Čisti dohodek tombole je namenjen družbi sv. Cirila in Metoda. — Smrt v bližnjem Ljutomeru službujočega učitelja J o s i p a F re u en s l'el da, ki je bil zuan po vsem slovenskem svetu kot nadarjen pesnik in mladinski pisatelj ter uzoren rodoljub, prešinja tudi narodne kroge našega okraja z britko žalostjo. Saj si je stekel blagi pokojnik tudi za uaš okraj obilo zaslug v prizadevanju za našo narodno stvar. V našem okraju — pri Svetinjah blizo Ormoža — je bil nastopil pokojnik prvo svojo službo 1. 1880, in v Ormož je dohajal redno vsako leto na počitnice k svojemu staremu očetu. Da tudi pri takih prilikah pokojni Freuensfeld v narodnem delovanju ni miroval, razume se samo ob sebi. Kakor slišimo, delajo se priprave, da se truplo Freu-ensfeldovo prepelje v Ljutomer in tam pokoplje.
—z—.
(Uožičnica) čč. šolskih sester v Repnjah vršila se je, kakor se nam poroča, prav zanimivo ter se odlikovala letos vzlasti po obilnih darovih, ki so se razdelili med ubožne.jše deklice. Marsikateri bode v hudi burjavi zimi prav prišlo, kar jej je padlo z božičnega drevesca. Tako se tudi od te strani pozna blagoslov te šole. Nad čč. sestrami se spolnuje stara beseda (sv. Avguština): .Zmiraj ima kaj dati, kdor ima srce polno ljubezni I"
(Zmrznila) je v Gorici pod Kapelo neka žena v lastnem stanovauju. Spala je pod streho, kjer je gospodovala huda burja. Vsled silnega mraza je reva zmrznila in umrla.
(Sreča v nesreči.) Padel je neki kmet z voza na cesti z Mirna proti Gorici in se na glavi hudo ranil. Da bi ne bili mimo prišli ljudje iu ga odnesli v gorko stanico, bi bil brez dvoma zmrznil.
(Umrli je za vnetjem pljuč g. Franc Schaflen-hauer, vpokojeui ravnatelj goriške gimnazije. Bil je mož, katoličan, od vseh čislan in spoštovan. Mir njegovi duši!
(Iz Senožeč:) Novoletna voščila se nič prav ne uresničujejo. Voščilci so navadno voščili veselje in zdravje, pa dolgo življenje. Veseli nismo prav nič, ker burja močno piše in je koj drugi dan v novem letu nanesla nekaj suega. Tudi zdravja pogrešamo. Hripa močno gospodari. In kjer zdravja ni, je pač zastonj voščiti doigo življenje. Najbolje je zadel eni gospod, ki je nekoč dejal: »Kakor bo Bog dal!" To voščilo se gotovo uresniči.
(Iz Opatije.) Dne 20. decembra I. 1. je praznovala v Voloskein vel. - vo.jvodiuja - vdova toskanska svojo SOletnico. Ker je ta gospa velika dobrotnica tega kraja, bil je trg na predvečer slovesno razsvetljen. Ob tej priliki je visoka gospa vološko cerkev bogato obdarovala. — Dne 30. decembra bila je tu huda bur.ia in morje jake nemirno. Ob bregovih se je razbilo več ladj c. — Poleg cesaričinje-vdove Štefanije, ki stanuje v „Vil!a Angiolina", biva sedaj tu tudi pravosodni miuister Schonborn s soprogo.
(Koliko se jili je rodilo, umrlo in poročilo v Gorici leta 1893?) Rojenih 540, mrtvih 590, poročenih 144 parov. V stolnici: rojenih 194 (moških 105, žensk 89), mrtvih 293 (moških 89, žensk 204), poročenih 55. V župniji sv. Ignacija: rojenih 146 (moških 74, žensk 72), mrtvih 139 (moških 74, žensk (55), poročenih 43. V župniji sv. Vida: rojenih 129 (moških 09, žensk 60), mrtvih 95 (moških 54. žensk 41), poročenih 33. V kuraciji sv. Roka: rojenih 71 (moških 35, žensk 36), mrtvih 63 (moških 36. ženskih 27), poročenih 13. Potemtakem jih je lani umrlo 50 več, kakor se jih je rodilo. Večino provzročili sti obe bolnišnici.
(Koledar.) Ponedeljek 8. jan. : Severin, opat; torek 9. jan.: Julijau in Bazilisa, m. m.; sredo 10. jan.: Pavel, puščav ni k; četrtek 11. jan.: Higin., p. muč.; petek 12. jun.: Krnest, spozno-valec; soboto 13. jan,: Osmina sv. 3 Kraljev; Veronika, devica. — Lunin spre min: Mlaj 7. jan. ob 4. uri 5 min. zjutraj. Solnce izide dn6 10. jan. ob 7. uri 44 min.; zaide ob 4. uri 29 min. D a n zraste v tekočem mesecu za 58 minut.
(Hemnji po Slovenskem od 7. do 13. januarija.) Na Kranjskem: ponedeljek po sv. 3 Kraljih v Trnovem na Notranjskem, v Žerovuici in na Vidmu poleg Krho; torek po sv. 3 Kraljih v Metliki; dne 10. jan. v Zalogu. Na Štajerskem: ponedeljek po sv. 3 Kraljih pri Novi Cerkvi v celjskem okra u in v Šmarju? 11. jan. v Planini, okraj Kozje. Na. Koroškem: ponedeljek p<> sv. 3 Kraljih v Be-Ijaku in v Piiberku. Na Primorskem: 11. jan. v Gorici.
Društva.
(Društvo »Pravnik" v Ljubljani) priredi torek, 9. t. m,, ob 8. uri zvečer v prostorih ljubljanske čitalnice društven shod, na katerem se bode čitala razprava člana g. dr. Bež ek-a. K prav obilni udeležbi vabi vse gg. člane in prijatelje društva	odbor.
(»Slovensko društvo14.) Dne 30. grudua prošlega leta je imelo tako imenovano »slovensko društvo" v ljubljanski čitalnici svoj občni zbor. Da se pečamo letos s tem nam protivnim društvom, zato imamo svoje vzroke. Mej te pa ne štejemo n. pr. iziave g. tajnika Trillerja, ki je v svojem poročilu dejal, da se je »sI. društvo skrbno izogibalo vsakega koraka, ki bi se bil utegnil tolmačiti kot provokacija nam ne
prijazne domače stranke--ljubezen
je vračalo društvo svojim nasprotuikom za sovraštvo". Te besede se zde pač vsacemu sedemletnemu otroku prepredrzno uajivne. — Tudi tega ne maramo povdarjati, da je tajnik v celem poročilu skoraj samo tarnal, kako velika »skoro že prislovična politična neodločnost" vlada mej narodno-napredno stranko in kako je v prošlem letu „z a spala društvena agilnost in se razrahljala društvena agitacija" i. t. d. Mi se ne menimo za to; kakšna je politična odločnost liberalna, je še preveč znano in mi ne moremo biti krivi, če poleg odločnosti maujka tudi agilnosti in organizacij. Pač pa moramo navesti iz tajnikovega poročila podatke o »Rodoljubu". Uvodne besede o tem listu so sicer zelo otožne. G. tajnik je namreč zabeležil »lep moralen vspeh" pri »Rodoljubu", a zraven pristavil: »Dejal sem »m o-ralen vspeh", kajti iz poročila g blagajnika razvideii boste, č. g. društve-niki, da m a t e r i j a 1 e n vspeh žalibog tudi tu ni povsem dohajal moralnega". „Rodoljuba" se je tiskalo menda 3500. iztisov; 600 se jih je razdelilo mej društvenike. »Si. Narodu" kot priloga — blizu 1100, naročnikom blizu — 1800. — Blagajnik pa je povedal mej drugim to-le: »Dohodkov je imelo društvo v minulem letu 2513 gld. 15 kr.,'stroškov pa 2212 gld. 93 kr., torej 300 gld. 22 kr. dobička. — Dohodki po večjem še niso i z t i r j a n i". — Ta sklepni stavek je jako zanimiv in veliko pomenja. »Rodoljub" se razširja z veliko gmotno z gubo njegovih izdajateljev in sicer p o naj več — zastonj. To se jasno razvidi iz konečnega stavka, kakor tudi iz prej navedenih be-sedij tajnikovih. — To pomnimo: agitacija za »Rodoljuba je silna in — požrtvovalna! Treba je uprav tako požrtvovalnosti pri obrambi dobre stvari! — Pri volitvi je bil za predsednika si. društvu izvoljen dr. Ivan Tavčar, katerega je priporočal bivši .konservativec" dr. Audrej Ferjančič. Ta znameniti mož se je tudi na koncu zborovanja zahvalil g. notarju Gogoli za njegovo dosedajno delovanje iu tako je prišlo njegovo lepo zveneče vipavsko ime dvakrat v zapisnik občnega zbora in od ondot v »Slov. Narod". Zgodilo se mu je tedaj po volji, da je dr. Andrej Ferjančič, t. č. ves pri »narodno napredni" stranki.
(Narodna čitalnica v Metliki) priredi v prostorih Hranilovičeve gostilne 14. januvarja plesni venček, 4. februvarja Vodnikovo svečanost. — Začetek ob 8. uri zvečer. — K obilni udeležbi vabi uljudno odbor.
Telegrami.
Dunaj, 8. januvarija. Finančni minister Plener in Wekerle sta se sporazumela, da se v letih 1894 in 1895 po 100 milijonov državnih bankovcev vzame iz prometa s tem, da se toliko zlata odda banki in bankovci zamenjajo s kronami.
Trst, 7. januvarija. Od včeraj gre močno sneg in burja vleče dalje. Po vsem Krasu je silna burja. V Istri je povsod sneg, vlaki zaostajajo.
Rim, 8. januvarja. IJrsa in njegovega zakristana so zopet zaprli. Zaprli so tudi,
kakor poroča „Me8saziero" nekega infante-rijskega seržanta, ker je koinprornitovau v zadevi Giuflridovi. (Giuffride je italijanski poslanec in vodja zveze soeijalističnih družb na Siciliji. Zaprli so ga bili, ker so ga našli, ko je ravno pripravljal neki puntarski oklic na narod. Op. ured.)
Rim, 9. januvarija. Zvečer je skušala množica delavcev, kličoč: ..Živel socijalizem !" vdreti v notranje mesto. Policija je razgnala demonstrante. — Duhovnika Urša in tovariše so zopet izpustili.
Palermo, 8. januvarja. Torpedno bro-dovje skrbno straži podmorski telegraf mej Neapoljem in Palermom.
Pariz, 8. januvarija. Pri volitvah v senat je voljenih 78 republikancev. 9 radi-kalcev in o konservativcev. Časopisi jedno-glasno naglašajo zpiago republike.
Bernburg, 7. januvarija. Včeraj zjutraj je v tukajšnjem gradu začelo goreti. Ognja dolgo ni bilo moč pogasiti. V gradu so bili nastanjeni razni uradi. Okrožni ravnatelj Hagemann in njegov kočijaž sta zgorela. Zgorelo je tudi več aktov in denarja.
London, 7. januvarija. Vlada misli dati v kratkem zgraditi štiri vojne ladije prvega razreda, štiri nove topnjače, dve veliki oklop-nici in 32 torpedovk.
Prcmovana lekarna Piccolijeva v Ljubljani razpošilja proti povzetju želodčno tinkturo in sicer v škatljicah po 12 steklenic (1 gld. 3(5 kr.) in poštnih zavojih po 55 steklenic (5 gld. 2(i kr.) itd. Poštnino plača, kdor naroči. 584 6 10-3
Carine prosto uvažanje surovin v Bolgarijo.
Neki poslanec je predlagal, da se dovoli carine prosto uvažanje nekaterih surovin v Bolgarijo, da se povzdigne industrija v deželi. Jednako ugodnost dovoli se strojem, instrumentom in njih delom, če se rabijo za industrijske in kmetijske namene. Od surovin je posebno omeniti kož', vse surovine za strojarje, ovčjo volno, ribje olje, barve in kože. Strojarija in tesilska obrt sta v Bolgariji prav razviti. Izdelki se prodajajo v Turčijo. Ta izvoz se pomno/i, ako se vsprejnie omenjeni predlog.
Umrli »o:
V bolnišnici:
3. januvarija. Roza Briški, črevljarjeva žena, 43 let, jetika.
Tu j c i.
6. januvarija.
Pri Maliču: Fischer, Berger, Singer, z Dunaja
Pri Slonu: Tedeschi iz Trsta. — Kiinigsberger, Holzer, Fischhof z Dunaja. — Peter Reiner iz Baden-a. — Slatnar Maria iz Gradca. — Ivan Laa z Zidanega Mosta. — dr. Al. Kraut iz Kamnika. — Dejak iz Pulja.
Ana Holzl, modistinja, iz Staudachcr, Kožel, Fitz, iz
Pri bavarskem dvoru
Gradca. — Vivoda iz Trbiža. -Kočevja.
Pri avstrijskem caru: Jožef Gorečan iz Rateč. --Supan iz Dovjega. — Petkovšek iz Goric.
Vremensko »poročilo.
Dan 1	Cas	Stanje		Veter	Vreme	j Mokrine na 24 ur v mm
opazovanja		zrnlcomera v mm	toplomera po Celziju			
| 7. u zjut. 6! 2. u. pop. 1 Q v uvpf-		738 0 7351 733 9	- 114 —10 0 -11 6	brezv. si. zap.	sneg j ?50 oblačno sneg » 1	
7	7. a zjut. 2. n. pop. 9. u. zveč.	734 8 735'1 737 2	— 10-2 -68 —76	si. zap. si. vzh. »	oblačno » sneg	2 30 sneg
srednja temperatura^obeh dni za 8'3° in o'G° pod normalom.
-1110° in -8 2°, oziroma
26 1
Bolestnim srcem javljamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem tužno vest o smrti naše iskreno ljubljene, nepozabne hčere, oziroma sestre, gospodičine
Emilije Witschl'oYe
učiteljice na mestni nemški ljudski šoli v Ljubljani,
katera je po dolgem in mučnem trpljenju dnž 5. jan. ob l/,12. uri dopoldne, previdena s sv. zakramenti za umirajoče, mirno zaspala v Gospodu.
Truplo predrage pokojnice se je v nedeljo, dne 7. januvarija ob '/,4. uri popoldne preneslo iz hiše žalosti v Sreberničah ter vložilo v večni pokoj na pokopališču šmihelskem.
Nepozabno pokojnico priporočamo v pobožen spomin.
Sreberniče (Na Marofu) pri Novem Mestu, dne 7. januvarija 1894.
Rodbina Witschrova.
Namesto posebnih naznanil.
Londonska kava
je pražena in zmleta iz prezrelih kavinih zrn. drobirja in odpadkov finih kavnih vrst. kakor Jawa, Ceylon, Domlngo, Guatemala, ki se nabero pri lušenju in izbiranju v Angliji, ako finega okusa, aromatična in močna.
Ploščinaste pušice za poskušnjo
po 4 kilo čiste vsebine se pošiljajo po pošti proti povzetju gld. 4'80 že zacarinjene in poštnine proste v vse kraje Avstro-Ogerske.
eo i5-io	R. MAITI v Kopru.
P Stanarinske knjižice
za stran ke z uradno potrjenimi določbami hišnega
Sreda v slovenskem in nemškem jeziku , z razpredelbo 'za vplačevanje stanarine, vodovodne in mestne doklade, dobe se komad po 15 kr., 10 komadov vkup I gld. v
S Katol. TIskarni 0 O v Ljubljani. fi •QQ£3QQQQ*
Vizitnice
priporoča
ll. Ti!
Ocllilfovaii (s srebrno kolajno v Gorici lt^4>l.
Podpisani priporoča velečastiti duhovščini, cerkvenim oskrbništvom ter slavnemu občinstvu
pristne garantirane čebelno-voščene
S3T C e.
Voščene zvitke, sveče nitjih vrst za stransko razsvetljavo v cerkvah in za pogrebe. Kadilo lakrima, stenj in stekla za večno luč.
Za pristnost sveč, katere nosijo protokolirano tvorniško znamko, jamčim s 100 gld. = 200 kron.
Nadejaje se obilnih naročil zagotavljam točno postrežbo po mogoče nizki cen'.
Z odličnim spoštovanjem
J. KOPAČ j svecar
SolkansUa cesta 4» v GJ-orici. Odiikovun s srel>rm> Itolnjno v Gorici 1891.

♦
M ♦
gg Dunajska borza.
Dn6 8. januvarija.
Papirna renta 5%, 16% davka .	.98	eld.	55 kr.
Srebrna renta 5%, 16% davka .	'„	— ,
Zlata renta 4 davka prosta.....118	.	HO
1% avstrijska kronina renta, 2JO kron . .	96	.	85 „
Akcije avstro-ogerske banke, 600 gld. . .	1007	„	— „
Kreditne akcije, 160 gld..............356	„	25 .
London, 10 funtov stri..............124	»	15
Napoleondor (20 fr.)................9	„	86'/»
Cesarski cekini................5	„	86 „
Nemških mark 100 . .	60	„	87l/„
Dno 5. januvarija.
Ogerska zlata renta Ogerska kronina renta 4H, 200 kron 4% državne srečke 1. 1854., 250 gld. 5% državne srečke 1. 1860.. 100 gld. , Državne srečke 1. 1864., 100 gld. . Zastavna pismaavsrr. osr. zem. kred. banke 4 4% kranjsko deželno posojilo .... Kreditne srečke. 100 gld. 8t. Genois srečke. 40 ifld.
116 gld. 70 kr.
. 94	— „
. 145	. 25 .
161	— „
194	. 75 .
t 98	. 50 .
97	„ «o „
193	» 50 „
69	. 75 .
4% srečke dunajske parobrodne družbe	139	gld.
Avstr. rudečega križa srečke, 10 gld.	19	„
Rudolfove srečke, 10 gld. .....	23	„
Salmove srečke, 40 gld............71	„
Waldsteinove srečke, 20 gld. ...	43	.
Ljubljanske srečke............23	.
Akcije angio-avstrijsto banke, 200 gld. .	152	.
Akcije Ferdinandove ,v. želez. 1000 gl. st v.	2920	.
Akcije južne železnice. 200 gld sr.	109
Papirnih rubeljev 100	132	,
ki
50
25 50
25
gOT Nakup ln prodaja Ifi vsakovrstnih dri&vnih papirjev, srečk, denarjev itd. Zavarovanje za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najiAanjseza dobitka. Kulantna izvršitev naročil na borzi.
Menjarnična delniška družba
„31 E R C U R"
Wollzeile it. 10 Dunaj, Mariahilferstrasse 74 B.
afcJTPojasnila TEJS vvseh gospodarskih in finančnih stvareh,
potem o kursnih vrednostih vseh špekulacijskih vrednostnih papirjev in vestni svili za dosego kolikor je mogoče visocega obrestovanja pri popolni varnosti naloženih glavnic, '•B