GLASNO TEKSTMME TOVARNE NOVO MESTO
NOVOTEKS
ŠT. 5 LETO XIII — MAJ 1985
Poslovanje DO Novoteks v prvem četrtletju 1985
V prvem četrtletju 1985 je 2853 delavcev, kolikor nas je bilo poprečno zaposlenih, proizvedlo 414.099 baznih kilogramov preje, 819.769 metrov tkanin in pletenin ter 381.206 kosov konfekcijskih izdelkov oziroma 23,101.231 izdelavnih minut. Poleg redne proizvodnje v vseh treh konfekcijah (Novo mesto, Vinica in Tre-binje) je bilo narejenih še 178.935 kosov v kooperaciji. Proizvodni plani so bili doseženi v vseh samoupravnih enotah oz. tozdih, razen v opleme-nitilnici in tkalnici, kjer je izvršitev za 5% oz. 2% pod planom. V primerjavi z letom prej so več naredili v barvani, novomeški predilnici ter v Konfekciji Novo mesto in Tre-binje. Produktivnost, merjena z izdelki (m, kos), opravljenimi v efektivni uri, je glede na lansko obdobje nižja, razen v
Konfekciji Trebinje, kjer je produktivnost porastla za 3%. Izostanki zaradi bolezni in porodniške so se v tem trimesečju zmanjšali za 12%. Opravljenih pa je bilo tudi 26.386 nadur ali za 12 odstotkov manj kot lani v enakem obdobju
Prodali smo 891.004 metrov tkanin in pletenin, od tea 147.710 m ali 17% na tuja tržišča ter 595.295 kosov konfekcijskih izdelkov, od tega 343.347 kosov ali 58% v izvoz. Prodali smo tudi 58 ton preje. Plani prodaje niso doseženi, razen pri tkanini, kjer so na domačem trgu izpolnjene planske obveznosti, saj je prodano za 7% več od plana in za 26% več kot lani. S prodajo vseh teh izdelkov in storitev smo v prvem četrtletju dosegli naslednje finančne rezultate:
celotni prihodek dohodek čisti dohodek
razdelitev čistega dohodka
—	za osebne dohodke
—	za skupno porabo
—	za poslovni sklad
I—III 1984	I—III 1985	ind 85/84
1.607,716.196	2.512,999.531	156
535,213.782	695,444.005	130
323,269.558	517,753.065	160
197,498.573	339,880.596	172
26,671.209	48,598.828	182
99,099.776	129,273.645	130
V primerjavi s finančnim planom za 1. kvartal 1985 smo celotni prihodek dosegli / indeksom 99, dohodek smo presegli za 7% in čisti dohodek za 63. lahko rečemo, da se doseženi razultati gibljejo v mejah, ki smo si jih zastavili z gospodarskim planom.
Naši poslovni rezultati so v veliki meri odvisni od zunanjetrgovinskega poslovanja, ki je bilo v tem trimesečju naslednje: na konvertibilni trg smo izvozili za 297,449.511 din blaga in storitev, kar je za 16% manj, kot smo načrtovali, in za 17% manj kot lani. Uvoz surovin in rezervnih delov pa je znašal 100,244.727 din in seje glede na leto prej zmanjšal za
72%. Podatki za izvoz in uvoz so prikazani po uradnem (SIV) tečaju 1 dolar 185,70 din in po izvoznih in uvoznih carinskih deklaracijah (ICD in UCD). Na klirinškem področju v tem četrtletju ni bilo zunanjetrgovinske menjave.
Vsi se zavedamo, da so od našega dela in od naših poslovnih rezultatov odvisni tudi naši osebni dohodki. Želeli bi, da bi le-ti naraščali hitreje kot življenjski stroški, vendar se dogaja ravno obratno, saj beležimo porast cen življenjskih potrebščin med 70 in 80%. Kakšni so bili naši poprečni OD po posameznih samoupravnih enotah in tozdih, prikazuje naslednja tabela:
	O I—III 84	O' I—III 85	ind S5/N4
pred. Metlika	17.509	27.943	160
konvertirnica	21.706	31.115	143
barvarna	20.069	30.008	150
predilnica Novo mesto	16.555	28.181	170
priprava	16.594	26.901	162
tkalnica	18.590	29.640	159
oplcmcnitilnica	17.372	27.720	160
pletilnica	21.121	30.116	143
IVS	23.788	37.340	157
vodstvo tkanine	26.125	36.974	142
TKANINA	18.324	29.152	159
konf. Novo mesto	17.259	26.950	156
konf. Vinica	17.134	25.874	151
konf. Tebinje	21.500	35.863	167
trgovina	19.916	32.993	166
DSSS	23.593	37.388	158
DO NOVOTEKS	19.366	30.983	160
Kot vidimo iz tabele, je povprečni OD v delovni organizaciji znašal 30.983 din, in je za 60% višji kot lani v enakem obdobju. Ce se primerjamo s tekstilno industrijo v Sloveniji, pa ugotovimo, da so naši OD še zmeraj nižji za približno 10 do 15%. Poprečje izdelovalcev preje in tkanin v Sloveniji je že za prva 2 meseca 34.176 din in za konfekcionarje 33.886 din.
Pomembna postavka pri poslovanju vsake DO so tudi stroški. V letni plan smo zapisali, da si bomo prizadevali in čim bolj zmanjšali vse vrste stroškov. To nam, žal, v tem četrtletju ni uspelo, saj je plan stroškov presežen za 46%. Velike postavke v stroških so energija, obresti za obratna sredstva in negativne tečajne
razlike. Navedene postavke znašajo več kot polovico vseh stroškov in nam zmanjšujejo dohodek.
Tako lahko za zaključek zapišemo, da poslovanje DO Novoteks v prvem trimesečju 1985 nikakor ni idealno, saj nismo izpolnili vseh planskih obveznosti do izvoza, zabeležili smo tudi nižjo storilnost in prekoračili plan stroškov, je pa pričakovano glede na pogoje za gospodarjenje. Ker vemo, da so pogoji za gospodarjenje težki in se še naprej zaostrujejo, lahko pridemo do boljših rezultatov dela samo z boljšim in odgovornejšim delom in z doslednejšim izpolnjevanjem vseh planskih obveznosti.
MARTINA MAKŠE
r~~	;	\
Okrogla miza o problemih inovativne dejavnosti________
Na pobudo sindikata delovne organizacije je 15. aprila v DO potekala razprava o problemih inovativne dejavnosti in možnostih za njen hitrejši razvoj.
Navzoči so bili najprej seznanjeni s poročilom komisije za izume, tehnične izboljšave in koristne predloge, in to v letih od 1982 do 1984, ter poročilom o delu sedanje komisije.
Ugotovljeno je bilo, da je predlogov v naši delovni organizaciji premalo, pojavlja se nevoščljivost med delavci (tako podrejenimi kot nadrejenimi), komisija se pri svojem de-
lu sooča z raznimi problemi, kot so: nezadostno poznavanje zakonskih določil s področja inovativne dejavnosti, kar ima za posledico tudi probleme pri ugotavljanju prihrankov na tej podlagi.
»Tehnološki napredek je zgolj formalno priznan, vse preveč pobud ostaja zaradi posameznikov, prevečkrat poudarjamo razmejevanje med
službeno dolžnostjo in ustvarjalnostjo,« je dejal Milan Jakše, predsednik inovacijske komisije.
V razpravi je bilo tudi omenjeno, da pri nas ni dovolj posluha za inovatorja, premalo ga spodbujamo, največkrat niti ne pohvalimo. Spodbud je tudi premalo s strani poslovodnih organov ter strokovnih delavcev ter neposrednih vodij tistega, ki je inovacijo prijavil.
Ugotovitve z razprave pa so bile naslednje:
— V okviru komisije za izume, tehnične izboljšave in koristne predloge naj bi delovali krožki oz. delovna skupina od 10 do 20 delavcev, da delo komisije ne bi bilo preveč otežkočeno, omenjena skupina naj bi naredila seznam tehnoloških problemov, ki se pojavljajo v procesu proizvodnje, in naloge, kjer se koristen predlog ali inovacija pričakuje, razpisala. Pri izbiri področij del in opredelitvah problemov, za katere naj bi se inovacije razpisale, mora poleg delovne skupine in komi-
sije za izume sodelovati tudi strokovni in vodstveni kader.
— Pregledati je treba pravilnik o izumih, tehničnih izboljšavah in koristnih predlogih ter ga po potrebi dopolniti (ustrezna višina nagrade glede na inflacijo). Področje inovacij in tehničnih izboljšav ter koristnih predlogov bi moralo biti opredeljeno tudi v drugih aktih (kako se dohodek od inovacij ustvarja, deli).
— Dohodek od inovacij naj bi prikazovali ločeno.
— Vsak predlog, ki ga delavec posreduje komisiji za izume, tehnične izboljšave in koristne predloge (če je ali ni koristen, mora le-ta obravnavati ter dati ustrezno obrazložitev.
— Poleg enkratne nagrade, ki pripada delavcu, če komisija ugotovi koristnost predloga, naj bi delavec, oz prijavitelj dobil tudi nagrado v obliki plakete, priznanje, katero naj bi podelil delavski svet.
— Za lažje spremljanje o-menjene dejavnosti bi bilo potrebno podatke vnesti v računalnik (kdo prijavi predlog, kolikšna je bila nagrada,
koliko koristi je prinesla delovni organizaciji itd.).
— V pravilniku o izumih, tehničnih izboljšavah in koristnih predlogih bi bilo potrebno pravuo urediti mejo med službeno dolžnostjo in inovacijo, določiti pristojnost (poleg komisije) ljudi, ki so odgovorni za ovrednotenje koristnega predloga,ter opredeliti roke glede izplačevanja nagrad delavcem (so bili primeri, da so se zadeve vlekle v nedogled).
— Proučiti je treba možnost, da bi v delovni organizaciji imenovali osebo, ki bi se morda poleg svojega dela intenzivneje ukvarjala s področjem inovacij, tehničnih izboljšav in koristnih predlogov (sam predsednik komisije in člani komisije niso dovolj, pa še ti so v delo vključeni le 2 leti).
— Več podpore je treba dati inovatorjem ter jim pri delu pomagati (od neposrednega vodje naprej, s tem bi bila tudi nevoščljivost manjša).
DARJA ZUPANČIČ
>	“N
Mladina Novoteksa na Titovi poti?
_____________________________________________J
Zveza socialistične mladine je tista oblika organiziranih subjektivnih sil, ki združuje mlado generacijo. Ta mora sama po sebi v organizirani obliki enakopravno sodelovati v samoupravnih procesih družbe.
Zveza mladine je subjekt in neposredni udeleženec odločanja o družbenih vprašanjih. Ni posrednih vprašanj »mladih« in »starih«, vsa vprašanja sodobne samoupravne družbe so hkrati vprašanja tudi zveze socialistične mladine.
Ob vseh teh teoretičnih izhodiščih pa ugotavljamo, da v družbenopolitičnem življenju mladi niso ustrezno zastopani glede na njihov del v družbi in v združenem delu. Zato je ena glavnih nalog družbe kot celote in mladine, da se ustvarjajo razmere za aktivnejše vključevanje mladih v samoupravne organe delegacije, družbenopolitične organizacije ipd.
Žal ugotavljamo, da je ta problematika zelo pereča tudi v naši delovni organizaciji. Neprestano poslušamo splošne kritike glede delovanja mladinske organizacije. Težko je ugotoviti prave vzroke in krivdo za takšno stanje. Kot
prvo bi morali opozoriti na splošno nezainteresiranost mladih delavcev za delo v tej organizaciji. Ne moremo trditi, da ni bilo prav ničesar storjenega s strani tistih, ki so delo v ZSMS vodili. Zadnja leta smo priča dejstvu, kako malo so pripravljeni mladi narediti zastonj, za družbo, za lepši jutri vseh nas. Spomnimo se konkretnega primera srečanja mladih, organiziranega v občinskem merilu. Kako težko in s koliko truda smo zbrali tistih nekaj predstavnikov za sodelovanje. In če že za takšne
akcije ni odziva, potem si lahko mislimo kako obiskani so sestanki.
Mladinska organizacija je poskušala pritegniti mlade na razne načine, tako smo med drugim prišli na idejo, da bi morda prek plesa našli motiv in interes za skupno delo. Zopet se je odzvalo veliko manj mladih delavcev, kot bi v tolikšni delovni organizaciji lahko pričakovali. Sprašujem se, ali je res tako malo mladih, ki želijo s svojimi mislimi prodreti in izkoristiti prilož-
nosti, ki jim jih nudi družba.
Ali je prav, da s prstom kažemo na nekaj tistih, ki so sploh pripravljeni delati in zmigujemo z glavo nad njihovimi neuspehi. Vemo, da prisila tu ne pride v poštev, pritegniti pa se mladih ne da niti prek dela niti prek družabnega življenja.
Ob vsem tem razmišljam, zakaj mladi iščejo edini smisel življenja v pohajkovanju, pijači... Kje so tiste kovačnice bratstva in enotnosti, ki so jim bile priča naše babice in dedki pred in po vojni? Zakaj delovne akcije niso več zanimive za mlade?
Nekateri so mnenja, da bi bilo dovolj zamenjati kadrovsko vodstvo in izpeljati novo organizacijo. Menim pa, da bi se problematike morali lotiti globlje. Morda pa je vzrok za takšno stanje v tem, da je mladinska organizacija premalo cenjena, da ji dajemo premajhno vlogo v primerjavi z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami. Dokler ne bomo drugače in enakopravno gledali na to organizacijo, za delo v njej ne bo interesa.
Premalo se zavedamo, da je prihodnost boj za uresničevanje zgodovinskih interesov in hotenj delavskega razreda. Zato mladi nikakor ne bi smeli biti le opazovalci ali obrobni spremljevalci dogodkov. Prav nobene mladinske organizacije ne bi smele obremenjevati pomanjkljivosti. Nedopustno je neizpolnjevanje dogovorjenega. Ni opravičila za golo ugotavljanje razmer in posploševanje odgovornosti, za jalove razprave, ki nam jemljejo čas in moč, za fraze in parole.
Družba je v mladi rod veliko vložila, zato z vso pravico veliko pričakuje od njih.
t	'
GtAS!tf> TCKSTIU« TOUMINC NOVO MCSTO
i NOVOTEKS
Dopisujte v vaše in naše glasilo!
ii i j| naslovnica:
Šivalni stroj E Howea, tretji po vrsti, ki ga je njegov brat 1846 prinesel v Anglijo m prodal K Thomasu (KR Gilbert Sevvmg Machines London 1970)
IZ DELA SAMOUPRAVNIH ORGANOV
7. maja 1985 se je sestal delavski svet delovne skupnosti skupnih služb na svoji 8. seji.
Dnevni red je obsegal 11 točk. Po pregledu izvrševanja sklepov zadnje seje (pri tej točki je ugotovil, da so sklepi izvršeni) je delavski svet v dokaj široki razpravi kritično ocenil poslovanje DSSS in DO v prvih treh mesecih letošnjega leta. Razpravljal je o vzrokih padanja produktivnosti, problematiki proizvodnje ter o vedno težji oziroma zaostreni tržni situaciji.
Delavski svet je razpravljal o predlogu plana skupne porabe (stanovanjski in splošni del) za letošnje leto in ga sprejel. Sprejel je tudi plan oblikovanja in uporabe združenih stanovanjskih sredstev za strokovni kader.
V nadaljevanju se je delavski svet strinjal z določili samoupravnega sporazuma o izhodiščih in nekaterih skupnih osnovah in kriterijih za razporejanje čistega dohodka ter za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo za tekstilno dejavnost in ga tudi sprejel. Usklajevanje naših samoupravnih splošnih aktov s sporazumom dejavnosti pa bo predvidoma potekalo po na-
DS je obravnaval rezultate poslovanja temeljne organizacije za obdobje 1 — lil 1985, ter ugotovil, da so rezultati zadovoljivi, toda ne dovolj dobri. Na slabše rezultate vplivajo inflacija, negativne tečajne razlike, slabši pogoji za gospodarjenje. Zato je treba več sodelovanja med strokovnimi službami in temeljno organizacijo, predvsem na področju planiranja in prodaje.
Sprejet je bil tudi plan skupne porabe, in to splošni del pa stanovanjski del ter plan združenih stanovanjskih sredstev za strokovne kadre za leto 1985.
Temeljna organizacija je pristopila tudi k samoupravnemu sporazumu o izhodiščih in nekaterih skupnih osnovah in kriterijih za razporejanje čistega dohodka ter za delitev sredstev za osebne dohodke in skupno porabo za tekstilno dejavnost.
Usklajevanje naših samoupravnih splošnih aktov s podr-
slednjem rokovniku: usklajevanje minulega dela do 30. 6., usklajevanje ostalih spreme-memb in novosti, kijih prinaša sporazum, pa do konca letošnjega leta.
Delavski svet je še sprejel nove nazive del in nalog v razvidu del in nalog, sprejel sklep o pristopu k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi občinske skupnosti za zaposlovanje ter sklepal o nabavi več osnovnih sredstev za potrebe DSSS.
Zaradi povečanih zalog gotovih izdelkov konfekcije in gotovega blaga je delavski svet sprejel stimulativno nagrajevanje v prodaji tkanin za 2. kvartal in prodaji konfekcije za domači trg za maj.
Delavski svet je obravnaval tudi pritožbo Radomira Mi-jajloviča na sklep komisije za delovna razmerja, s katerim je bila zavrnjena njegova prošnja za sprejem na dela in naloge trgovskega zastopnika za področje ožje Srbije. Pritožbo je kot neutemeljeno zavrnil in potrdil odločitev komisije za delovna razmerja DSSS.
očja osebnih dohodkov s sporazumom dejavnosti bo potekalo po naslednjem rokovniku:
—	usklajevanje minulega de(rok do 30. 6. 1985),
—	usklajevanje ostalih spr-memb in novosti, ki jih predvideva sporazum (rok do 31. 12. 1985)
Delavski svet je obravnaval in sprejel tudi predlog sprememb nazivov v razvidu del in nalog. SPrememba je namreč v tem, da so novi nazivi del in nalog nekoliko krajši od sedanjih.
V nadaljevanju seje so člani DS sprejeli tudi rebalans plana izvoza za leto 1985. Prvotni plan je bil namreč začrtan na podlagi predvidenih postavk, sedanji rebalans plana pa na osnovi že sklenjenih poslov.
Plan izvoza oz. rebalans plana se v celotnem številu kosov
(Nadaljev. iz prejšnje štev.)
V prejšnji številki glasila smo pregledali nekaj glavnih in osnovnih pojavov o simpatijah barv glede na okus, izbor pa tudi način življenja različnih ljudstev.
Vemo, da ta splošna pravila o praktičnem življenju zelo vplivajo na izbor barvnih oblek, se pravi oblačil. Interes raziskav je predvsem temeljil na vprašanju odnosa ljudi do barvne obleke.
Zelo različne so simpatije do istih barv pri različnih ljudeh, še bolj bi se razlike povečale, če bi primerjali simpatijo barv, recimo, pri avtomobilih ali stanovanju.
Če izhajamo iz stališča, da je, recimo, siva barva najbolj priljubljena moškim pri oblačilih, je jasno, da taista ni simpatična nasploh. Torej siva barva dobiva vse več glasov. Medtem pa je morda najbolj prisotna pri ženskah, tako da vse druge izginjajo v ozadje. Najbolj je to značilno za zeleno in rdečo. Ženske, kadar se odločijo za eno barvo, se le-
ni spremenil, še vedno je za izvoz predvidenih 270.000 kosov konfekcijskih izdelkov, sprememba je le v kosih po mesecih.
Pod 7. točko dnevnega reda je bil sprejet cenik kolekcije za jesen in zimo 1985/86, delegati so potrdili tudi plan kontinuiranih inventur, pristopili k samoupravnemu sporazumu o ustanovitvi občinske skupnosti za zaposlovanje ter razpravljali oz. odločali o drugih vprašanjih, ki so v pristojnosti delavskega sveta.
DARJA ZUPANČIČ
te drže z zelo majhnimi odstopanji. Razlika pri teh ugotovitvah je zelo majhna pri podeželskih pa tudi mestnih ljudeh. V prejšnjih stoletjih so bile te razlike očitnejše in večje. Raziskave pri dekletih od 16 do 22 leta so pokazale realno sliko, vendar bi bili podatki še točne-jši, če bi populacijo zvišali v starejša leta. Vendar to ni bilo možno zaradi omenjenih možnosti anketiranja.
Pravo vprašanje se nam zastavlja takole: »Kakšen odnos imajo mladi ljudje do modnih barv v času svojega razvoja?« O tem problemu smo razpravljali v prejšnji številki. Ali se ta človek ravna po modi ali pa se drži svoje priljubljene barve?
V vseh raziskavah je zelo pomemben chi-kvadrat, ki nam pokaže statistično razliko v odnosih do barv. Spet nastopi vprašanje, ali se ravnati po lastnem okusu barv ali pa po barvi, katera je vnaprej določena po diktatu trenutne mode. Presenetljiv je podatek, da se moški večinoma ne ravnajo po lastnem okusu, sugerira mu modni trend. Mnenje, da so ženske bolj za modo, podirajo raziskave, ker dokazujejo prav nasprotno.
Ženski svet je veliko bolj navezan na svojo lastno barvo. Opozoriti moramo, da je siva barva moška in modra čisto ženska, gre predvsem v hladnejše tone. Ob vprašanju, zakaj so moški bolj navezani na sivo barvo in se raje ravnajo po modi, je odgovor naslednji: »Nismo tako čustveno navezani na svojo določeno barvo!«
Mladina na podeželju se manj ravna po modni barvi. Do izraza pride lastna ustaljena barva. Moških na deželi je za 50% manj, kakor v mestih, ki se ravnajo po modni barvi.
ANICA
29. aprila 1985 se je sestal tudi delavski svet tozda Konfekcija I. Ker tega dne ni obravnaval vseh točk dnevnega reda, so delegati sejo nadaljevali 6. maja 1985.
Človekove simpatije za barve in modo
Torej ženske se težko odločijo za drugo barvo od tiste »svoje« vendar se še vseeno prilagajajo modnim tokovom, čeprav dajejo prednost svoji barvi. Vendar veliko odstotkov, tako moških in ženskih, teži k spreminjanju_»svoje«, in tudi modne barve. Če gledamo na izbor enobarvnih in vzorčastih materialov pri ženskah, je stanje spet različno. Moški so bolj za vzorčaste materiale, kar je precej nenavadno. V skupnem imenovalcu pa so skupaj za enobarvne materiale tako pri podeželskih kakor tudi mestnih prebivalcih.
Na podlagi ankete pri ugotavljanju odnosa do abstraktnih vzorcev na oblačilih se pokaže, da so mestni prebivalci bolj nagnjeni k temu, kakor pa na podeželju. To pa izvira predvsem od načina življenja, mišljenja in same strukture prebivalstva. Če primerjamo in opazujemo naprej, je poleg same barve in vzorcev zelo pomemben tudi kraj. Ta pa pušča za sabo marsikatere odločitve. Se pravi, če je le-ta
dober, zanimiv in aktualen se s tem dviguje kupna moč, kajti zelo dobro deluje na potrošnika, ker mu daje zaupanje kvalitete in izbire. Kraj v korelaciji z barvo pa nudi še bolj popolno sliko izdelka, kateri ga kupca neomajno pritegne. Človek modi sledi, se prilagaja krajevnim spremembam, kajti to ni nič določenega v njegovi zavesti, medtem pa ohranja še vedno »svojo« barvo v sebi in izbira na podlagi svoje najbolj priljubljene barve, vendar je razvidno, da se večinoma ženski svet ravna po modi, ne pa toliko o svojem prepričanju in gledanju.
Ravno takšna in podobna vprašanja se pojavljajo v pomenu »simpatija za barve in barva las.« torej barva, kroji, vzorci in materiali so elo odvisni od individualnih okusov, vendar še vedno, zelo povezani med sabo, tvorijo zaprti krog, po katerem se mora še vedno dodobra ravnati vsak potrošnik, kajti on je odvisen oz. prepuščen v milost in nemilost temu kraju.
MARJAN PODLOGAR
»SLOVENSKO JAVNO MNENJE 84«
V tem prispevku bomo povzeli nekaj razmišljanj ob rezultatih raziskave »Slovensko javno mnenje 84«, kije bilo objavljeno v reviji »Teorija in praksa«, let. 22, št. 3, Ljubljana 1985, z naslovom »Kritična zavest — kot kriza zavesti?«
Rezultati zadnje raziskave kje nadomešča apatija — in
»javnega mnenja« poskušajo označiti, ilustrirati in deloma tudi pojasniti z nekaj preseki skozi »empirično javno mnenje
I. Kritična zasnova položaja in zavest o krizi
Kritičnost je postala splošna sestavina stališč in opredelitev ljudi v zvezi s ključnimi in aktualnimi političnimi, gospodarskimi in kulturnimi vprašanji, stanji in procesi. Prehod v osemdeseta leta označujejo:
—	množična frustracija,
—	nerazumevanje in pretresenost ljudi zaradi sprememb, ki so nastale v njihovem življenju, v življenjskih razmerah družin in vse bolj pri delovanju kolektivov,
—	spoznanje o nedemokratičnosti in prilaščanju odločanja,
—	vse večje razpoznavanje krize družbenih razmer, še posebej njenih ekonomsko-socialnih razsežij, in postavljanje vprašanja o krivdah in krivcih zanje.
Spoznanje o krizi ter realistično ocenjevanje možnosti izhoda iz nje razkrajata del človeških dejavnostnih potencialov. Angažiranost mnogo-
prav kritičnost kot izraz človekove nenehne potrebe po emancipaciji odpira nove možnosti za aktivizem.
Kritična, torej angažirana razpoznava opredeli »nosilce« krize: politokracija ter združba med politiki in gospodarstveniki, ki odloča o vseh usodnih vprašanjih, ki v »epo-hi odmiranja države« supere-tatizira, odtuji, prilašča temeljne možnosti delavca za odločanje o okoliščinah njegovega lastnega dela, občana za vplivanje na odločitev v družbeno (političnih) skupnostih, o možnosti volilca, da bi določal pogoje za izbor in odgovornosti nosilcev javnih pooblastil itd. Kritika zadene vse ravni in sestavine socialne
organizacije in institucije političnega sistema.
Na to, da je angažiranost še vedno latentna značilnost Slovenčeve politične zavesti in da se ob kritičnosti zbudi, kaže klic po povečanem vplivu delavcev v tozdih na ključne odločitve, zahteva ljudi po uresničitvi zamisli o nagrajevanju po delu, zahteva po prenovi moralnih kriterijev (poštenosti!) kadrovske politike, ki naj razvršča na vodilne položaje najbolj izobražene in strokovne ljudi in ki naj povečuje vpliv strokovnjakov pri odločanju o vseh pomembnih družbenih vprašanjih.
Kritična zavest seveda ni v celoti razbremenjena napačnih predstav o možnostih in dometu države pri razreševanju družbenih protislovij.
Večina Slovencev (anketirancev) izreka svojo pripravljenost za neposreden prispevek k razreševanju kriznih razmer, svojo pripravljenost za sodelovanje, za neposredni materialni prispevek, za konkreten gospodarski razvojni projekt. In prav kritičnost je temelj njihove prenavljajoče se angažiranosti in solidarizma.
II. Sabilizacijski program
Sabilizacijski program kot črka na papirju, kot medijsko sporočilo, kot politični dokument se v zavesti ljudi ni odčrtal. To pa seveda ne pomeni, da izkušnje ljudi, razumna presoja in kritično vrednotenje razumov na gospodarskem in družbenem področju ne vsebujejo napovedi o smiselnih ravnanjih za izhod iz krize.
Povzemimo nekaj splošnih poudarkov in rezultatov raziskave:
—	utrditi vpliv strokovnjakov pri odločanju o gospodarskih vprašanjih,
—	uvajati novo tehnologijo, mikroračunalnike in robote v industriji,
—	utrditi materialni položaj znanosti, šolstva, zdravstva in kulture kot nujnih temeljev družbenega razvoja,
—	prestrukturirati industrijo in ukinjati nerentabilna podjetja.
r
N
I
S
I
S
I
s
I
i
s
Slovenci smo, kot smo že tolikokrat rekli in slišali, narod v zamudi. Nenehno zaostajamo za drugimi narodi, predvsem kar zadeva gospodarski in politični napredek. Ta zaostanek je nekoliko značilen za slovensko življenje, tako da se nam zdi, da bi se v trenutku, ko bi »ujeli« razviti svet oz. postali podobni svojim (zahodnim) sosedom, odrekli svoji pravi »slovenskosti« in bi nemara nehali obstajati kot Slovenci. Če je ta domneva v čemerkoli utemeljena, potem je naša naloga svojo nerazvitost gojiti in je za nobeno ceno ne izpustiti iz rok (?)
(D. RUPEL: »Kultura pred politiko?«, Teorija in praksa, Let. 22, št. 4-5, Ljubljana 1985)
1
N
I
S
I
S
I
N
*
S
<
N
1
—	uveljaviti tržne zakonitosti v menjavi,
—	bolje nagrajevati delavce ter uresničiti načelo delitve po delu.
—	odpraviti vsa žarišča inflacije in drugih oblik sprotnega razvrednotenja rezultatov ustvarjalnega dela,
—	sprostiti proizvodne ustvarjalne zmogljivosti kolektivov in posameznikov,
—	vizijo samoupravne socialistične družbe sproti osvoboditi spoznavnih dogem in blokad...
Visoke stopnje podpore ljudi so deležne tudi »stabilizacijske zamisli« za širjenje možnosti za zaposlovanje v zasebnih delavnicah, za odpravo omejitev zasebne posesti nad 10 ha obdelovalne zemlje (s težnjo, da lahko kmet oziroma kmečka družina dokupi toliko zemlje, kolikor je lahko obdeluje), za širjenje možnosti za zasebno delo v gostinstvu, kmetijstvu, storitvenih ter proizvodnih obrteh in servisih, za smotrno osredotočenje človekovih delovnih zmogljivosti na temeljna proizvodna področja v industriji in družbenih dejavnostih, v kmetijstvu in obrti itd.
Široko zaslombo v zavesti ljudi ima krepitev tržne ekonomije, ki pomeni osamosvajanje DO in gospodarstva kot celote v odnosu do političnega sistema, znotraj katerega deluje, torej povečanje realne (družbene, ekonomske) moči gospodarstva, kar je nujni pogoj za samoupravljanje.
Hkrati pa se krepijo nasprotne težnje po nadaljnjem povečanju pooblastil državnih organov pri odpravljanju negativnih pojavov, po aktivnejši vlogi države pri določanju in razreševanju odnosov med DO, po aktivni vlogi DPO pri usmerjanju proizvodnje, produktivnosti, izvoza itd.
Ob tem lahko ugotovimo, da politična zavest občanov na tej točki ni jasno izoblikovana in kritično izbrušena. Verjetno je to posledica dejstva, da je država prekrita s samoupravno ideološko kopreno, ki daje izrazito državnim odločitvam videz samoupravnosti, in da pogosto tistim, ki takim odločitvam nasprotuje, pripišemo lastnosti nasprotnikov samoupravljanja.
Realizacija, ki odpira prehod v novo fazo razvoja, pa je mogoča na podlagi vse večjega osamosvajanja (povezovanja) temeljnih proizvodnih kolektivov, na podlagi dejanskega samoupravljanja.
(Nadaljevanje prihodnjič)
UTRINKI S PROSLAVE
Komentar ni potreben
Proslavo so razgibala dekleta iz OŠ XII. SNOUB Bršljin, ki so nam pod vodstvom mentorice Rebernikove prikazale sodobne plese.
Prisrčni mladi plesalci iz folklornega društva Kres so pod vodstvom Majde Nemanič prikazali plese in običaje iz Bele krajine
OB 40-LETNICI MPZ DUŠAN JEREB
Pesem je moč, ki različnosti spaja, je kot studenec, ki žejo gasi, sonce, ki gore ledene odtaja, roža, ki naše življenje krasi.
Pesem kot veter nam solze popije, ključ je, ki žalostno dušo odpre, pojmo veselo, da vse nas ovije v mreže, ki tiho med nami jih tke.
NADA RAZBORŠEK
S ponosom pojemo v našem pevskem zboru, ki nosi ime po znanem dolenjskem revolucionarju in plemenitem človeku — DUŠANU JEREBU. V 40 letih delovanja je zbor dokazal, daje bil in je vreden zaupanja in časti njegovega imena.
Za nami je doba 40. let. Dolga doba ali pa tudi ne, če jo primerjamo z običajnimi časovnimi merili. Vse drugače pa je, če pomislimo, da je bil to čas prvega, iz vsega srca sprejetega bogastva svobode, bujne rasti in razvoja domovine, njenih prizadevanj za blaginjo delovnih ljudi in uresničevanje idej samoupravnega socializma. V tem razdobju naše zgodovine je tudi MPZ Dušan Jereb izpolnjeval sprejete naloge v kulturnem razvoju Novega mesta in sploh Dolenjske.
Na samem pragu osvoboditve in zmage revolucije se je 10. maja 1945 zbralo nekaj pevcev, borcev in aktivistov OF, in ustanovilo pevski zbor.
Štiri dni kasneje je že prvič zapel na mitingu. Ta skromni začetek je bil postavljen na trdne temelje: v Novem mestu že prisotna pevska kultura in Tone Markelj kot kapiteljski organist, aktivist OF, od okupatorja večkrat preganjan in zaprt, predani glasbenik, kije na pobudo Jožeta Zamljena — Drejčeta prevzel vodstvo zbora in ga uspešno vodil do 1974. leta. Prehojena pevska pot zbora ima za seboj vrsto velikih uspehov pa tudi na videz skromnih nastopov in koncertov, ki so bili tudi sad prizadevnega dela in vztrajnosti naših pevcev, za katero je treba marsikdaj veliko požrtvovalnosti in samoodpovedi.
Kljub oviram, ki so se tu in tam kazale kot nepremostljive, so požrtvovalni posamezniki vedno uspeli obdržati enotnost zbora in iti naprej v višjo pevsko kvaliteto. V teh 40 letih je zbor doživljal vzpone in padce, menjala se je njegova številčnost. Neko obdobje je zbor trpel zaradi pomanjkanja
pomlajevanja zbora. Pokazala se je posledica: v letu 1979/80 je bila povprečna starost pevca 54. let. V zadnjem obdobju se je stanje izboljšalo.
Od prve nagle rasti zbora, ko je ta imel nad 46 pevcev, do pred 10 leti, ko je bilo še nad 30 pevcev, šteje naša družina danes le še 24 pevcev. Zato zbor hiti v pomlajevanje. V MPZ Dušan Jereb so pevci vedno enakopravno sodelovali, pa najsi je pel delavec, zdravnik, obrtnik, učitelj, upokojenec ali pravnik itd. Tako je vzgajal dobre medčloveške odnose, zapustil pa je pomembne sledi v naši pevski glasbeni in preko teh v naši kulturi sploh. Poseben odnos pa je bil prisoten med dirigentom in pevci.
V 40 letih svojega delovanja je imel zbor 2423 nastopov, od tega 545 na različnih proslavah in akademijah delovnih kolektivov, družbenopolitičnih organizacij, društev, KS in drugih. Sodeloval je na 96 komemoracijah in 59 odkritjih spominskih obeležij padlim borcem, na 31 pevskih revijah in festivalih v Novem mestu, Brežicah, Črnomlju, Gribljah, Dol. Toplicah, Karlovcu, Kranju in Mriboru. Od leta 1970 dalje je zbor aktivni gost Pevskega tabora v Šentvidu in tam tako častno zastopa, ne-le Novo mesto, marveč vso Dolenjsko.
Od ustanovitve dalje so zbor vodili: prof. Mrkelj Tone do 1974. leta, Milek France do
1979. leta, Čorbič Tone do 1984. leta, Skok Vili do 1985. leta, nato pa je prevzel zbor prof. Klobčar Janez, ki ga zopet uspešno vodi.
S svojimi samostojnimi koncertni se je zbor predstavil 109-krat v domala vseh slovenskih krajih kot tudi drugje (Novi Sad, Sremski Karlovci itd.jv naši širši domovini. V letu 1969 je gostoval na Koroškem na pobudo in vabilo tamkajšnjega skladatelja Pavla Kernjake. Le-ta je za naš zbor napisal in mu podaril vrsto skladb.
Zbor je pel mladinskim delovnim brigadam pri gradnji železniških prog, avtoceste, v roških gozdoval, vojaškim enotam itd. Svoj delež je prispeval tudi na človekoljubnih prireditvah RK in Društva za boj proti raku, prirejal koncerte v domovih starejših občanov (Novo mesto, Metlika) in v bolnici za TBC v Novem mestu. Zborova pesem je nemalokrat pomenila poslednje slovo od preminulih borcev.
Kvalitetno raven zbora potrjujejo posnetki RTV Ljubljana v letih 1958, 1964, 1966 in 1970. Zbor je imel vedno skrbno in široko zasnovan program. Vzpostavil je neposredne stike z delovnimi kolektivi (Pionir, Labod), še posebej v zadnjem obdobju s široko znanim, delovno uspešnim in strokovno dognanim kolektivom Novoteksa. Ne glede na čas se je zbor vedno odzval željam in potrebam tako v domači občini kot tudi izven nje (tudi Črnomelj, Metlika, Trebnje).
Programi nastopov zbora so dajali delovnemu človeku v tovarni, na proslavi, na svečanosti širšega pomena ali v KS pečat pristnosti Dolenjske, vsebinsko pa obogatili pomen in namen posameznih zgodovinskih, kulturnih ali družbenopolitičnih manifestacij.
V svojem 40-letnem umetniškem delovanju je zbor dobil številna priznanja, pohvale in diočome ter se uvrščal na častna mesta^ na tekmovanjih in nastopih. Že bežen pogled v zgodovino zbora prepriča, s kako veliki) ljubeznijo, požrtvovalnostjo in zanosom so pevci gojili lepo narodno in partizansko pesem. Kako tudi ne? Naša pesem je bila in je radostna, šegava, otožna in borbena. To je pesem fantov, ko so zapeli dekletom na vasi ob svitu lune v tihi večer: »Noč trud-
(Nadaljevanje na 10. str.)
15. OBLETNICA NOVOfEKSOVIH KONFEKCIJ
>>«»!■««



Že več kot pred 15 leti se je začela kazati potreba po ustanovitvi konfekcijskega obrata, kjer bi se predelovalo metražno blago za potrebe domačega trga. Prvi začetki konfekcijske proizvodnje so bili že v začetku januarja 1970, ko se je 60 delavk priučevalo 6 mesecev. Zaradi prostorske stiske je bilo priučevanje v današnji sejni dvorani. Povprečna starost delavk je bila med 15 in 17 leti.
Uradna otvoritev konfekcijskega obrata je bila 1. 7. 1970. Jeseni 1971 so bili postavljeni že 4 trakovi, kar je omogočilo večjo proizvodnjo in hkrati tudi večje zaposlovanje delavk iz dolenjske regije. Glede na to, da je začetek konfekcijske proizvodnje pokrival oz. zadovoljil takratne potrebe na tržišču, je bila Novoteksova konfekcija še vedno neznana na jugoslovanskem in svetovnem tržišču.
Kasneje se je začelo sodelovanje z ZRN (izdelovanje klasičnih hlač, za kar so bili tudi vsi delavci priučeni. Iz leta v leto se je kvaliteta zviševala, kljub temu da se je leta 1974 pokazalo negativno poslovanje, kar je tudi spodbudilo prvo fluktuacijo delavcev, se je v triletnem obdobju sanacije pokazala potreba in nujnost, da se prilagodi trgu in njegovim zahtevam, kar je pomenilo, da se preusmeri na izdelavo zgornjih oblačil. To pa je zahtevalo spremembe v strojnem parku, tehnologiji in ponovnem priučevanju delavcev, kar je omogočilo, da se je enakovredno uvrstila med tovrstne proizvajalce na našem in svetovnem tržišču.
27. decembra 1977 se je iz enotne DO Novoteks z referendumom ustanovilo več
tozdov in DSSS. Že v istem letu se je pokazalo boljše poslovanje. Zasluge za to pa gotovo gredo takratnemu vodstvu. Direktor tozda je bil sedanji glavni direktor Stanislav Pavlin.
Koncem sedemdesetih let se je stanje v vseh konfekcijah tako izboljšalo, da se danes lahko enakovredno merijo z vsemi najboljšimi konfekcijami v Jugoslaviji. Tak uspeh pa so dosegle z dobrim vodenjem, tehnološko in delovno disciplino, predvsem pa z raznovrstnim programom, ki ga nudi trgu. Z najnovejšim teens programom pa so konfekcije ponovno dokazale, da so se sposobne prilagajati današnjim zahtevam trga, ki iz leta v leto postaja zahtevnejši. Največ zaslug za to imajo modni kreatorji in vse službe, ki sodelujejo s konfekcijami.
Za dobro poslovanje je nujno potrebno tudi dosledno uresničevanje samoupravljanja, kar je sorazmerno mlad kolektiv v praksi tudi uspel dokazati.
Kljub temu, da se je konfekcija v zadnjih letih brez investicij uspela prebiti v sam vrh konfekcionarjev v Jugoslaviji, pa v svoji delovni organizaciji ne dobiva za to zadovoljiva priznanja. Še vedno obstaja dogmatično razmišljanje, da so premladi, da bi se enakovredno merili z ostalimi tozdi v DO.
Ob 15-letnici pa velja priznanje in zahvala vsem, ki so kakorkoli pripomogli k uspešnemu poslovanju in razvoju konfekcij v DO Novoteks.
Vsem zaposlenim v konfekcijah čestitamo ob njihovem delovnem jubileju.
Pripravila: Z. Ž. in F. B.

(Nadaljevanje s 7. str.)
na moči«, »Kam bi zdaj hodili« ali »In ljubo sem se nagnil nate, poljubil te na laske zlate«... Ljubezen do petja nas je združevala in plemenitila.
Na vaje, nastope in koncerte prihajajo od blizu in daleč, brez plačila. Vsem gre zahvala in prošnja po nadaljnji zvestobi zboru. Ob jubileju se spominjamo vseh pevcev, ki jih ni več med nami, pesem našega zbora jih je pospremila v tihi kraj počitka.
Ob tej priliki se zahvaljujemo za materialno in moralno pomoč ter razumevanje vsem družbenopolitičnim dejavnikom, posebej Občinskemu odboru ZZB ter posameznikom, kolektivu SGP Pionir in njegovemu dolgoletnemu direktorju pok. Ivanu Kočevarju, še posebej pa pokrovitelju zbora in uglednemu kolektivu tekstilne tovarne Novoteks, ki mu MPZ Dušan Jereb želi tudi v bodoče veliko delovnih uspehov.
MARJAN PUREBER
sum
lEEflS
PRI NAS RAZSTAVLJA JOŽICA MEDLE
Rojena je bila 6. 9. 1959 v Novem mestu, stanuje v Šentjerneju 209 A, po poklicu pa je modna kreatorka, zaposlena v trgovskem podjetju »Emona Dolenjka« Novo mesto.
Je članica likovne skupine »Vladimir Lamut« Novo mesto. Razstavljala je že s člani skupine in samostojno:
—	ex-tempore Labod Novo mesto 1981,1982 in 1983,
—	na začetni izobraževalni slikarski koloniji Novo mesto
1981,	1982,
—	na nadaljevalni slikarski koloniji Novo mesto 1981 in
1982,
—	samostojna razstava v Dolenjskih Toplicah 1983,
—	v skupinski razstavi v Šentjerneju 1983,
—	v mali galeriji Novo mesto 1982,
—	v galeriji NOB v Novem mestu 1984,
—	v Dolenjskih Toplicah 1984,
—	za dan kulture v Novem mestu 1984, 1985,
—	v Krkini koloniji 1984.
FOTOGALERMA NOVO MESTO
IZ MALIH RASTEJO VELIKI
RAZSTAVA
Fotografija iz Novega mesta je pod pokroviteljstvom Novoteksa pripravila razstavo fotografij znanega avtorja Victorja Macarola. Razstavo si lahko ogledate vsak dan od 10. 5. do 8. 6. 1985 v Domu kulture.
Vabljeni!
v.___________________________________________/
Kaj je novega?
Kje? Na šoli, izven nje in še drugod. Povsod se kaj zgodi in mi to sporočimo na naših ste-nčasih. Stenčas, ki je sedaj na steni, nam pripoveduje, kaj je novega na šoli od prvega pa do osmega razreda. Vse smo si zapisali. No, pa poglejmo, kaj je novega v prvem razredu. Tam se učijo seštevati, odštevati, šteti, gladko brati in lepo pisati. V drugem razredu so se tudi že veliko novega naučili. V tretjem razredu se učijo šteti do milijon, spoznavajo človeka, nekaj čas apa so bili pod vpliva fdma E. T. V četrtem razredu se učijo o naši naravi in o njenih prebivalcih. V petem so tudi že veliko novega spoznali, saj je to prvo leto njihovega kabinetnega pou-
ka. V šestem razredu se učimo, spoznavamo svoje in težave drugih ter si nudimo medsebojno pomoč. O sedmem razredu ne vem veliko, zato pa vem več o osmem. Tam se že odločajo za svoje poklice, kajti to je njihovo zadnje leto šolanja na tej šoli. Odšli bodo v različne smeri.
Na stenčasu so zapisane tudi naše misli o E.T.-ju, zato si ga kar oglejte. S stenčasa z naslovom »Kaj je novega« veliko izvemo. Zato ga le vsi preberite, pa boste izvedeli kaj je novega na naši šoli.
DARJA ZUPANČIČ 6.b OŠ XII. SNOUB Novo mesto
Živa Pitamc, 8.b XII. SNOUB Bršljin
Ljudska umetnost in jaz
Ljudska umetnost — to je pojem, ki je zelo pomemben za narod. Brez te umetnosti bi narod ne bil tak, kot je. Ne bi se vedelo o junakih, mnogih bitkah in lepoticah, ki so kdajkoli bile na njihovem ozemlju. Ljudje, ki nimajo ljudske kulture in tradicije, se mi ne zdijo pravi. Njihova notranjost je nekako prazna, ko ne vedo za slavo svojih dedov in pradedov, zdije se mi kot številke brez porekla, zato sem se vedno trudila in se še danes, da ne bi bila podobna tem ljudem.
Že od malih nog sem rada prepevala ljudske pesmi in vsi so me z zanimanjem poslušali. Ko se danes spominjam, kako veliko in brez sramu sem prej prepevala, mi je kar malce žal, da teh časov ni več. Toda ko se zavem, koliko več dnaes vem o ljudskih modrostih in njihovem ustvarjanju, se ponos na znanje in želja po minulih časih nekako izravnata. Pot do današnjega znanja ni bila tako zelo težka. Pridobila sem si ga v petem, šestem in sedmem razredu in pa seveda iz knjig ter s pomočjo stare mame, ki ima to lepo navado, da po vsakem malce usodnejšem koraku izreče kak pregovor ali rek. Največ pa sem seveda odnesla iz šole, kjer smo veliko
ur porabili za spoznavanje starih modrosti in pravljic. Najbolj všeč od vsega so mi bile pravljice, bajke in basni. Nekako domače se mi zdijo, saj vem, da so v hudih časih, v katerih sta živeli moja babica in prababica, popestrile in razvedrile marsikateri večer in umirile mnogokateri prazni želodec. Dandanes nam pravljice niso več tako potrebne.
Težji za razumevanje in nam bolj potrebni so pregovori in reki. Tem smo namenili še posebno pozornost, saj se v njih skriva ljudska modrost. Večkrat smo morali za nalogo napisati vse pregovore, ki jih poznamo ali jih lahko kje najdemo. Ure s takimi nalogami smo zelo nestrpno pričakovali in nisi našel nikogar, ki ne bi našel vsaj dva pregovora ali reka. Ob rekih pa so nastajale tudi risbe, s katerimi smo okrasili slovensko učilnico.
Vse to in še mnogo drugega nas uči in spominja na ljudske modrooti in oživlja življenje naših dedov. Za konec pa še prilika, ki je mnogokrat potrjena:
ČLOVEK BREZ MODROSTI JEKOT REKA BREZ VODE.
MATEJA BLAIČ 7.b OS Novo mesto XII. SNOUB
10 dni v Novoteksu
Novoteksov obrat na Vinici sem doslej poznal samo od zunaj. Lepa zgradba je okras Vinice. Čeprav sem Novoteksov štipendist, nisem imel priložnosti videti in spoznati obrata z notranje strani. Ta želja se mi je izpolnila, ko sem prišel na proizvodno delo za deset dni.
Ko so v šoli v Kranju določili čas proizvodnega dela, sem nekako boječe pričakoval ta dan. Bal sem se, kako me bodo sprejeli. Na moje veliko prese-
nečenje sem bil zelo lepo sprejet pri vodji proizvodnje. Ta me je potem predal vodji izmene in na listek napisal, koliko dni naj kje delam oziroma opazujem, kako drugi delajo. Sel sem skozi ves obrat od krojilnice, predmontaže, šivalnice hlač in kril, likalnice in skladišča.
V vsaki skupini sem bil deležen pozornosti posameznih vodij ter vodje izmene. Vsaka se je potrudila, da bi mi
čim več povedala o tehnologiji dela in poteku dela od krojenja do šivanja in likanja. Tudi delavci so zelo prijazni. Kako lepo je videti te mlade in malo starejše delavke in delavce, kako lepo delajo. Morajo hiteti, kajti norme so velike, vendar se je vsaka za hip ustavila in mi odgovorila, če sem jo vprašal, kako se kaj naredi. Enako tudi krojilci in likalci. Vsi delavci se med seboj razumejo, tisti, ki so pravkar prišli, in tisti, ki delajo že od začetka. To je lepo, kajti v slogi je večja moč. Ko sem tako hodil skozi vso proizvodno halo, od krojilnice do skladišča, sem videl, kako se vsi delavci in vodilni stabiliza-
cijsko obnašajo, nikjer ni videti na tleh sukanca, gumbov, zapencev ali ostankov blaga. Vsak pobere, če slučajno kaj pade na tla. Vse se zbira v posebnih škatlah, kar se potem proda. To je zelo lepo, da vsi čuvajo, kar imajo, in s tem veliko privarčujejo. Povsod je lepo čisto in vsaka stvar na svojem mestu. Preživel sem res deset lepih dni, saj sem se počutil, kot da sem med marljivimi čebelicami. Moje prvo proizvodno delo mi bo ostalo res v lepem spominu na delavce v viniškem obratu, med katerimi so tudi moje sošolke in sošolci.
Štipendist IVAN SIMČIČ
ŠPORT IN REKREACIJA
Rekreacija z vidika humanizacije
Udeležil sem se seminarja o pomenu in vlogi športne rekreacije delavcev v OZD v Mariboru
Aprila sem se udeležil seminarja o vlogi rekreacije v OZD, ki ga je organiziral Republiški svet ZSS in Fakulteta za telesno kulturo Ljubljana. Na posvetu je sodelovalo 108 predsednikov komisij za športno rekreacijo in oddih delavcev pri občinskih svetih ZSS in organizatorjev športne rekreacije v OZD. Udeleženci so bili iz 51 občin.
Uvodna predavanja so podali predavatelji s Fakultete za telesno kulturo. Inštituta za medicino dela, prometa, športa in zdravstvenega doma Maribor. Nova Gorica. Po uvodnih predavanjih smo v treh dneh oblikovali in sprejeli naslednje sklepe.
Sportno-rekreativna dejavnost delavcev mora biti v OZD opredeljena z vidika humanizacije dela in okolja in ne le z vidika povečanja produktiv-

,• • •5. -V .J,
.S * .	....
, * *. ■ * ’
z'r-'t	-'"v
nosti. Strokovno oblikovana in vodena športno-rekreativna dejavnost delavcev med delom in v prostem času mora biti sestavni del poslovne politike vsake OZD. Zagotoviti je treba, da bo področje športno-rekreativne dejavnosti in oddiha delavcev vgrajeno v planske dokumente vsake OZD, občine in republike.
Za doseganje ciljev organizirane športne rekreacije delavcev moramo v OZD zagotavljati materialne, kadrovske in organizacijske pogoje, in sicer mora biti športno-rekreativna dejavnost v OZD financirana iz materialnih stroškov. Nadalje je potrebno oblikovati in izvajati rekreacijo na zahtevani strokovni ravni, zato naj OZD nad 800 omembnost področja je treba v OZD zagotoviti ustrezen položaj in pogoje dela organizatorjem športne rekreacije.
Predvsem je pomembno zagotoviti povezovanje posameznih strok: varstva pri delu, medicine dela, industrijske psihologije. tehnologije in drugih.
Pregledajo naj se dosedanje zakonske možnosti (v ZZD, zakoni o ugotavljanju in razporejanju prihodka, v zakonu o zdravstvenem zakonu o varstvu pri delu in drugih) za izvajanje in financiranje organizirane športno-rekreativne dejavnosti in preventivnih zdravstvenih oddihov delavcev. Predlagali smo tudi, da naj predsedstvo RS ZSS da po-
(Nadaljevanje na 12. str.)
(Nadaljevanje z 11. str.)
budo za dopolnitev programa usposabljanja poslovodnih kadrov. ki ga organizira GZS, z usmeritvami na področju športno—rekreativne aktivnosti in oddiha delavcev. Podobno vsebino naj se zagotovi tudi v programih usposabljanja družbenopolitičnih delavcev.
Ob koncu smo ugotovili, da
je na področju rekreacije delavcev le krenilo na bolje in da bi lahko z angažiranjem rek-reatorjev in seveda z razumevanjem poslovodnih organov še izboljšali sedanje stanje, predvsem pa dali poudarek preventivi. Dogovorili smo se, da jeseni pripravimo posvet na temo »Programirati rekreativni odmor med delom.«
MIHA LEGAN
DVANAJST ZLATIH PRAVIL ZA PLANINCE
1.	Poslušaj vremensko napoved: odloži izlet, če so napovedani dež, vročina ali hud mraz!
2.	Ne hodi kar tja v en dan. Izdelaj si natančen načrt, četudi se odpravljaš le na enodnevni izlet. Za to potrebuješ dober zemljevid. V vsaki planinski koči napiši, kam si namenjen, če se nameravaš vrniti, dodaj predviden čas vrnitve. Samo tako te bodo reševalci lahko pravočasno poiskali, če se ti bo kaj primerilo!
3.	Na pot se odpravi samo primerno opremljen, oblečen in obut. Nove čevlje razhodi na krajših izletih. OBleka mora biti zračna, ne hodi razgaljen po soncu. Tudi klobuk spada k planinski opremi!
4.	V gorah potrebuješ proste roke, zato uporabljaj nahrbtnik. Različne torbe ali vrečke niso primerne!
5.	Ce se pripravlja nevihta, se takoj vrni. Če te zaloti na planem, se izogibaj vrhov, gregenov, izpostavljenih krajev in jeklenih vrvi terdrugega železja. Počepni, zaščiti se z vetrovko ali s pelerino, ko hudo treska, deni roke na glavo. Kovinska opremo odloži vsaj deset metrov stran!
6.	OB resni nevarnosti uporabljal mednarodno dogovorjena znamenja: eno minuto žvižgaj, kliči, mahaj... sledi minuta premora. Ponoči oddajaj znamenja z lučjo!
7.	Huda nevarnost v gorah je padajoče kamenje. Izogibaj se strmin, ki so znane po tem. Ne oddaljuj se z markirane poti!
8.	Pazi, da te ne ujame noč. Bolje je nedoseči cilja kot izgubiti se v temi!
9.	Pred odhodom na neznano turo se posvetuj s poznavalci in domačini. Upoštevaj njihove nasvete!
10.	V gore se ne odpravljal sam, ampak raje v majhnih skupinah. Ritem hoje določa najpočasnejši hodec. Pri planinstvu ne gre za hitrost, ampak za vztrajnost in vzdržljivost.
11.	Dolg počitek je boljši kot več kratkih.
12.	Za izlet v gore potrebuješ noge, roke, telo in glavo. Pa tudi oči ne pozabi: veliko lepega bodo videle!
Pravilna oprema jamči dvojni užitek.
Markacije označujejo naše planinske poti
Frata je z gozdom porasla, hribovita in slikovita pokrajina, oddaljena okrog 10 km od Dvora, Novega mesta in Mirne peči ter le nekoliko km več od avtomobilske ceste Ljubljana — Zagreb. Dom na Frati je že dolga leta priljubljena točka planincev, tabornikov, šolarjev, popotnikov ob koncu tedna ter onih, ki si tudi med tednom radi privoščijo romantični mir, ki ga ponuja skorajda neokrnjena narava. Na Frati so tudi znani lovski revirji. Dom na Frati nudi dobro in poceni kuhinjo, domačo hrano in pijačo ter postrežbo, ki vam bo zagotovila domače počutje. V domu je moč tudi prespati, saj so na voljo dvoposteljna soba ter skupna ležišča za 30 oseb. Gostom so v domu poleg nočitvenih prostorov na voljo še štiri sobe — v pritličjuje bife s točilno mizo ter večji prostor, ki ob petkih in sobotah postane plesišče, v prvem nadstropju pa sta tudi dva prostora: večji, ki sprejme do 100 gostov, je lahko jedilni-
ca, prostor za družabna srečanja, kulturne prireditve, sestanke ali seminarje, manjši pa ponuja intimnejši način preživljanja časa v domu. Ob petkih, sobotah in praznikih je v domu diskoteka, plesati pa je moč do zgodnjih jutranjih ur. V poletnem času se plesišče preseli na vrt pred domom, poleg raznolike glasbe s plošč pa se odvijajo tudi plesi, ko za sukanje peta skrbijo priljubljeni ansambli. Večje skupine lahko glasbo naročijo tudi med tednom.
Organizatorji šolskih izletov, turistični delavci, klubi in društva, delovne organizacije, planinci... lahko svoj obisk doma, prenočišče, izbrano hrano itd. rezervirajo s pisanjem na naslov: Planinski dom Frata, Dolnji Ajdovec 20, 68361 Dvor. V domu samem telefona ni, vendar je do marsikatere koristne informacije moč priti, ako zavrtite tel. št. (068) 23-174.
Partizanski in planinski dom na Frati vas pričakuje!
Tekmovanje v odbojki med tozdi za pokal DO Novoteks
V	torek, 23. 4. 1985, je bilo v telovadnici OŠ Br-šljin tekmovanje med tozdi v odbojki za prehodni pokal DO Novoteks. Na razpis so se prijavile moške 3 ekipe, in sicer ekipa TOZD Konfekcija, TOZD Tkanina in DSSS. Ker so bile prijavljene samo 3 ekipe, se je igralo po sistemu vsak z vsakim.
V	prvi tekmi med TO Konfekcija in DSSS je zma-
gala ekipa skupnih služb z 2:0. Ekipa TO Tkanina je premagala TO Konfekcijo z 2:0. V tekmi za prvo mesto je ekipa DSSS slavila proti ekipi TO Tkanina z 2:0. Tako je v letu 1985 pokal zasluženo prejela ekipa DSSS, drugo mesto je zasedla TO Tkanina in tretje TO Konfekcija.
MIHA LEGAN
XXVIII. tekstiliada Dolenjske v kegljanju
Kakor vsako leto smo tudi letos sodelovali na regijski tekstiliadi v kegljanju, ki jo je organizirala konfekcija LISCA iz Sevnice. Tekmovanje je bilo na kegljišču v Senovem, in sicer 30. in 31. marca 1985.
Letos je na tekmovanju sodelovalo rekordno število ekip tekstilnih tovarn regije: Jutranjka Sevnica, Beti Metlika, Tekstilana Kočevje, Trikon
SSjStfjMb M11 tl w i 11 j 11
Kočevje, Inplet Brezovo, Lisca Sevnica in Novoteks Novo mesto.
Naša ekipa je tekmovala skupaj z Beti iz Metlike in v borbenem vzdušju na lepem, vendar zelo težkem kegljišču dosegla odlično prvo mesto. Naj samo omenim način točkovanja, kajti seštevajo se rezultati:	iz borbenih iger
drugo mesto, moški ekipno (6 x 200 lučajev) prvo mesto, ženske (4 x 100 lučajev) četrto mesto, moški posamezno: Pirc Marjan 796 (2. mesto), Geršič Tine 775 (4. mesto), Hočevar Jaro 772 (6. mesto), Zupančič Marko 766 (8. mesto), Bec Brane 736 (17. mesto) in Kostrevc Tone 728 (18. mesto)
V uredništvo je prispela razglednica od našega delavca Jožeta Vidica, ki trenutno služi vojaški rok v Prištini.
Moški pari: Pirc — Zupančič 1.562 (2. mesto)
(prvo mesto) Bec — Hočevar 1508 (3. mesto)
Geršič — Kostrevc 1503 (4. mesto)
Ženske posamezno: Pečnik Marjana 365 (6. mesto)
(tretje mesto) Makše Martina 359 (7. mesto)
Stojanovič Jovanka (12. mesto) 329 Konda Marija 318 (15. mesto)
Ženski pari: Stojanovič — Pečnik 694(5. mesto) (četrto mesto) Makše — Konda 677 (7. mesto) Mešani pari: Pirc — Pečnik 1161 (2. mesto) (prvo mesto) Geršič — Makše 1134 (4. mesto Zupančič — Sojanovič 1095 (8. mesto) Kostrevc — Konda 1046 (15. mesto)
SKUPNA RAZVRSTITEV OZD PO TOČKAH:
L NOVOTEKS
2.	TEKSTILANA
3.	JUTRANJKA
4.	TRIKON
5.	BETI
6.	LISCA
7.	INPLET
| MAŠILO TlKSTUNC TOVAJtNC NOVO MCSTO I
NOVOTEKS
^Ne pozabimo: brez dobrega ^obveščanja ni uspešnega |samoupravljanja! Sodelujte v ^glasilu domačekdelovne orga-^nizacije!
| GLASILO TIKSTUNf TOVAANI NOVO MtSTO I
NOVOTEKS
Podelitev priznanj — Najboljši Novoteks
446 točk 395 točk 335 točk 259 točk 204 točk 199 točk 99 točk
Tako smo se uvrstili kot najboljša ekipa iz regije na republiško tekmovanje, ki bo v Ljubljani, 18. in 19. maja 1985 BRANEBEC
1EEII5
KADROVSKE NOVICE
V	mesecu aprilu so se v naši delovni organizaciji zaposlili naslednji novi delavci:
TOZD TRGOVINA, prodajalna Julija: KOSTANJEVEC MIRA
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB:
Tehnično razvojni sektor: ZUPANČIČ TATJANA, VIDLJINOVIČ JOLANDA
Prodajni sektor — razvoj izdelkov: MAHOVNE MIROSLAVA Menza: ZIDAR FRANC
V	istem čašo so našo delovno organizacijo zapustili: TOZD TKANINA
DE pletilnica: MAJCEN FRANC DE tkalnica: ZAJC PETER, AVGUŠTIN JOŽE DE priprava: SERTIČ MARIJA DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB:
Tehnično razvojni sektor: VRTAČIČ JOŽICA
UPOKOJILI STA SE NAŠI DELAVKI:
KRALJ JELKA — (DE oplemenitilnica)
BAŠELJ JUSTINA — (DE oplemenitilnica)
PRERAZPOREJENI SO BILI:
Bele Marija, Drkušič Ljubica in Vidmar Ana iz DE priprava v DE pletilnica ter Rozman Štefan iz DE priprava v DE Tkalnica.
PRIPRAVNIŠKI IZPIT SO OPRAVILI:
Jakše Tatjana — razporejena na delovno mesto pomočnik izmenovodje v DE barvarna
Radovan Janez — razporejen na delovno mesto kontrolor poslovanja v TOŽD Trgovina
Furjanič Branka — z 22. 4. 1985, koje opravila strokovni izpit, prerazporejena v TOZD predilnica Metlika
V. K.
Izrečeni disciplinski ukrepi v marcu 1985
Javni opomin
Izrečen je bil FRANCU MAJCNU (1955), delavcu TOZD Tkanina, ker je brez dovolilnice in vednosti predpostavljenega zapustil delovno mesto in delovno organizacijo.
Denarna kazen je bila izrečena:
L MIODRAGU GOJKO-VIČU(1961), delavcu TOZD Tkanina, ker je malomarno in nevestno opravjjal svoje delo.
2.	VINKU SIMCU (1960), delavcu TOZD Tkanina, ker je malomarno opravljal svoje delo s tem, da je spal v nočni izmeni na delovnem mestu.
3.	JANKU GORENCU (1964), delavcu TOZD Tkanina, ker je malomarno in nevestno opravljal svoje delo s tem, daje 20. 2.
1985 v nočni izmeni večkrat ustavil stroj in odšel v garderobo.
4.	BRANKI BOHTE (1965), delavki TOZD Konfekcija, ker je malomarno opravljala svoje delo s tem, da je zaklenila pralnico in odšla v obratno pisarno, med tem časom pa je v pralnici tekla voda iz pralnega stroja in pomočila 50 bluz.
5.	TONČKI KOKALJ (1955), delavki TOZD Konfekcija, ker
je malomarno in nevestno opravljala svoje delo s tem, da je trgala napačne markice in se s tem skušala okoristiti ter nepravilno seštevala komade, s čimer si je skušala popraviti normo, istočasno pa tudi OD. Ukrep je izrečen pogojno za dobo 3 mesecev.
Ukrep prenehanja delovnega razmerja je bil izrečen:
1. ILIJI GRGIČU (1965), delavcu TOZD Tkanina, ker ga od 28. 1. 1985 do obravnave ni bilo na delo in svoje odsotnosti ni opravičil.
2. JOŽETU AVGUŠTINU (1968), delavcu TOZD Tkanina, ker je v pogojnem obdobju 4(štiri) delavne dni neopravičeno izostal z dela.
3. BOGDANU MOŽETU (1968), delavcu TOZD Tkanina, ker ima zelo malomaren odnos do dela in delovnega razmerja, večkrat zapušča delovno mesto med delovnim časom, predčasno odhaja z delovnega mesta, kasneje pričenja z delom in je 4 (štiri) delovne dni neopravičeno izostal z dela. Ukrep je izrečen pogojno za dobo 6 mesecev.

Piše: Ivo Ivkovič
V zadnji številki našega glasila sem obljubil, da bom nadaljeval v tej številki in z nekaj vrsticami opisal prvi uradni obisk tovariša Tita v Egiptu. V mojem dnevniku so že porumenele črke, pisane z navadnim svinčnikom.
Pod datumom 26. 12. 1955 leta piše natanko tako: Plujemo iz Etiopije proti Egiptu, morje je mirno kot olje in smo vsi na palubi. Tovariš Tito je vedro razpoložen in se sprehaja po palubi ter razmišlja. Ob osmi uri, so se ustavili motorji Galeba in smo poskušali ujeti morskega psa na veliki trnek s še večjim kosom mesa. Če človek hoče — riba noče, po skoraj uri in pol truda smo zapluli naprej.
Ob 16. uri nam je dopisnik Jože Smole (danes predsednik mesta Ljubljana) o vtisih po Etiopiji povedal naslednje. Tukaj smo dobili jasno sliko kako in pod kakšnimi pogoji se razvija Etiopija. Tako je med ostalimi zapisano: veliko smo videli revščine v Indiji in Burmi, vendar takšne kot je v Etiopiji še ne. No, pustimo to sedaj, ko že vemo, kako danes umirajo od lakote. V času pred 30 leti je bilo še slabše, ni bilo industrije, v puščavi se hrana slabo prideluje, od kave, popra in južnega sadja, pa ni za pričakovati boljšega standarda.
Na dan 27. 12. je zapisano nekaj, česar se človek spomi-
nja celo življenje in to je, da smo tega dneva pluli čez Rdeče morje in Sueški zaliv proti Suezu po zelo mirnem morju. Z leve strani se lepo vidi Rdeča obala in samo nekaj milj pred Suezom smo se tudi mi zasidrali. Tovariš Tito je želel malo na obalo in je z motornim čolnom zaplul proti obali. Bil sem dežurni na sizu. Pospremil in dočakal sem ga, po vrnitvi je bil izredno vesel in razpoložen.
28. 12. ob peti uri zjutraj smo zapluli in ob 7.30 vpluli v Sueško luko, kjer je bila pripravljena izredna seja in vesel sprejem. Točno ob 8.45 je tovariš Tito zapustil Galeba in stopil na Egiptovska tla, kjer gaje dočakal predsednik Naser in mu izrekel dobrodošlico. Po obhodu počastne čete Egiptovske vojske je tovariš Tito z svojim gostiteljem odpotoval z vozom v Kairo, mi pa smo s
		
Ob 30. obletnici obiska Egipta
Mornarji z. Galeba.
LETOVANJE OTROK DELAVCEV DO NOVOTEKS — VALETA 1985
Tudi letos bomo organizirali kolonijo otrok delavcev DO Novoteks. Otroci bodo bivali v šotorih v taboru na Valeti pri Portorožu od 7. 8. 1985 do 17. 8. 1985. Prijave za kolonijo bomo sprejemali do 1. 7. 1985. Prijavnice in vse ostale informacije dobite pri Leganu Mihu v splošnem sektorju.
Splošni sektor
V____________________________!_________/
4.	BOŽI ARABADŽIJI (1966), delavcu TOZD Tkanina, ker je hodil na prepovedanem mestu, s čimer je kršil določbe o varstvu pred požarom in ogrožal materialne dobrine večje vrednosti. Ukrep je izrečen pogojno za dobo 3 mesecev.
5.	BRANETU SEKULI (1956), delavcu TOZD Tkanina, ker je 4 (štiri delovne dni neopravičeno izostal z dela, zaradi česar je prišlo do motenj v delovnem procesu.
Ukrep je izrečen pogojno za dobo 6 mesecev.
Disciplinska komisija je v odškodninskem postopku, vodenem zoper ROBERTA ROTIH A (1965), delavcaT-OZD Tkanina, ugotovila, da je obdolženec kriv, ker je iz hude malomarnosti povzročil temeljni organizaciji škodo v višini 15.198,00 din in jo je dolžan temeljni organizaciji v celoti povrniti.
HODŽIČ MARIJA, iur.
Zahvala
O smrti drage mame in očeta se vsem sodelavkam in sodelavcem zahvaljujem za podarjene vence, denarno pomoč in številno spremstvo na zadnji poti.
Hčerka LJUBA AVGUŠTIN
Zahvala
Toplo zahvalo izrekam vsem mojim sodelavcem v kuhinji, kakor tudi delavcem prve in druge izmene tovarne Novoteks Vinica, za prelepo darilo, ki so mi ga poklonili ob mojem odhodu v pokoj.
Vsem še enkrat topla in prisrčna hvala ter še veliko uspeha pri nadaljnjem delu hvaležna Ana Flajnik
v_______________________s
Informacija
Tekstilni tehniki — študij ob delu
V	začetku letošnjega leta smo izbrali kandidate, ki bodo pričeli v šolskem letu 1985/86z izobraževanjem ob delu za pridobitev strokovne izobrazbe tekstilno-mehanski tehnik in tekstilno-kemijski tehnik.
V	teku so priprave za verifikacijo dislociranega oddelka v Novem mestu za karsmože uspeli pridobiti soglasje Posebne izobraževalne skupnosti Slovenije za tekstilno industrijo. V nadaljevanju je izbor in evidentiranje strokovnega kadra iz naše delovne organizacije, ki bo ustrezal zahtevanim pogojem in bil pripravljen sodelovati pri predavanju strokovnih predmetov in praktičnega pouka.
V	začetku meseca junija bomo v sodelovanju s predstavniki rednje tekstilne in obutvene šole iz Kranja in Srednje šole pedagoške in tehniško naravoslovne usmeritve iz Novega mesta podpisali predhodno pripravljen in usklajen samoupravni
sporazum.	Kadrovski oddelek

krajšim postankom zapluli preko prekopa proti Aleksandriji. Pluli smo podnevi in bilo je zelo lepo pogledati množico ladij in čolnov polnih ljudi, ki so nas pozdravljali, prelepe Ismajlije in žalostnega taborišča Jugoslovanov iz druge svetovne vojne Eli Sata. Razdaljo 161 km smo prepluli do 21. ure, ko smo brez postanka zapustili Fort Said in zapluli proti Aleksandriji, kamor smo po nemirnem morju vpluli naslednjega dne okoli osme ure. V tej veliki luki smo dobili najlepše mesto in z našimi rušilci ter Romanijo ostali vezani veš čas bivanja v Egiptu. Tega dne sem bil dežurni in sem bil ves čas na Galebu ter nabiral moči za jutri, ko bom prvič stopil na tla Egipta.
Od kosila do 9. ure zvečer sem se sprehajal po Aleksandriji in se seznanjal z njenimi znamenitostmi. Mesto s l.7(X).(XH) prebivalci, dolžino 12 km, z zelo prijetnim položajem in polno življendja je bilo prava paša za oči fantu z brega Kolpe in vasi z nekaj skopo kritih hiš.
Dočakali smo srečni dan starega leta. ko smo uredili ladjo za pričakovanje novega leta 1956, ki smo ga proslavili
v tradicionalnem čestitanju z našimi gosti — nogometaši »Rdeče zvezde« (ki so bili na turnirju po Egiptu). Novo leto smo pričakali s pesmijo in plesom naših narodov in narodnosti, ter smo pritegnili pozornost velike množice, ko smo na obali zaplesali Kozaračko kolo.
Tovariš Tito je dočakal novo leto v Kairu, kjer mu je bil pripravljen izreden sprejem z več kot sto tisoč prebivalci in samim predsednikom Naserjem, ki so na ta način izkazali hvaležnost Jugoslaviji in Tituv za moralno podporo njihovi nacionalni in revolucionarni borbi za osvoboditev od kolo-nijalnega gospodarstva in krute monarhije.
Potujoč po Egiptu od Ase-nana do Sredozemske obale, je tovariš Tito obiskal veliko bolnišnic in tovarn, vojnih enot in
kulturnih spomeniko\. Bil je povsod toplo sprejet. / izkazano željo, dti prijateljstvo med egiptom in Jugoslavijo postane še bolj čvrsto in brezkončno.
Od samega dneva novega leta, ko smo obiskali dom
Jugoslovanov, kjer je največ Slovencev, ki so še pred vojno prispeli v to mesto in si uredili življenje, kjer smo v izrednem veselju prebili prijetne trenutke, pa do 6. januarja, smo imeli priložnost obiskati Kairo in mnogo znamenitosti Egipta od graščine Faruka in razkošja za njegovih 300 žena, do pomorskega muzeja in živalskega vrta. Sesti januar 1956 leta je naš Gaša, kakor smo ga zelo radi imenovali, bil pripravljen da ponovno pelje tovariša Tita na najveselejšo pot proti domovini. Bili smo izredno veseli, ko je tovariš Tito okoli 16.40 stopil na Galeba, nas pozdravil in ko smo videli, da je srečen, smo bili zadovoljni tudi mi.
Okoli 17. ure smo izpluli izpred Farukove Kule, toplo pozdravljeni od Egipčanov in množice naših ljudi ter posadk veliko ladij, ki so bile v luki.
Svetloba je bila vse manjša in Aleksandrija vse dlje za nami. Naši rušilci so vsak z ene strani in za nami je Romanija. Veseli smo vsi, ker gremo domov, vendar tokrat po nemirnem morju, ki se ni umirilo niti naslednjega dne, ko smo pluli mimo Krete. Nemirno je
tudi, ko plujemo mimo Rta Matapana, otoka Zonte vse do Krfa, kjer se je malo umirilo, da bi ob 19.30 uri tovariš Tito položil venec v plavo grobnico Jugoslovanov in na tradicionalni pomorski običaj smo izkazali jugoslovanskim vojakom, umrlim med prvo svetovno vojno za tifusom, zasluženo čast. Ker na majhnem otoku Vidopa ni bilo prostora, so jih pokopali na otoku Krfu — njihova trupla so oddali morju — plavi grobnici.
Nekaj pred polnočjo. 8. januarja, smo vpluli čez Otran-ska vrata v naše vode, veselju ni bilo kraja in komaj smo čakali, da priplujemo v naš Jadran, ki smo ga dobro poznali. 9. januarja smo že pripluli mimo Boke Kotarske in proti nam je plul patrolni čoln s predstavniki Črne gore, z Blažem Jovanovičem na čelu. Vsi so tovarišu Titu zaželeli dobrodošlico in z nami so pluli do Dubrovnika, mi pa smo v lepem vremenu mimo otoka Pelješca pluli proti Puli, kamor srno vpluli ob 3. uri zjutraj in se usidrali pred ladjedelnico Uljanik ter počivali do jutra.
(Nadaljevanje na 16. str.)
V Novoteksu nekoč... (Fotografija iz arhiva)
(Nadaljevanje s 16. sir.)
10. januarja smo vsi svečano oblečeni in postrojenj na palubi, da bi ob 8. uri pospremili tovariša Tita na torpedni čoln 172, s katerim je v spremstvu še dveh torpednikov pristal ob obali Pule, kjer je bila izredno velika množica ljudi iz vseh krajev Jugoslavije. Veselo so dočakali svojega najdražjega gosta, kijim je pripravil govor o vtisih s poti po Etiopiji in Egiptu, obenem pa jim je prenesel pozdrave teh dežel in po končanem govoru toplo pospremljen zaplul na Brione, kamor smo pripluli tudi vsi mi, ki smo pluli z njim po zgodovinski poti in smo v hotelu Neptun v izredno veseli družbi na trdih tleh domovine, poleg Tita, pozno v noč, ob razgovorih in pesmih zaključili še eno prijetno potovanje, po katerem je tovariš Tito dal izjavo za čuvanje Jadrana in rekel: »Tokrat, kot tudi pri prejšnjih potovanjih, lahko rečem samo to, da sem izredno zadovoljen z odlično službo vseh ladij, ki so nam omogočile, da obiščemo Etiopijo in Egipt. O tej priliki želim še enkrat izraziti svojo hvaležnost zaupljivi in vestni posadki naših mornarjev in poveljniškega sestava naše socialistične domovine.
Kot je znano so se 18. 7. 1956 leta na Brionih srečali Tito, Naser in Nehru, naj-odogovorneji državniki neuvrščenih dežel in se ta dan zaznamuje, kot dan rojstva svetovne neuvrščene politike, katere oče je bil naš Tito.
Na koncu pa bi opisal svoje občutke, ki sem jih doživel na tej poti. Lahko rečem, da ni bilo srečnejšega fanta, kot sem bil jaz, saj sem lahko od blizu služil ljubljenemu predsedniku in poveljniku tovarišu Titu.
Na tej poti sem imel srečo, da sem še nekajkrat bil lahko v njegovi bližini in najbolj žalosten trenutek je bil, ko sem obiskal hišo cvetja in njegov grob.
7. maja Jetos, sem se na ljubljanskih Žalah poklonil spominu poveljnika »Galeba«, kapetana bojnega broda Abrama Stanislava, s katerim sem preplul veliko milj po poteh miru. Na teh poteh je z mano bil dober prijatelj naš pokojni sodelavec Slavko Koprivnik, odličen mornar in prijatelj, ki se ga ob koncu potopisa rad spomnim in povem še to, da bi bilo tako prijateljstvo potrebno tudi danes, posebno v sedanjih težkih stabilizacijskih časih našega gospodarstva.
OtAS«OTIKSTW«T9VMHi NOVO MOTO
NOVOTEKS
NOVOTEKS je glasilo tekstilne tovarne Novo mesto. Izhaja vsako zadnjo sredo v mesecu v nakladi 2200 izvodov.
Glasilo ureja izdajateljski svet:
Miro Jovič (predsednik), Brane Frankovič (glavni in odgovorni urednik), Slavko Kavšek, Franc Brezovar, Jelica Spasovski, Irena Celič, Jože Starešinič, Rudi Vlašič, Željko Mitrič, Mojca Juršič, Marjan Podlogar, Majda Dular in Zdenka Židanik. Uredništvo: Novoteks Novo mesto, Foersterjeva 10 — Časopisni stavek, filmi in prelom DIC Novo mesto, TOZD Grafika, tisk Tiskarna Novo mesto.
SREČNI
DOBITNIKI
1.	nagrada: VULETIČ MILOVNIKA iz TOZD Tkanina, DE tkalnica
2.	nagrada: KOLENC VIDA iz DSSS kadrovski oddelek
3.	nagrada: POŠTIČ LJI-LJANA iz TOZD Tkanina, DE tkalnica
Pravilna rešitev »Prvomajske nagradne križanke:
VODORAVNO: PRAZNIK DELA — TEHNOKRA-TIZEM - IKRAVOST -KOMI -CO-NANTES
—	TIL - ERGO — AALTO — GO — DRST
—	JASER — VOLNA — ATENE - TRIAS -ETIOPEC — EMS — VARNA —RK —VIVIAN
—	PRIMET — DAVOS — JUS — EU — OT — PAS
—	BRIGADIR - KATE-TA - TANANARIVE — OPEKA — ŠID — NABOREK — MAKS — Dl-NAST — AG — AR — PAV — PROGRAMER — RAK —AGA — T —EDNINA — TRAKULJA — NECKAR - IST — NECA — ENA — KO — VILIČAR - BOG - LICEJ
—	SANTOS — ADANA
—	LAERT
Uredništvo glasila No-votekst je prejelo preko 500 rešitev nagradne križanke. Žrebanje je bilo 10. 5. 1985 v sejni dvorani. Da bi bilo žrebanje objektivno, smo k sodelovanju povabili predstavnika samoupravnih organov iz TOZD Trgovina, predstavnika sindikata iz TOZD Tkanina in predstavnika zveze socialistične mladine iz TOZD Konf. I Novo mesto. Hkrati pa smo javnost obvestili preko oglasnih desk.
Poleg članov uredniškega odbora, izdajateljskega sveta in vabljenih se je žrebanja udeležilo tudi nekaj gledalcev.
Srečnim dobitnikom nagrad čestitamo!
Uredništvo