Rastislav:  V mraku.
611
mu roko, nogo — toliko da jo izpuste, povesi se kakor mrliču. Kap ga je zadela. Kaj sedaj ? Na gori ga ni pustiti, umrl bi od lakote. Poskušajo ga odnesti, kakor odnese orel ovco. Dva ga držita po konci, da se ne zgrudi, dva zletita in se leteč zaganjata vanj, da bi ga dvignila in odnesla. Ali zaman; pretežak je. Odnesel bi ga morda ta ali oni, ko bi se mu živ oklenil okolo života, ali takšnega ne dvigne nobeden teh ptičev. Kaj storiti ? Imeli so precej vrvij s seboj. Pri-vežejo ga na dve. Močnejša dva si opašeta vsak svojo vrv okolo pasu in zletita v zrak, drug nad drugim. Vzdigujeta in vzdigujeta, toda dvigniti ga ne moreta. Sedaj poskusijo drugače. Močnejša dva ležeta drug poleg drugega na tla. Gorenji leži na levi perutnici spodnjega, z desno perutnico pa pokriva njega hrbet. Razmakneta se še toliko, da ostane med njima prostora tretjemu tovarišu. Tak6 ležeča ju prosta tovariša zvežeta. Kako pa sedaj zleteti? Sila si ve pomagati. Vstaneta, stopita na podrto smreko proti tanjšemu koncu, ki se upo-giblje pod njima. Zagugljeta se in zletita. Ko se navadita letati skupaj zvezana, približata se pod kvišku strmeči konec podrte smreke, kamor sta tovariša posadila ponesrečenca, opasanega z vrvjo. Tega potegneta zvezanima ptičema na hrbet, tak6 da leži na perutnicah med njima, in vržeta ptičema vrv okolo vratu, da bi ne zdrsnil. Ptiča se vzdržita v zraku, dasi težko, in počasi letita dalje. Ali pomagati jima je treba. Hitro priletita prosta tovariša. Pridružita se jima spodaj ob nogah in se sprimeta, s perutnico nad perutnico, posnemaje vzgled zvezanih gorenjih tovarišev. Tako ju podpirata, dvigaje ju kvišku, kadar onadva pešata. In glej, srečno ti dospo v dolino — otet je mrtvoudni tovariš, izumljen je osnovni zakon   zrakoplovne ladje!
V   basni   pomagajo   štiri   združene   perutnice   nositi   breme    po zraku — naša ladja ga nosi z osmimi.«
(Dalje prihodnjič.)
V mraku.
JLua zemljo pada hladni mrak, Pod nebom plava ptič leg;ik.
Ko  zemlji noč se porodi, Pod nebom ptičji spev zveni.
Mrak  pada  cesto na sred, Zamro mi  vroče v njem želje".
Nad noč pa mojega srca"
i Tožeča pesem priigra . . .
Rastislav.
39*