Kmečka trgovina Cene lesu se dvigajo Politični dogodki so povzročali, da so cene lesu stalno nihale. Odkar pa je Ajiglija postala bolj odločna v politiki, se je tudi na lesnem tržišču jelo opažati, da se cene dvigajo. Angleško zaloge lesa so izčrpane, poleg tega pa rabi lAjig-lija iz dneva v dan več lesa v vojaške namene, predvsem za zračno obrambo. Rusija, ki je v prejšnjih letih toliko silila s svojim lesom na evropska tržišča, prav tako ponehava 3 svojim izvozom lesa in pričakujejo, da ga bo letos še manj izvozila kakor lani. Prav tako omejujejo izvaz lesa v skandinavskih in baltižkih državah. Radi tega se tudi cene lesu na vseh svobodnih tržiSčih dvigajo. Edino na nemških tržiščih. se cene lesu niflo bistveno spremenile, ker ima Nemčija zbog dirigiranega gospodarstva cene že v naprej določene, toda kar tako pa tudi v Nemčiji ne gre, kajti vpliv svobodnih tržišč se čuti tudi na nemškem trgu. Iz naše države se je izvoz lesa povečal v mevsecu majn za 30.9%, v prvih petih mesecih letošnjega leta pa za 28.37%. V Nemčijo smo v maju izvozili za 17.4 milijone din lesa, v Italijo za 23.7 milijonov din, v Anglijo za 13.2 milij. din, na Madžarsko za 12 milijonov din, v Egipt za 4 milijone din, na Nizozemsko za 2.6 milij. din, v Argentino za 2.5 milij. din, v vse ostale države skupno pa za 17 milijonov din. Cene na domačih. siovenskih lesnih. tržiščih ao stalne. Mnogo škode so naredile zadnje povodnji, ki so odnesle mnogo dragocenega lesa, žage so stale, splavarjenje je bilo otežkočeno. Vse to je boljši razvoj naše lesne trgovine zavrlo. Najbolj se kupuje stavbeni les, to je tesani hlodi in deske. Izvoz na Madžarsko se izboljšuje, Nemčija pa je ponovno začela nakupovati železniške prage. Cene pšenice V letoSnjem letu pričakujejo izredno dobro letino pšenice, posebno v Zedinjenih. državah Severne Amerike in v Kanadi. Radi tega so cene pšenici na svobodnem svetovnem trgu padle in je bila pšenica v Liverpoolu na Angleškem v teh dneh najnižja od leta 19931 sem. Povprečno je na mednarodnih tržiščih cena pšenici okrog 80 do 90 din za 100 kg. V naši državi so kmetovalci v Vojvodini, kjer pridelajo največ pšenice, potom svojih kmetijskih zbornic predlagali, da se določi letošnja cena pšenici 180 din za 100 kg, a oni, ki pšenico kupujejo (Dalmacija, Hercegovina, Slovenija itd.), so pa predlagali, da se naj pšenica prodaja v državi po 140 din za 100 kg. Kmetijski minister je vzel srcdnjo pot ter določil, da bo letošnja cena pšenici 165 din za 100 kg. Ker naša država žito izvaža, bo morala na mednarodnih tržiščih prav tako prodajati pšenico po 80—90 din za 100 kg in bo torej pšenica v državi še enkrat dražja, kot pa na mednarodnih trgih. Tudi Madžarska, Romunija in Bolgarija se poslužujejo istih metod pri izvozu žita kot naša država, toda ne v taki meri kot pri nas. Gospodarske zanimivosti Slinavka in parkljevka je po najnovejšem izkazu živalsklh kužnih. bolezni še v okrajih črnomelj, Kamnik, Kočevje, Kranj, Radovljica, škofja Loka, Ljubljana okolica in mesto, in to samo v nekaterib. vaseh, največ v črnomeljskem okraju in v okraju Ljubljana okolica. V okrajti šmarj« pri Jelšah pa v Kozjem, Nezbišah, Pristavi, KunSpergu tn. pri Sv. Petru pod Sv. goraml, v laškem okraju pa v Brnici, Hrastniku, Laškem, Gomji Rečici tn Strmcu, občina Sv. Krištof. 30 milijonov diuarjov je dal na razpolago naš flnančni minister kmetijskemu ministru na podlagi § 87 finančnega zakona za sanacijo (redno lzplačevanje) zadružnih zvez. Zadružne zveze so prosile za 200 milijonov dinarjev, ker bi le tedaj mogle redno poslovati. Ker je zneaek mnogo manjSI, še kljub gornji denarni podpori države naši denami zavodi ne bodo redno poslovali. V Bkvvensklh hranilnicab je več denarja. V meaecu maju letošnjega leta se je v 29 slovenskih hranilnicah vložilo 431.953 din, tako da znaša skupna vsota denarja v Blovenakih hranllnicah 1.115,887.203 din. Vloge na knjižice ao Mle večje *n eo znašale 2.3 mflij. dtn. Novth viagateljev je bllo v maju 42, vBeh skupaj pa 131.701. Italtjanl jedo vedno manj mesa. V Italiji so v letoSnjem letu prodall veliko manj mesa kot lanl. Temu so krive visoke cene mesu, kl eo določen« fcl driava. Radl tega Italljani tiudi od nas ku- pujejo zelo malo klavne živine, bolj se zanimajo za plemensko živino, poaebno teleta, ker hočejo izboljšati stanje svoj« živine, ki je zelo slabo radi nezadostne živnske krme v zimskem času. Da bi Italijani izpopolnili zaloge mesa, so sklenili z Argentinijo trgovinsko pogodbo in bodo od Argentincev kupili za 551 milijonov lir zmrznjenega mesa, za 12 milijonov lir pa drugih mesnih izdelkov. Cene goveje živine Voli. Maribor debeli 4—5 din, poldebeli 3.50 do 4 din, plemenski 4.25—5.75 din, Ptuj 4—4.75 din, Sv. Jurij pri Celju debeli 5—5.75 dtn, plemenski 4—5 din, Ljubljana debeli 5.50—6 din, poldebeli 5—5.50 din, Krško debeli 5—6 din, poldebeli 4 do 5 din, Radovljica debeli 6 din, poldebeli 5 dln 1 kg žive teže. Biki. Maribor 3—4.25 din kg žive teže. Krave. Maribor debele 3.50—4.30 din, plemenske 3.50—4.50 din, molzne 4—5.25 din, klobasarice 3 din, Ptuj 3—4 din, Sv. Jurij pri Celju 4 do 4.50 din, Ljubljana 4—4.50 din, Radovljica 4.50 din za kg žive teže. Telloe. Maribor 4—5.25 din, Ptuj isto, Sv. Jurij pri Celju 4.50—5 din, Ljubljana 5—6 din, Krško 4—4.50 din, Radovljica 5—5.50 din. Telefci. Maribor 4.50—6 din, Ptuj 5 din, Sv. Jurij pri Celju 4—5 din, Ljubljana 6—7 din, Krško 5—7 din, Radovljica 7—8 din kg žive teze. Svinje Plemenske. Maribor 5—6 tediiov stari pujaek 80—100 din, 7—9 tednov 110—120 din, 3—4 mesece 180—240 din, 5—7 mesecev 310—450 din, 1 kg žive teže pa 6—8 din. V Ptuju so bili mladi pujski 6—12 tednov starl po 80—120 din komad. Pršutarji. Ptuj 7—7.50 din, Ljubljana 7—8 din, Krško 6—10 din, Radovljica 8 din kg. Debele svinje (špeharji). V Ljubljani sremaki špeharji 9^—9.50 din, v Radovljici 9 din kg. Konji V Ptuju so bili prodani na čez od 1000 do 4700 din, žrebeta pa od 800 do 2200 din komad. Vino Okolica Ptuja. Navadno mešano staro vino pri vinogradmkih 5 din liter, novo (lansko) 4.25 din. Fino, sortlrano staro vino pri vinogradnikih 10 din liter, novo 8 din. OkoUca Svetine pri Mariboni. Navadno vtno M ni nikjer prodajalo i^pod 5 din liter, za kvalitetna vina se pa ponuja po 12 <fin liter. Največ se ga je prodalo po 5—7 din liter. Ofeoliea Krškega. Navadmo mešano vino pri -g*« nogradnikih. 3.50—6.50 din liter, finejše vlno pa 5—6 din liter. Traie cene Cene mesu, kožam in žitu se od zadnjegti po» ročila niso bistveno ^>remeniJe. Tudi cene zete* njave so ostale v glavnem iste. Drva. Radovljica 90 dln kub. meter. Krma. V Mariboru seno 50—55 din q, lucerna 60 din q; Ptuj seno 50—75 din q, alaima 28—30 dln q; Ljubljana seno 90 dln q, slama 60 din % Sadje. Jabolka 8 dui, dalmatinske hruške 18 do 12 din, češnje ±—8 dtn, dalmatinske marelic« 12—20 dln, dalmatinske breskve 16—^20 din, i4bez 5 din, jagode 8—12 dm kg-; Hter jagod 4 dffl 8 dtn, ribeza 2—2.50 dln, malin 7.50—10 din, &mte (borovnic) 1.50—3 dln, CeSenj 1.60—4 din. Jajca. Maribor 0.50—0.75 din, Radovljica ftjW din komad. Novi krompir 2—S din kilogram, rnerlca 6 49 6 din. Sejmi 10. julija živinski in kraraarski: Lemberg, PoJJčane, Dobova, Puoonci (Pr^cmurjo); svinjslChl Središče — 11. julija tržni dan s svinjMnl: Dolg Lendava; živinski: Maribor — 12. Julij svln^stdl Celje, Ptuj, Trbovlje; živinski in kramarskl: SOf štanj, Tuhinj — 13. Jullja tržni dan s svinjanA TumiSče; živinski tn za drobnioo: Koprtvna-Vei, dol; živinski in kramaurfd: Kotlje, Planina —* 14. juUja svtnjski: Maribor — 16. jullja s\nnjsto Brežice, Celje, Trbovlje; Hvlnski in kran»wkfi Beltinci, Pleterje, Sv. KriStof.