-1 Ameriška Domovina Arm/tERieA 111— HOWIE AM€RICAN IN SPIRIT FORCIGN IN LANGUAG€ ONLY SLO V€ N LAN MORNING NCWSPAP€R CLEVELAND S, O, WEDNESDAY MORNING. JANUARY 5, 1955 ŠTEV. LTV — VOL. LIT Sovjetskim državljanom v Zed. državah je prepovedano potovanje po raznih delih dežele Državni tajnik Dulles je o novih regulacijah obvestil v ponedeljek sovjetskega ambasadorja Zarubina. — To je odgovor Združenih držav na enake prepovedi Ameri-kancem v Sovjeti ji, ki datirajo že iz leta 1948 in ki niso bile nikoli omiljene. WASHHINGTON. — Dne 3. januarja je bilo na deno četrtino ozemlja Združenih držav proglašenega za ozemlje, na katero ne smejo stopiti sovjetski državljani v Ameriki. To je odgovor Združenih držav na enake prepovedi Amerikancem v Sovjetski zvezi. Ta odlok je bil objavljen ob času, ko je državni tajnik Dulles obvestil sovjetskega ambasadorja Zarubina, da so Združene države revidirale svoje regulacije za potovanje sovjetskih državljanov po Ameriki. Te nove naredbe Združenih držav, ki postanejo nemudoma polnomočne, se tičejo vseh sovjetskih državljanov v tej deželi, razen približno petdesetih, ki so akreditirani pri Združenih narodih. Vsega skupaj je prizadetih po teh naredbah okoli 400 sovjetskih uradnikov in njihovih družin. Ta prepoved krije 27 odstotkov ozemlja Združenih držav, kamor jim je prepovedan dostop. Vsebuje okoli tisoč okrajev ali counties v 39 državah, vso mehiško mejo, razen Webb okraja v Texasu, in 15 milj širokega pasu okoli Velikih jezer ob meji Kanade. In prvikrat je sovjetskim državljanom prepovedan tudi vstop v razne četrti ameriških mest. šilo za ognjilo Te stroge regulacije so bile uveljavljene, ker Sovjetija ni pokazala nikakih znakov, da bi omilila restrikcije Amerikancem v Rusiji, ki datirajo še iz leta 1948. Državni department je dal razumeti, da ko bo in če bo Sovjetija pripravljena omiliti svoje restrikcije Amerikancem v Rusiji, jih bodo omilili tudi v Zdr. državah napram sovjt. državljanom. Zaprti obiski okraji Ohijski okraji, po katerih ne smejo potovati sovjetski držav-Ijeni, so sledeči: Alien, Ashland, Auglaize, Bu-ter Champaign, Clark, Crawford Cuyahoga, Darke, Defiance, Delaware, Erie, Franklin, Fulton, Greene, Hamilton, Hancock, — Hardin, Henry, Huron, Jackson, Logan, Lorain, Lucas Madison, Marion, Medina, Mercer, Mia-my, Montgomery, Morrow, Ottawa, Paulding, Pickaway, Pike Preble, Putnam, Richland, Ross, Sandusky, Scioto, Seneca, Shelby, Stark, Summit, Union, Van Wert, Wayne, Williams, Wood i nWyandot. Kaj je vzrok novemu zadržanju Sovjetov do duhovščine in vernikov PRED DNEVI smo poročali, da so najvišji funkcionarji sovjetske komunistične partije z njenim glavnim tajnikom Kruš-čevim na čelu okrcali časopisje in druge ustanove, ki gredo vse predaleč v žigosanju ali smešenju duhovščine in vernikov. Centrajni odbor komun, partije v Sovjetiji je izdal kmalu zatem poseben odlok vsem komunističnim propagandistom, da ustavijo preganjanje in “žalitve” sovjetskih vernikov in da se posvete le bolj sistematskemu delu pri ateistični propagandi. Dekret, ki ga je objavila Pravda s podpisom tajnika Kru-ščeva, omenja, da “žalitve vernikov in duhovščine morejo ljudstvo le še bolj utrditi v verskih predsodkih.” Sovjetski tisk je moral v zadnjem času priznati neuspehe pri preganjanju vere. Sovjetski državljani, ki so danes mlajši kot 43 let, niso nikoli imeli v šoli verouka. In vendar morajo priznati, da je ravno inteligenca kljub vsemu materialističnemu šolanju zapadla religioznosti. In ker je državna cerkev popolnoma pod kontrolo komunistov, se ljudje zatekajo v razne sekte, ki nastopajo v zadnjem času tako številno, da pomenijo resno nevarnost za komunizem. Zaradi slabih razmer na deželi in ob stalnih neuspehih ag- CL.OUOY 7 remenski prerok pravi: Danes deloma oblačno in za spoznanje bolj toplo. Ponoči dežni prši in ne posebno mraz. rame politike se Sovjeti ne čudijo, da je religiozno gibanje pridobilo na deželi. Bolj resno pa jemljejo znake verskega napredka med vojaštvom, kjer so po poročilih pozicije brezbožnih že močno omajane. Gotovo je na tem nekaj resnice. Vendar zapadni svet ni tako optimističen in mnogi vidijo v teh zadnjih Ukrepih le dozdevno spremembo sovjetske politike, s katero bi se Sovjeti radi pokazali boljše, kot dejansko so, ker to sedaj potrebujejo pri svoji politični ofenzivi. ------o------ , Novi grobovi Helen Balogh V novoletni dan je bila zadeta od srčne kapi in prepeljana v Euclid Glenville bolnišnico kjer je v ponedeljek zvečer preminula, Helen Balogh, rojena Kovach, stara 40 let, stanujoča na 70 E. 217. St., Euclid, O. Tukaj zapušča žalujočega soproga Louisa; sina Donalda, 2 brata, Eugene in James ter več sorodnikov. Rojena je bila v Blain, Ohio. Pogreb bo v četrtek zjutraj ob 10:00 uri iz Jos. Žele in Sinovi pogrebnega zavoda na 458 E. 152. St. in na Calvarija pokopališče. ------o------ Priporočilo za prelom s Sovjetsko zvezo WASHINGTON. — Posebni odbor kongresa, kateremu na-čeljuje poslanec Charles J. Ker-sten, republikanec iz Wisconsi-na, je priporočil prekinjenje diplomatskih zvez s Sovjeti j o in vsemi njenimi sateliti. — ' o . Avtomobili v Franciji PARIZ. — Francozi so tekom leta 1954 kupili več avtomobilov pa manj kruha kakor leto poprej. POMETANJE FEDERALNI VLADI Z. D. Federalna vlada je odslovila 8008 uslužbencev ali pa so sami odstopili, ker so tvorili ri-ziko javne varnosti. WASHINGTON. — Civil Service komisija je naznanila, da je bilo odslovljenih 8008 feder. uslužbencev, kateri so bili smatram kot riziko za javno varnost. Iz zapisnikov 2096 izmed teh je razvidno, da so bili krivi prevratnih ali subverzivnih aktivnosti, subverzivne asociacije, — včlanjenja v prevratne organizacije in podobno. Glede ostalih 5912 pa je bilo dognano, da so seksualni per-verzneži, ljudje s kriminalnimi rekordi, losebe slabih karakterjev, duševno neuravnovešeni ali drugače bolni ljudje. Na osnovi eksekutivnega ukaza predsednika Eisenhowerja z dne 28. maja 1953 so vsi ti sma-trani kot riziko javne varnosti z onimi vred, ki so obtoženi subverzivnih aktivnosti ali subverzivnih asociacij. To je zdaj že tretje poročilo. Drugo poročilo, ki je bilo objavljeno 30. junija 1954, izkazuje 6926 odslovitev ali prostovoljnih izstopov iz vladne službe zaradi navedenih vzrokov. -------------o----- Papež vidi gotov napredek v sedanjem "mrzlem miru" Papeževa božična poslanica govori tudi o mirnem so- i žitju, katerega deli sv. oče v tri sekcije. VATIKAN. — Papež Pij je v svoji božični poslanici- priporočil, naj se spremeni sedanji — “mrzli mir” v resnični mir, in to čim prej mogoče. Pozval je vse kristjane, naj pomagajo izgraditi “most miru” med Vzhodom in Zahodom, toda je ponovno svaril pred komun, propagando. Papežev apel je bil vsebovan v njegovi božični poslanici, ki je zaradi bolezni ni mogel sporočiti na sveti večer, temveč šele 3. januarja. Kakor vse ostale je bila tudi ta poslanica posvečena miru med narodi. Papež je omenil, da je opaziti nekoliko napredka v utrudljivem delovanju za mir. Sedanji “mrzli mr” je samo provizoričen ali začasni mir, je dejal sv. oče. Dobršen del njegove poslanice se je tikal mirnega sožitja, katerega je papež razdelil v tri sekcije: sožitje v strahu, sožitje v zmoti in sožitje v resnici. Samo tretje sožitje more voditi do resničnega in trajnega miru, je dejal. “Ni je poti, ki bi mogla voditi svet izven vojnih strahot, razen pot, ki vodi k vrnitvi k strahu božjemu.” --- o Churchillova hiša razpada LONDON. — Premier Churchill se bo moral kmalu izseliti iz rezidence britanskih premie-erjev, ker je pričela nad 200 let stara hiša dobesedno razpadati. 'MORILCEV PREDSEDNIKA PANAME NISO ŠE ODKRILI Doslej se ne ve še nič pozitivnega, kdo so bili ljudje, ki so s strojnicami ubili prdsednika Paname. Aretacija sumljive ženske. — Vlada Združenih držav je izrazila sožalje nad njegovo smrtjo. Velikodušni Tito: -Kar je lahko dobiti, -je lahko podarjati! KALKUTA, Indija. — Preds. Tito, ki potuje zdaj po Indiji, je podaril neki indijski mladenki svojo $420 vredno fotografsko kamero, ko je videl, da ga želi mladenka fotografirati s svojim bornim aparatom, glede katerega je bilo dvomljivo, da bi mogla z njim posneti dobro sliko. Maršal Tito si je ogledoval neko tovarne', v kateri je uzrl deklico, ki je hotela posneti njegovo sliko. “Ali bo tvoja kamera posnela dobro sliko ob tej svetlobi tu v tovarni?” jo je vprašal Tito. “Ne vem, ampak poskusila bom”, je odvrnila mladenka. Tedaj ji je maršal Tito ponudil in podaril svojo kamero in ukazal svojim oficielnim fotografom, naj jo pouče, kako se ravna z njo in naj oskrbe kamero z novim filmom. Ko se je to zgodilo, je mladenka posnela Titovo sliko z drago “šenkano” kamero, nakar je Tito odšel naprej po svojem ogledu tovarne, o.................... Božično in novoletno praznovanje v Sovj. zvezi Kljub uradnemu nepriznavanju Božiča vele po vsej Sovjetiji božični duh. (Speciano poročilo Cliftona Da-viela listu New Times). MOSKVA. — Tu vidite zdaj na vseh ulicah može, ki nosijo domov smrečice, jelke in borovce, iz katerih bodo naredili božična drevesca svojim družinam. Okrasili in osvetlili jih bodo z električnimi lučkami, podnje pa postavili poleg darov Dedka Mraza/ k i je pod komunizmom nadomestil Miklavža. Drevesca bodo ostala preko Božiča in Novega leta, ki nastopi teden pozneje ko na Zapadu, v moskovskih stanovanjih. V Sovjetski zvezi ne praznujejo starega Božiča pravoslavne cerkve, vendar veje po vsej deželi duh božičnega razpoloženja. Po vsej Mioskvi naletite na Zemljišča, kjer prodajajo božična drevesca, prav kakor po a-meriških mestih. Cena jelki ali smrečici je 3 do 5 rubljev, kakršno je pač drevo. Do 29. decembra so prodali v Moskvi že 150,000 teh drevesc. V teku zadnjih dveh tednov je prodala G. U. M. department trgovina na Rdečem trgu za en milijon rubljev okraskov za ta drevesca. Z 29. decembrom, to je prvim dnevom, ko ostajajo moskovske trgovine odprte do desetih zvečer, so skupno prodale že za deset milijonov rubljev raznega blaga, ki ho uporabljeno za božična darila. V soboto bodo po velikih moskovskih dvoranah razne priredite za otroke. ------o------ Aga Kan zbolel NICA, Francija. — Od tukaj je odletel osebni zdravnik Age Kana, ki je nedavno odpotoval s svojo ženo iz Francije v Egipt na “oddih.” Aga Kan, ki je star 77 let, je duhovni voditelj 20 milijonov indijskih muslimanov. Francoski vodja umrl BORDEAUX, Francija. — Tu je umrl v 68. letu svoje starosti Maurice Palmade, bivši minister in član stranke radikalnih scialistov. PANAMA CITY. — Panamska vojaška policija je včeraj aretirala bivšega predsednika A. Ariasa ter večje število njegovih somišljenikov v prizadevanju, da odkrije atentatorje, ki so s streli iz brzostrelk ubili panamskega predsednika Jose A. Remona. Poleg predsednika sta bili u-biti še nadaljni dve osebi, tri pa ranjene. V ponedeljek niso še pozitv-no ugotovili identitete morilcev kakor tudi ne motiva za umor. Bivšega predsednika Ariasa so prijeli na njegovem podeželskem posestvu, 300 milj daleč od pozorišča zločina, s čemer je opran možnosti, da bi on izvršil umor, toda nekateri armadni častniki so mnenja, da so njegovi somišljeniki odgovorni za zločin. Na predsednika so pričeli streljati na dirkališču z brzostrelkami od treh strani. Telesni stražnik ubit J. Peralta, telesni stražnik predsednika, je bil prvi, ki je padel zadet od krogel. Trenutek zatem se je zgrudil na tla 46-letni predsednik, katerega je zadelo več krogel v hrbet. To je bilo ob 7:3R zvečer; dva uri nato je v bolnišnici podlegel ranam. Tretji, M je bil ubit, je bil Danilo Souza, plavalni šampi-jon. On ni bil s predsednikovo skupino in ni še jasno, kako je zašel v linijo ognja. Po smrti predsednika je prevzel predsedniški urad prvi podpredsednik Jose R. Guizado, ki je imel služiti v svojem uradu MED SOVJETSKIMI časnikarji, pisatelji, likovnimi in o-stalimi umetniki je po Stalinovi smrti opažati bolj sproščen polet misli in ustvarjanja, nad čemer je vse doslej ležala težka mora. Ilija Ehrenburg, eden najbolj znanih sovjetskih časnikarjev in pisateljev, je v znamenju tega duhovnega preporoda — če ga smemo tako imenovati — napisal novelo “Tajanje,” v kateri je dal duška gnevu vseh, katerih duha vklepajo v železne spone. V usta Z., spsobnega direktorja tovarne, ki je postal žrtev čistke, je položil Ehrenburg sledeče besede: “Tukaj sem — pošten sovjetski človek! Vse svoje življenje sem dal državi, zdaj pa sem na cesti. . . in niti vrabec na strehi ne čivkne nad menoj! . .. ” Nato izraža Ehrenburg na več straneh svoje knjige globoko željo ljudstva, da bi bilo že vendar enkrat rešeno karakterjev, ki edini vse vedo in vse znajo. Časnikar P. govori sam s seboj: “Menda sem se privadil, da ostajam molčeč ob gledanju vseh teh odpadkov in nesnage, kakor da je ne vidim. To je slabo. Ko smo šele pričeli graditi, je bilo naravno, da je bilo mnogo navlake okoli nas, zdaj pa je čas, da počistimo hišo, v kateri živimo! . . .” Ehrenburg je v svojem “Tajanju” odtajal gnev vseh onih, ki morajo pisati s tesno stisnje-* nimi komolci ob telesu, čuteč na tilniku sapo tistih, ki jim z umrlim predsednikom vred do oktobra 1956. Obsedno stanje V Panama City so nemudoma dospela ojačenja narodne garde. Odrejene so bile nujno-stne in varnostne mere, pozneje pa je bilo proglašeno začasno obsedno stanje. Edina aretirana oseba, ki je bila identificirana po imenu, je neka Thelma King, o kateri je bilo rečeno, da je odločna pri-stašinja bivšega predsednika A-riasa. Ernesto de la Ossa, panamski delegat pri Združenih narodih, je izjavil, da mu je bilo povedano, da je ta ženska dala morilcem signal, kdaj naj prično streljati. Dejal je, da je bila aretirana in da so našli v njeni ročni torbici revolver. Izvoljen leta 1952 De la Ossa je dalje povedal, da je omenjena Thelma King članica komunistične partije, ki je že 22 let brez moči. Ameriški voditelji tukaj kakor tudi v Washingtonu so izrazili svoje sožalje in obžalovanje nad smrtjo predsednika Remona. — Bivši predsednik Arias je igral vodilno vlogo skoraj v vseh nasilnih političnih spremembah, oddkar je bil dne 2. januarja 1. 1931 na čelu revolucije. Od predsedništva je bil odstavljen dvakrat — zadnjič 1. 1953 — po vojaških četah, katerim je poveljeval Remon, ki je bil takrat poveljnik panamske armade. zro pod pero, kritizirajo, grajajo ali se v najboljšem slučaju pomilovalno posmehujejo. . . ------o----- Slovenska pisarna S116 GlfcM Ave^ Cleveland, (X Telefoni EX 1-9717 Vaja: Danes zvečer ob pol osmih bo v Slovenski pisarni vaja za veseloigro glavni dobitek. — Režiser. Vstopnice za veseloigro Glavni dobitek lahko dobite v predprodaji že sedaj v Slovenski pisarni. Sezite po vstopnicah, zakaj tudi s tem pomagate Ligi! Knjige: Preprosto življenje štirih ljudi na farmi in ljubezen med njimi je vzel pisatelj Karel Mauser za snov; povesti Večna vez. Cena knjigi je $1. — Za poštnino priložite 15 centov v znamkah. Tudi obširen Koledar Svobodne Slovenije je sedaj na razpolago. Cena Koledarju je $3.25, po pošti $3.50. ------o------- Prometna nesreča PREWITT, N. M. Tukaj je zdrsnil na mokri cesti Greyhound bus ter se zaletel v nek avtobil, pri čemer sta bila ubita dva vojaka. Deset oseb na bu-su je bilo ranjenih, dva med temi nevarno. ------- Društvo Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ ima za leta 1955 sledeči odbor: predsednik Michael Vidmar, podpreds. Charles La-gerski, tajnik in blagajnik Fr. Brinovec, 5609 Bonna Ave, EN 1-2061, zapisnikar Matth. Penko, 456 E 143 St, nadzorniki Josephine Hrvat, Frances La-gerski, Jennie Shray, za delni-, ško konferenco SND John Sušnik, za Klub društev SND Michael Vidmar, za pregled vsi slovenski zdravniki. Seje so vsako 2. nedeljo v mesecu ob 9:^0 dopoldne v SND na St. Clair Ave., v starem poslopju, soba št. 3. — NAJNOVEJŠE VESTI BUCYRUS, O. Frederic Spears, 17 let stari brat Patricije, ka-tere golo truplo so našli v nekem grmovju nedaleč od njenega doma, jte včeraj priznal, da je sestro on doma zadavit S sestro se je v njeni spalnici stepel zaradi neke blazine, radi česar jo je zadavil, potem pa njeno truplo odpeljal v svojem avtomobilu na mesto, kjer je bilo pozneje najdeno. CLEVELAND. — Župan Cele-brezze je izjavil, da mu je bilo sporočeno, da bo državna administracija dala mestu nekoliko pomoči za kritje mestnega relifnega primanjkljaja. COLUMBUS, O. — Včeraj popoldne je bil stavljen v državni zakonodaji predlog za $100,-000 bonusa 300,000 ohijskim vojakom, ki so aktivno služili v oboroženih silah v času korejske krize, od 25. junija 1950 do 19. julija 1953. ALEXANDRIA, Va. — Joseph S. Petersen Jr., bivši analizator National Security agencije, je bil včeraj obsojen v sedemletni zapor zaradi izdajanja tajnosti važnih dokumentov. ZDRUŽENI NARODI, N. Y. — Tajnik Združenih narodov Hammarskjold in njegovi spremljevalci imajo dospeti v Peiping danes popoldne ob eni. • Ameriška Domovina Clevelaad S, Ohio •UT SL Clalr Ave. HEnderson 1-0628 Published dally except Saturdays, Sundays, Holidays and the first week in July General Manager and Editor: Mary Debevec NAROČNINA Za Zed. države $10.00 na leto; za pol leta $6.00; za četrt leta $4.00. Za Kanado in sploh za dežele izven Zed. držav $12.00 na leto. Za pol leta $7.00, za tri mesece $4.00. SUBSCRIPTION RATES United States $10.00 per year; $6.00 for 6 months; $4.00 for t months. Canada and all other countries outside United States $12.00 per year; $7 for 6 months; $4 for S months. že v zadnjem Kongresu. Demokrati so nezadovoljni z zmanjšanjem oboroženih sil in bodo skoraj' gotovo neradi sprejeli predlog o splošno obvezni vojaški službi, ki mu sicer tudi republikanci niso posebno naklonjeni. Letošnje in prihodnje zasedanje Kongresa bo pod močnim vplivom bodočih predsedniških volitev. Obe stranki bosta poskušali pridobiti s svojim zakonodajnim delom vo-lilce in pripraviti svojemu kandidatu pot v Belo hišo, zato )osta skrbno prisluhnili javnemu mnenju, predno bosta zavzeli dokončno stališče do enega ali drugega javnost vznemirjajočega vprašanja. j: BESEDA IZ NARODA | • Entered as second class matter January 6th, 1908, at tha Post Office at Cleveland, Ohio, under the act of March 3rd, 1879. 83 No- 3 Wed., Jan. 5, 1955 Ob otvoritvi zasedanja novega Kongresa Danes so se zbrali v Washingtonu kongresniki in senatorji, da izvolijo vodstvo in posamezne odbore Kongresa, ki bo nato jutri začel z rednim delom. Kot prvo bo poslušal novi Kongres, 84. po številu od ustanovitve Združenih držav, poročilo predsednika Eisenhowerja o stanju Unije. V tem poročilu bo predsednik v glavnih potezah očrtal zakonske predloge, ki jih ima namen predložiti zvezni zakonodaji v obravnavo in potrditev. Za prihodnji dve leti bo moral republikanski predsednik shajati z demokratsko vodenim Kongresom. Volilci so kljub njegovim ponovnim pozivom in svarilom izvolili demokratski Kongres. V predstavniškem domu je 232 demokratov proti 203 republikancem, v senatu 48 demokratov proti 47 republikancem. Neodvisni senator Wayne Morse je obljubil pri organizaciji senata glasovati z demokrati, sicer bo pa v vsakem slučaju sproti zavzemal svoje stališče, kot je to delal v preteklosti. Današnji čas z mrzlo vojno in težkimi odločitvami za htcva trdnih vlad v vseh vodilnih državah. Združene države so poleg Vel. Britanije vodnik in branilce svobodnega sveta. Vsi narodi, katerih oči se polne upanja upirajo v Washington, so nekam zaskrbljeni nad delitvijo vlade v naši deželi. Boje se, da bi demokratska večina v Kongresu utegnila hromiti moč in odločnost administracije v zunanji politiki. Ta strah j e vsaj prevelik, če ni v celoti odveč. Voditelji demokratov so že ponovno izjavili, da bodo z republikansko administracijo, v kolikor zadeva zunanjo politiko, sodelovali, če jih bo ta predhodno o svojih načrtih obvestila in povabila na posvetovanja, na katerih se bo zunanja po litika odločala. Predsednik je na to zahtevo pristal in dal svojim podrejenim zadevna navodila. Predsednik je prepričan, da volilci niso odklonili njegove “srednje poti,” ampak izrazili le nezadovoljstvo nad -začasnimi gospodarskimi težavami, ki so se pojavile v letu volitev kot posledica končane vojne na Koreji. V tem prepričanju namerava tudi nadaljevati začeto pot izvajanja “zmerno progresivnega” programa. Poročilu o stanju Unije bo sledila 10. januarja poslanica o zunanji trgovini, naslednji dan poslanica o povišanju plač federalnih in poštnih uslužbencev ter o potreb^zvišanja poštnih pristojbin. Tema dvema poslanicama bodo”sledili predlogi o zvišanju plač vojaštvu in o novem rezervnem programu, predlog federalnega proračuna in poročilo o gospodarskem stanju dežele Predsednikov program zakonodajalcem bo precej obsežen. Važno vprašanje je, v koliko ga bodo zakonodajalci sprejeli in odobrili, v koliko odklonili. Od razpoloženja Kongresa ne zavisi samo notranja politika, ampak v prav taki meri tudu zunanja. Kongres je namreč tisti, ki odobri federalni proračun, med drugim tudi onega za državno tajništvo. V zunanji politiki pričakujejo na splošno, da bo Kon greš odobril predsednikovo stališče v pogledu Evrope. Male težave bi utegnile nastati v pogledu Jugoslavije in morda Španije. Nerodnejše bo v pogledu Azije. Trenutno je nekako polovico republikancev in večina demokratov v soglasju s predsednikom, da je treba reševati vprašanja Daljnega vzhoda potrpežljivo. Če bodo komunisti kazali miroljubni obraz in ne bodo izzivali, ne bo imel predsednik tudi na tem področju nobenih posebnih težav, drugače pa bo se veda, če kitajski komunisti začno napad na Formozo ali pa sprožijo nove sovražnosti v Indokini ali na Koreji. Predsednikov predlog za obsežnejšo gospodarsko pomoč Aziji, nekaj podobnega kot je bil Marshallov načrt za Evropo, bo naletel na trd odpor pri onem delu zakonodajalcev, ki zahtevajo varčevanje in zvezne izdatke v mejah dohodkov. Na hud odpor bo naletel posebno pri republikancih predlog o znižanju uvoznih carin na tuje izdelke. Po splošni sodbi bosta nemara kljub temu oba predloga pro drla, če bo predsednik na njih le vstrajal. V pogledu domačih vprašanj bo stvar malo drugačna Na tem področju so demokrati sami različnega mnenja. Ni izključeno, da se bo zvezi med “desnimi” republikanci in “južnimi” demokrati posrečilo preprečiti spremembo in dopolnitev Taft-Hartleyevega zakona, med temi ko bo verjetno demokratska večina podprla predsednikov predlog za podporo pri gradnji novih domov kot tudi njegova predloga za izboljšanje bolniškega zavarovanja in za zvišanje najnižje urne plače od 75 na 90 centov. Nobenih težav ne napovedujejo za predsednikov predlog podaljšanja davka na prekomerne dobičke in korpora- Drušfvo Clevelandski Slovenci št. 14 SDZ Cleveland, O. — O našem društvu se bolj redko kaj čuje, zato nemara le ne bo odveč, če napišem jaz nekaj stavkov. Društvo še ni ravno zaspalo, toda pravega življenja pa vseeno manjka, vsaj meni se tako zdi. Imamo dosti članov, tudi finančna stran je v redu. V odraslem oddelku nas je že nekaj let čez 280, v mladinskem pa okoli 115 do 120. Denarja premore društvo takole za kaka dva avta, seveda ne napolnjena denarjem, plačali bi jih pa lahko takoj “keš.” že kakih deset let daje društvo na božični seji vsem tedaj bolnim članom po $10 ali $15, včasih tudi po $20 kot posebno božično darilo. Tu in tam odobri društvo tudi kako drugo izredno podporo, kar vse ni brez pomena. Slabo je, da se večina članstva za društvo tako malo zanima, kot da bi sploh ne bili njegovi člani. Vsakdo lahko svojemu društvu koristi, na en ali drug način. Pred vsem se mora pa udeleževati njegovih sej. Na teh bo zvedel, kaj društvo naj bolj potrebuje in kje bi lahko pomagal, žal je, kot sem omenil, zanimanje za društvo med članstvom majhno, tako da je treba pri nekaterih prav skrbeti, da ostanejo člani, kot da bi bilo to njim v škodo uc ne v korist. Ni dovolj, da plačate članarino, pridite tudi na seje. Na njih se bomo lahko pogovorili o vsem potrebnem, na njih pa zveste tudi, kaj je novega pri zvezi in dobite vsa potrebna navodila in pojasnila. Zgodi se, da je kak član do nečesa upravičen, toda, ker se za društvo ni nikoli dosti zanimal ,tega niti ne ve. Ne zamujajte torej sej, če hočete dobro samim sebi! Vsi ste na nje vedno toplo vabljeni. že nekaj let daje društvo na vsaki seji dva dolarja srečnemu udeležencu. Na eni društvenih sej sklenili, naj bi društvo priredilo kako zabavo. Kasneje smo to misel opustili češ, da se ne izplača in da je samo kup dela. Na zadnji seji smo se vseeno odločili, da priredimo kmalu po Novem letu veselico. Poskrbeli bomo za dobro postrežbo, izvrstno godbo in zabavo. Veselica bo v soboto, 8. januarja, po osmi zvečer v SND na St. Clair Ave. v veliki dvorani. Pridite in pripeljite s sabo tudi nikov vnuk Rev. John Golobič ob asistenci Rev. Malovašiča in Rev. F. Mihelčiča. Pokojniku večni mir, žalujočim naše iskreno sožalje! J. P. smo Novomašnik France Buh Cleveland, O. — Za zadnje mžične' praznike smo imeli Skv venci na tujem kar dve novi maši. Oba naša gospoda novomaš-nika sta bila posvečena na isti dan, t j. v soboto 18. decembra 1954.: Father Francis M. Paik v Clevelandu; v Escobaru v Argentini pa Father France Buh, C. M. Medtem ko je imel Father Paik prvo slovesno mašo v svoji rojstni župniji sv. Vida v Clevelandu, v nedeljo 19. decembra, jo je pa Father Buh opravil v nedeljo 26. decembra v Ramos Mejia, koder je danes poleg buenosaireške slovenske naselbine v Argentini najmočnejša katoliška slovenska skup nost. O Fathru Paiku je AD zad' nje čase več pisala in ga mnogo rojakov tudi osebno pozna, sicer pa bo ostal še naprej mec nami v Clevelandu, saj smo brali pretekli teden, da bo njegovoi prvo službeno mesto v župniji sv. Kristine, v katero spada tudi lepo število slovenskih clevelandskih rojakov. Zato pa nekaj besedi o drugem našem novo-mašniku Fathru Francetu Buhu. Prvo, kar bi rad povedal, je to da ni nič v sorodu, vsaj kolikor je meni znano, z rajnkim našim ameriškim slovenskim misijonarjem msgr. Buhom Jožefom Frančiškom, ustanoviteljem prve slovenske tiskarne V Ameriki (Tower, Minn.) in izdajateljem, 1. sloven, lista v Ameriki “Ame-rikanski Slovenec.” Father Fran ce Buh je bil rojen v šmartnu pod Šmarno goro, koder je bil rojen tudi naš predlanski slovenski clevelandski novomašnik Father Francis Rebol, sedaj že nac leto dni merinolski misijonar na Formozi. Leta 1945. se je naš France umaknil iz domovine skupaj z dvema sestrama: Cen ko, 'ki je danes poročena v Kanadi, in z Anico, ki je poročena v Argentini. Frances je danes sirota brez očeta in matere, ki se pa gotovo v nebesih veseli ta, da si je njun ljubi sin Fran ce izbral najlepši poklic, služiti Gospodu. Njegovega mašniške-ga posvečenja se je mogla udeležiti zato samo sestra Anica možem in obema otrokoma. Ožji clevelandski rojaki Fathra Buha smo se ga v teh dneh spominja li posebno še v molitvah, na po- budo Rebolove mame z Addison svoje prijatelje, dobre zabave Rd. pa smo zbrali zanj tudi lep ho dovolj za vse! Dobrodošli! Z bratskimi pozdravi Matthew Penko, zapisnikar. Smrt v Ely, Minn. Ely, Minn. — Na božični dan je umrl po dveletnem bolehanju John Koshak v starosti 80 let. Pokojni je bil doma v Mali Račni na Dolenjskem in je prišel v Ameriko naravnost v Ely 1. 1899. V mlajših letih je delal v rudniku, potem pa je bil več let vratar pri šoli. Bil je član Društva sv. Jožefa št. 112, pri katerem je bil celo več let predsednik. Za njim žalujejo sin John in hčere Mrs. John Golobič, Mrs. cije, verjetno bodo pa skušali demokrati doseči vsaj malo Slabodhik in Rose Koshak ter olajšanja za malega davkoplačevalca s tem, da bodo pred-'sedem vnukov. Pogreb je bil ložili povečanje neobdavčljivega osebnega dohodka od $600 27. decembra iz cerkve sv. Ando $700 ali celo več. Podoben predlog so stavili demokrati 'tona. SV. mašo je daroval pokoj- dar in pripravili dragocen spominski album, kar smo mu poslali po njegovem redovnem sobratu Fathru Charlesu Wo bangu. Novomašnik ni samo veselje in ponos staršev, novomašnik je tudi čast in radost vse fare; sre čen, da, blagoslovljen pa tudi narod, iz katerega si Gospod izbira v veliki meri svoje služabnike. ‘Molimo zanj in zanje! J. S. uli brezplačno razposlani na vse strani sveta. Med drugim je šlo v Argentino vsak mesec 53, Kanado 30, v Francijo 25, v Italijo 22} v Anglijo 19, v Nemčijo 17, v Trst 12, v Avstrijo 10 in v Avstralijo 8 izvodov. Zanimivo je, da gre slovenski Pregled” tudi v države kakor n. pr. Nova Zelandija, Abesinija, Indija, Dansko, Južna Afrika in francoski Maroko. Na različne knjižnice, državne urade in druge javne ustanove gre 105 številk “Pregleda.” Kot brezplačen list se seveda Pregled” ni mogel dostavljati vsakomur, ki je zanj prosil. Vedno je veljalo načelo, da imajo pravico dobivati “Pregled” samo tisti, ki se kot žumalisti, kulturni delavci, ali vzgojitelji aktivno udejstvujejo v ideološki borbi proti komunizmu, oziroma tisti, preko katerih pride “Pregled” V roke večjemu številu ljudi (kolektivni naslovi). Ker so Združene države vodilna sila sveta in na čelu svetovne organizirane borbe proti komunizmu, je “Pregled” smatral za svojo prvo nalogo, da obvešča naše ljudi po širnem svetu o ameriški politiki, o ameriških naporih za organizacijo' zapad-nega sveta in — kar posebno naše ljudi najbolj zanima — ameriški politiki do Titove komunistične Jugoslavije. Slovenski izobraženci v Združenih državah, ki imajo čas in denar, da si morejo nabaviti in čitati vse mogoče ameriške časopise, so' seveda sem in tja našli v “Pregledu” stvari, ki so jim bile znane že iz drugih virov. Seveda ako so se zavedali, da je bila prvenstvena naloga “Pregleda” obveščati naše ljudi širom sveta in ne v Ameriki, jih verjetno to ni motilo. Z novim letom gre “Pregled” v šesto leto. Tudi v bodoče se osnovna naloga “Pregleda” bo spremenila. Pisma iz vseh delov sveta dokazujejo, da je “Pregled” vestno vršil svoje poslanstvo med našimi ljudmi in da je najboljše, ako na tem potu vztraja. Spremenila se je samo ena stvar. Od januarja dalje se bo> razpošiljal “Pregled” po- Združenih državah in Kanadi samo tistim, ki bodo plačali letno naročnino $3. S tem so komaj pokriti izdatki za poštnino in papir. V znaku splošne štednje in v potrebi povečati izdatke na drugih straneh, se je Odbor že pred leti odločil, da razpošilja nacionalne buletine po Združe nih državah in Kanadi samo ti stim, ki naročnino plačajo. Dru gi nacionalni oddelki so to stvar že pred leti z uspehom izvedli. Z novim letom smo prišli na vrsto kot zadnji tudi Jugoslovani. Ker je Odbor ustanova, ki se zdržuje iz privatnih, prostovoljnih zbirk, bi ne bilo prav, da uživajo prednosti iz prostovoljnih zbirk taki, ki jim to ni potrebno. S prispevkom $3 pa po stanejo sami naročniki in še pomagajo, da se “Pregled” še naprej brezplačno pošilja njihovim rojakom po širnem svetu. Vsem tistim, ki so do zdaj skozi pet let prejemali “Pregled’ brezpačno, in vsem tistim, ki* ga do zdaj niso prejemali, pa bi ga radi imeli v bodoče, priporoča mo, naj v januarju pošljejo po čeku ali money order ju $3 na naslov: Free Europe Committee, Yugoslav Desk 110 W. 57. St. New York 19, N. Y. V šesto lelo Sprememba na tržaških če hoče služiti svojemu namenu. šolah jTo bo postalo šele, če bo prešlo Po prihodu Italije v Trst so njegovo vodstvo iz komunisti-začeli polagoma preurejati upra- čnih v slovenske narodne roke. vo po italijanskem; vzorcu. Tako so ukinili “Prosvetni urad” in, ga nadomestili s svojim “provi-doratom.” Pri tem so odpustili slovenskega zastopnika, ki so ga'izgubo državljanskih pravic. Le-pred leti postavili na to mesto tes je prizivno sodišče v Benet-zavezniki. Da ta odpust ni v so- |kah to sodbo razveljavilo, kot je glasju z londonskim dogovorom že pred leti oprostilo tudi dr. New York, N. Y. — S števi ko; ki bo prišla te dni v roke naročnikov, je zaključil “Pregled, ki ga izdaja Odbor za svobodno' Evropo, pet let plodnega dela. Slovensko izdanje je dosegalo vedno okoli 450 izvodov, ki SO' Ženske v mornarici Nedavno je izdala britanska admiraliteta sporočilo, po katerem bodo lahko v bodoče vsto pale v mornarico tudi ženske, seveda na temelju prostovoljne prijave. Poslej bodo lahko An gležinje aktivno sodelovale pri iskanju morskih min in čišče nju minskih polj, hkrati pa se stavljale tudi posadke manjših ladij. Služba za ugotavljanje in čiščenje minskih polj je v Bri taniji civilna organizacija pod vrhovnim vodstvom kraljevske mornarice. Pravici je bilo zadoščeno V znanem tržaškem procesu 1. 1941 je bil med drugimi obsojen dr. Slavko Tuta na 30 let ječe in je več kot jasno. — Italijani so že začeli hoditi svojo star© pot in odrekajo Slovencem najosnovnejše narodne pravice. Gledališče v službi propagande Na Tržaškem deluje že deset let tako imenovano narodno gledališče. V teh letih je priredilo mnogo predstav v Trstu samem in v okolici. Ob njegovi desetletnici siO' napisali komunisti o njem mnogo pohval, med tem ro ga demokratično časopisje skoro omenilo ni. Tujcu se to gotovo čtidno zdi, pravi goriški “Katoliški glas,” saj je to gleda-lišše edino poklicno gledališče Slovencev na Tržaškem. Predstave so bile sorazmerno dobro pripravljene, vendar pa sorazmerno slabo obiskane. Kako to? Slovensko narodno gledališče je titovsko gledališče. Ustanovila ga je jug. komunistična partija, jugoslovanski komunistični režim je nastavil igralce in režiserje in ostalo vodstvo, jugoslovanski komunistični režim jih tudi plačuje. Ni čudno, da je bil spored sestavljen vedno tako, da je služil koristim komunizma. “Katoliški glas” zahteva, naj postane gledališče res narodno, Sfiligoja. Tržaški proces pred 13 leti je pripravila italijanska politična policija v zvezi s fašisti. Z njim je hotela odločilno udariti primorske Slovence in jim za vselej ubiti pogum za obrambo svojih narodnih in kulturnih pravic. “Slovenski božič” Slovenska prosveta in Marijina družba iz Trsta sta podali za božič znano pesnitev Matije Tomca “Slovenski božič.” Prireditev je zelo lepo uspela. Ponovili jo bdoo v Avditoriju na dan Sv. Treh kraljev. Ameriški veleposlanik iz Rima v Trstu in Gorici Gospa B. Luce, ameriški veleposlanik v Rimu, ki je dosti pripomogla k sedanji ureditvi tržaškega vprašanja, je sredi decembra obiskala Trst, kjer so jo zelo slovesno sprejeli. Na svojem povratku v Rim se je ustavila tudi v Gorici, kjer si je ogledala mejo proti Jugoslaviji. Pogajanja med Italijo in Jugoslavijo uspešno končana Po poročilu tržaške Demokracije so pogajanja o ureditvi zadev izhajajočih iz mirovne pogodbe med Italijo in Jugoslavijo uspešno končana. Za sponzorje prosijo Washington, D. C. — Dosed-nje prošnje za sponzorje med ameriškimi Slovenci so imele razmeroma le malo uspeha. V mesecih septembru, oktobru, novembru in decembru 1954 smo Slovenci vložili komaj po 4 do 6 sponzorskih izjav. Druge narodnosti nas daleč, daleč prekašajo, dasi imajo sorazmerno manj ljudi, ki čakajo na to dobroto svojih rojakov. Posebno številni so novi begunci iz primorskih in prekmurskih krajev. Ali ne bi' njihovi ožji rojaki tu v Ameriki, ki so brali imena, mogli storiti nekaj več v tem oziru. Lepo prosim, naj bi se v vsaki slovenski naselbini vsaj en človek za nekaj časa posvetil tej stvari in pridobil vsaj par sponzorstev. Objavljamo nadaljna imena. S tem seveda ni rečeno, da smo na tiste, ki so bili objavljeni v prej-šnih številkah lista, že pozabili. Ne, hočemo samo opozoriti na vse in ponovno prosimo zanje. Tile so se sedaj oglasili in jih katoliška izseljeniška organizacija Amerike v Evropi priporoča kot dobre, pridne in zanesljive: Petek Julijana roj. 16. feb. 1907 s hčerko Jožefo, roj. 3. aprila 1934, sinom Francem rojenim 17. avgusta 1936 in hčerko Heleno, rojeno 4. aprila 1939. Vsi žive v taborišču Spittal ob Dravi že od maja 1945. Družinski oče je ostal v Jugoslaviji. Mati ih starejša hči sta delavki in gospodinji, sin Franc delavec. Obe hčeri sta tudi šivilji. Šef Alojzij, roj. 6. junija 1915 z ženo Marijo' rojeno 24. maja 1916, hčerko Marijo, rojeno 29. junija 1940 in sinom Alojzijem, rojenim 26. januarja 1952. Oče je delavec, mati giospodinja in šivilja. Oče precej zna angleško. V taborišču Spittal ob Dravi čakajo že od leta 1945. Podbevšek Marija, rojena 77-sept. 1908 s sinom Albinom, rojenim 6. septembra 1932, hčerjo Frančiško, rojeno 29. januarja 1935, sinom Primožem, rojenim 1. junija 1936 in hčerjo Ano, rojeno 1. avgusta 1948. Komunisti so jih nasilno izselili v letu 1945. Mati je gospodinja, sin Albin je delavec v tekstilni stroki, Frančiška je gospodinjska pomočnica, Primož delavec. Ignacij Kastelic, roj. 4. februarja 1907 z ženo Frančiško rojeno 16. aprila 1897, sinom Francem, rojenim 26. januarja 1936. Bežali so maja 1945. Komunisti so pobili dva brata družinskega očeta. Oče je usnjarski delavec, sin mizarski vajenec, vsi so pripravljeni sprejeti vsako delo. Edvard Veider, rojen 13. oktobra 1932, krojač, zna angleško. Anton Vegelj, rojen 26. julija 1927 z ženo Marijano, rojeno 19. marca 1936. Oba sta delavca. Anton Osredkar, roj. 17. januarja .1909 z ženo Marijano, rojeno 24. januarja 1913, hčerko Štefanijo, rojeno 16. decembra 1944, sinom Florijanom, rojenim 20 .maja 1947, hčerjo Uršulo, rojeno 5. oktobra 1948, sinom Antonom, rojenim 1. junija 1950 in hčerko Ano Marijo, rojeno 5. junija 1952. Oče je tesar in sprejme Vsako delo. Družina je v begunstvu že od lota 1945. Berce Benito, rojen 10. julija 1934 na Mirni, samski, avto mehanik. Prinčič Nikola, rojen 8. decembra 1933 v Istri, samski, kmet’ in ribar. o polnoletnosti sta morala ženin in nevesta “v spoštljivosti” vprašati starše za dovoljenje. Ako le-ti niso bili edini, je zadostoval^ dovoljenje očeta. Brez izrečnega guvernerjevega dovoljenja niso smeli poročati moških pred 18. in žensk ne pred dovršnim 15. letom. Civilna poroka se je izvršila v občinski hiši pred uradnikom in 4 pričami, ki so listino podpisale. Novim zakoncem so prebrali 6. odstavek iz Napoleonovega zakonika, ki govori o zakonski zvezi. V tem členu stoji, da si poročenca dolgujeta medsebojno zvestobo in pomoč; mož je dolžan ščititi svojo ženo, ki mu mora biti pokorna, stanovati pri njem in mu povsod slediti, kjer se hoče nastaniti; mož pa mora svojo ženo sprejeti in ji po stanu in premoženje dajati vse, kar je za preživljanje potrebno. Toda civilna poroka se pri ljudstvu ni mogla priljubiti. Zbijali so šale, češ, “po cigansko” ali “pod tepko si se poročil,” “ali me češ, če te čem?” in podobne hudomušnice so letele vsevprek. Zaročenci so se dali pri nas potem vselej še cerkveno poročiti, kar pa se je smelo zgoditi le na tiho in brez večjih svečanosti. Ko sta prišla ženin in nevesta k izpraševanju, ju je smel župnik le “skromno” povprašati, če ne nasprotuje zakonski zvezi, kateri izmed 12 kanoničnih zadržni-kov. V treh cerkvenih oklicih pa se je moralo omeniti, da sta se ženin in nevesta oglasila že tudi pri deželski gosposki in o-pravila tam to, kar veleva zakon. V zvezi s temi preuredbami bi morali župni uradi tudi vse krstne, poročne in mrliške zapisnike izročiti merom, kar naj bi se izvršilo 17. maja 1812. Ker pa večinoma podeželski župani niso bili dovolj vešči, da bi te matične knjige — kljub razposlanim francoskim, laškim in nemškim obrazce m— brezhibno vodili dalje, zato so ostale ponekod še precej dolgo v rokah župnikov. Sploh še ni popolnoma gotovo, ali so se do konca francoskega medvladja res vse ilirske občine lotile poslovanja v teh stvareh ali ne. Sicer je pa tudi že organizacijski (ustavni) dekret v svojem 253. členu pustil za vsak primer odprta vratca. Tam namreč stoji, da so smeli duhovniki še nadalje pisati matične knjige tam, kjer se ta posel ni mogel prepustiti nesposobnim in neizvežbanim merom in sin-dikom. Vendar pa so se morali vsi vpisi izvršiti ob županovi navzočnosti. Drugi odloki ilirske vlade so prepovedovali običajne procesije, ki jih na leto niso dovolili več nego pet. Omejevali so tudi razne pobožne navade; tako je n. pr. bilo zabranjeno pred prazniki kaditi s kadilom po hišah. Ob nedeljah in praznikih pa je moral duhovnik po sv. maši na spodnji stopnici altar j a moliti ali odpeti predpisano molitev za Napoleona. Veronau-ka Francozi sicer niso odpravili, a so ga smeli poučevati navadni svetni učitelji. Odtegnili so šole tudi dotedanjemu nadzorstvu škofijskega konzistorija. Vodnik je 1. 1811 poslovenil krščanski nauk za Ilirske dežele, skrajšan po katekizmu, ki je bil 1. 1804 predpisan za Francijo. ZA SPONZORJE PROSIJO (Nadaljevanje z 2. strani) Nemec Štefan, rojen 20. decembra 1929 v Veliki Polani, kmet, vrtnar, nima leve roke, pa ga to pri delu nič ne ovira in je zelo spreten pri svojem delu. Žalik Štefan, rojen 5. novembra 1917 v Bridgeport, Connec-ticutt, samski, zna angleško, avtomehanik. Kladnik Štefan, rojen 24. decembra v Selih, samski, kmet, delavec, zna angleško in ima denar za prevoz. Luzar Tončka, rojena 25. januarja 1922 v Tržišču, sobarica, uslužbenka v hotelu, gospodin-ska pomočnica. Luzar Marija, roj. 1. oktobra 1910 v Tržišču, samska gospodinjska pomočnica, natakarica, sprejme vsako delo. Ima denar za vožnjo. Rot Adolf, rojen 14. aprila 1927 v žagi na Primorskem, samski, kmet. Vse so mu komunisti konfiscirali. PLosinjak Anton, rojen 2. junija 1928 v Senesci, samski, zna angleško, delavec in kmet. Potočnik Franc, rojen 1. januarja 1924 v Istri, žena Frančiška, rojena 8. julija 1932, sin Jožef, rojen 26. aprila 1946, hči Adel-ma, rojena 9. januarja 1951, hči Marija, rojena 9. januarja 1951. Oče je avtomehanik^ šofey, kuhar. Kavčič Anton, rojen 13. junija 1892, samski, rudar, delavec, zna angleško. Mozetič JCristian, rojen 24-julija 1897 v Mirnu, gozdarski inžener, stavbni inžener, delavec, bil zaprt pod komunisti. Eržen Vinko, rojen 6. februarja 1925 v Idriji, žena Ana, rojena 3. maja 1934, tapetnik, delavec, bil zaprt pod komunisti v Jugoslaviji. Celjak Štefan, rojen 25. decembra 1919 v Brestovcu z ženo Trkjanko rojeno 15. marca 1932 in hčerko Mirijano rojeno 24. avgusta 1953. Oče je zidar in gradbeni delavec. Drufovka Emilij' rojen 22. februarja 1899 v Trstu, žena Gemma, rojena 29. aprila 1898 v Trstu. Mož je zobni tehnik. Drufovka Boris, rojen 27-marca na Primorskem, samski dijak, sprejme vsako delo, najraje v zobnem ateljeju. Dornik Mihael, rojen 25. septembra 1907 v Rojskem, žena Josipina, rojena 13. oktobra 1913. Moi^je kmet in šofer. Dornik Mihael, rojen 3. junija 1932 v Kojskem, nima levega očesa, je usnjarski delavec. Dornik Josip, rojen 23. junija 1934 v Kojskem, samski, mizar, mehanik, delavec. Hvala Franc, rojen 19. julija 1925 v Trnovem, samski, kmet, delavec, avtomehanik in šofer. Čušin Anton, rojen 8. decembra 1906 v Podbel pri Gorici, samski, pek, delavec, kmet. Grabar Janez, rojen 6. marca 1923 v Grogu, žena Marija, rojena 25. maja 1908 v vasi Potanj-ci. Mož je zidar, delavec. Gomišček Franc, rojen 24. maja 1903 v vasi Sv. Andrej na Primorskem, zidar, delavec, žena in dva otroka sta v Jugoslaviji. Marcola Albert, rojen 29. maja 1934 v Padbeli pri Gorici, samski, kmet. Klemenčič Aleksander, rojen 10. maja 1907 v Bovcu, samski, govori angleško, fotograf, sprejeme vsako delo. Klamič Mirko, rojen 30. maja 1928 v Ozelju na Primorskem, samski, kmet. Hvala Pavel, rojen 23. januarja 1924 v čepovanu, nima leve roke, samski, kmet, usnjarski delavec. Golja Slavko, rojen 18. sept. 1932 v Volarju, samski, kmet. Golja Albert, rojen 26. marca 1915 v Gorčerovo, samski, kmet, gozdarski delavec. Erzetič Elija, rojen 21. januarja 1934 v Visnoviku pri Gorici, kmet, samski. Černe Anton, rojen 16. januarja 1908 v Hudajužni, žena Ljudmila, rojena 7. junija 1921, sin Lucijan, rojen 26. aprila 1942, hči! Elena rojena 30. aprila 1951, hči Marija, rojena tudi 30. aprila 1951 in hči Anunciata, rojena 20. oktobra 1953. Oče je kmet, zidar in sprejme vsako delo. Cenčič Rafael, rojen 29. septembra 1929 v Robedišču pri Tolminu, delavec in kmet. Bajt Izidor, rojen 29. oktobra 1930 v Kaminu, samski, kmet in delavec. Bajc Božo, rojen 28. februarja 1931 v Podkraju pri Gorici, samski, kmet, lesni delavec. Stekar Jožef, rojen 21. februarja 1930 v Postojni, samski, delavec. Zupančič Amalija, 'rojena 23. septembra 1931 v Višnji Gori, gospodinja, vrtnarica, bila preganjana v Jugoslaviji ,brat je zaprt. Erbežnik Ana, rojena 18. marca 1924 v Potočni vasi pri Novem mestu, samska, gospodinjska pomočnica, bolničarka. Medved Izidor, rojen 11. novembra 1926 v Bovcu, žena Frančiška, rojena 14. septembra 1934 v vasi Novišče. Mož je mizar in kmet, žena-gospodinja in kuharica. Mozetič Janez, rojen 14. aprila 1907 v Vrtojbi, samski, mizar. Dokler Jožef, zdravnik, rojen 22. marca 1905 v Kranju, govori angleško, je tudi zobni zdravnik. Chirak Sergij, rojen 18. oktobra 1929 v Istri pri Pulju, samski, električar. Obračam se ponovno na vse prijatelje Lige, vse katoliške slovenske Amerikance, z vljudno prošnjo za pomoč tem našim bratom in sestram. V društvih in pri sestankih sprožite vprašanje naselitve teh ljudi med nami. Z združenimi močmi bo tudi ta naloga lahka. Naj nekdo poskrbi za prvo •stanovanje, nekdo za prvo zaposlitev, med državljani boste dobili gotovo dobrega človeka, ki bo podpisal sponzorske listine. Posebej apeliram na rojake iz Slovenskega Primorja. Povsod bom osebno rad pomagal, da bi Liga dosegla na tem področju letos čim večji uspeh. Pišite mi na naslov: Miha Krek, 1452 Spring Road, N. W. Washington 10, D. C. Miha Krek. JOŽE eRDiNA; PO VZHODU IN ZAPADU Na poti v Galilejo. V Haifi. V Nazaretu. Pri klarisinjah. Na goro Tabor. Na kraju Jezusovega spremenjenja. O. Ivan Frankovič. V Tiberiji. Ob Ge-nezareškem jezeru. Nezgoda. Na kraju, kjer je Jezus izročil sv. Petru, najvišjo pastirsko oblast. dr. Koenom stopil k cerkvici, bami in pripluli s čolnom Ko nekaj časa ogledujemo, se * (Nadaljevanje) Tik ob jezeru se vozimo ter se divimo bajni krasoti; na levi lepa pokrajina, na desni pa jezero. Ko se ravnina konča, zavijemo na levo, kjer se cesta dviga vse više; jezero se od nas oddalji. Vidimo ga le iz daljave, pogled nanj pa je še lepši. Naš Bled s svojim jezerom je lep, toda Genezareško jezero ga prekosi; visoko pa ga nadkrili v tem, ker je to jezero često gledalo oko božjega Sina; tako iz brega kakor tedaj, ko je hodil po njegovi gladini, kot po suhem ali pa se vozil v čolnu s svojimi učenci.. Ko je nastal vihar in je bila nevarnost, da vsi utonejo, je Gospod zapovedal vetrovom in morju — in nastala je velika tišina. Tako so se učenci često prepričali, da je Jezus, s katerim hodijo, pravi Sin božji. Z višine, odkoder je pogled na jezero in okolico zelo lep, mi o. Ivan pokaže na obrežje, kjer je od evkaliptov in drugih dreves obdana majhna cerkvica ter pravi: Vidit^ ^am le doli pri jezeru je oni kraj, kjer je Jezus izročil apostolu Petru najvišjo pastirsko oblast. Ker je pogled od tu tako lep, ukažem šoferju, da ustavi, nakar stopim iz avta, vzamem filmsko kamero ter posnamem ta kraj na film, nato povabim še sopotnike, da izstopijo, da tudi njih slikam. Da bo slika lepša, gremo globlje v travo; torbo za filmsko kamero, v kateri je bil tudi fotografski aparat in nekaj filmov, položim na tla, pa ogledujem krasno okolico. Pri tem pozabim na torbo. Odpeljemo se proti obrežju, do katerega je bilo z avtom le nekaj minut. Ko smo dospeli do obrežja, zapazim, da nimam torbe. Brž pregledamo po avtu, če je tam, ko je ni, sem šele ugotovil, da sem jo pozabil v travi. Šofer, študent in deček, ki sta bila z nami, so bili takoj prt pravi j eni, da se peljejo ponjo, dočim sem jaz z o. Ivanom in ATOMSKA ELEKTRARNA — Slika kaze model nove atomske elektrarne, ki je bil na nedavni razstavi Royal Institution v Londonu. oni trije vrnejo, ter lakonično naznanijo: torbe tam ni! Vse so preiskali, a zaman: nič nismo našli. Še na misel mi ni prišlo, da bi je ne našli in sem bil kar gotov, da mi jo pripeljejo. Bil sem zelo razočaran in seveda nejevoljen sam na se, ko sem tako nepreviden. Vseskozi sem strogo pazil, da se mi kaj podobnega ne pripeti, no in tukaj se mi pa je. Sprevidel sem, da sem napravil napako, ko nisem šel tja sam. Toda zdaj, kar je je: torbe, v kateri je bilo poleg fotografske kamere in filmov še par ducatov bisernih rožnih vencev, ni bilo več. Proti odškodnini, sem naročil, da mi če mogoče najdejo to, pa vse zaman. Saj nismo tisti čas nobenega videli tam ni z avtom ni posamezno. Tako mi je še danes uganka, kdo je pobral torbo. Ta izguba me je spravila v nejevoljo, toda le za malo časa. Nezgode so povsod, zlasti pa na takem potovanju. Meni je šlo dosedaj vse lepo brez nezgod. No in če je meni odmerjeno to za nezgodo, potem pa hvala Bogu, da ni večje, a to bom že pre-Dolel, glavno je, da sem zdrav in pa, da ni res kake velike izgube: denar ali pa potni list. Zato res hvala Bogu in kakor prej sem nadaljeval z ogledovanjem tudi zdaj. Vstopili smo v cerkvico, ly djub svoji skromnosti nič ne zaostaja, za najbolj slavno in veličastno baziliko sv. Petra v Rimu, da celo prednjači ji. Sredi cerkvice je skala v obliki plošče, ki se imenuje Kristusova miza. V cerkvici je oltarček, nad njim na svodu pa Sveti Duh. Tukaj je prvak apostolov Simon Peter sprejel od Jezusa Kristusa najvišjo oblast, katero mu je Gospod obljubil v Ceza-reji Filipovi. Dogodek popisujejo evangelisti: sv. Matej, sv. Marko in sv. Luka. “Ko je Jezus je prišel v kraje Cezareje Filipove, je svoje u-čence izpraševal: Kdo, pravijo ljudje, da je Sin človekov? Odgovorili so: Nekateri, da Janez Krstnik, drugi, da je Elija, spet drugi, da je Jeremija ali kdo izmed prerokov. Jezus pa jim reče: Kaj. pa vi pravite, kdo sem? Spregovoril je Simon Peter in rekel: Ti si Kristus, Sin živega Boga. In Jezus mu je odgovoril: Blagor ti, Simon, Jonov sin, zakaj meso in kri ti nista tega razodelg, ampak moj Oče, ki je v nebesih. iPa tudi jaz tebi povem: Ti si Peter — Skala — in na to skalo bom sezidal svojo Cerkev in peklenska vrata jo ne bodo premagala. In dal ti bom ključe nebeškega kraljestva. In karkoli boš zavezal na zemlji, bo zavezano tudi v nebesih in karkoli boš razvezal na zemlji, bo razvezano tudi v nebesih.” To svojo obljubo je Gospod izpolnil tukaj po svojem vsta^ jenju. Ko smo stali poleg skale in je o. Ivan povedal kako svet in znamenit kraj je to, smo pokleknili, nato je o. Ivar\ zmolil Gospodovo molitev, potem pa nam razlagal evangeljski dogodek, ki ga je v svojem evangeliju popisal sv. Janez. Na obrežju jezera so bili zbrani učenci Gospodovi, ko jim Peter pravi: Ribe grem lovit. Brž se odzovejo, da gredo tudi oni z njim; stopili so v čoln, toda tisto noč niso nič ujeli. Ko se je že danilo, je stal Jezus na bregu, učenci pa niso vedeli, da je Jezus. Jezus jim je rekel: O-tročiči imate kaj jesti? Odgovorili so mu: Ne. On jim je rekel: Vrzite mrežo na desno stran čolna in boste našli. Vrgli so torej in že je nišo mogli izvleči radi obilice rib. Oni učenec, ki ga je Jezus ljubil, je torej rekel Petru: Gospod je! Ko je Simon Peter slišal, da je Gospod, si je haljo opasal — bil je namreč brez vrhnje obleke — in se vrgel v morje. Ostali u-čenci so pa vlekli mrežo z ri- ru- so bili namreč daleč od zemlje, ampak le kakih 200 komolcev. Ko so stopili na suho, so zagledali žerjavico pripravljeno in na njej ribo in kruh. Jezus jim reče: Prinesite rib, ki ste jih zdaj ujeli! Simon Peter je stopil in na suho potegnil mrežo, polno velikih rib — bilo jih je 153. (Dalje prihodnjič.) Ženske dobijo delo Dekleta 17 let ali več za zložiti rjuhe, prte in brisače. Stalno delo za dobre delavke. MENK BROS. LAUNDRY 643 E. 103 St. (5) Hišno delo Iščem zanesljivo žensko za 2 dni v tednu. Najprvo samo ob sobotah, ko sem doma. Kličite podnevi GL 1-8777, po 6. uri pa ER 1-1073. (6) MALI OGLASI NAPRODAJ 2 leti star bungalow z 2 spalnicami, kopalnica, z lesom obita zasebna sobica, karpeti-ran; oddelek s kuhinjo, spalnico, umivalnico ter štedilnikom in hladilnikom. Cena samo $17,500. KOVAČ REALTY 960 E. 185 St. KE 1-5030 (257) Sobe se odda Pet sob se odda v najem blizu sv. Vida cerkve. Kličite; IE 1-7963. (4.6.jan.) Kupimo hišo Starejšo hišo s 3 ali 4 spalnicami v bližini E. 185 St. Kličite Wickliffe 3-3583. (257) Stanovanja Odda se 3-sobno stanovanje na 1190 E. 61 St. Kličite IV 1-5624 po 7. uri. (7) Sobe se odda Dve opremljeni sobi (kuhinja in spalnica) se da v najem zanesljivemu in mirnemu pečlar-ju. Prost vhod. 1114 E. 64 St. -(5) Stanovanjte V najem se odda 3 sobe na 986 E. 63 St. Kličite HI 2-4479. (5) Ali sle prehlajeni? Pri nas imamo izborno zdravilc da vam ustavi kašelj in prehlad. Pridite takoj, ko čutite prehlad. Mandel Drag 15702 WATERLOO RD. KE 1-0034 Naročila sprejemamo in izvršujemo po nošti tudi za Clevelnad Kadar nameravate kupiti ali prodati HIŠO . . . TRGOVINO pokličite za ZANESLJIVO in TOČNO POSTREŽBO: JOHN ROŽANCE LAKELAND REALTY CO. 15604 Waterloo Rd. KE-1-6681 Kadar potrebujete zavarovalnino orotl ognju, viharju, ca avtomobile, se lahko In zanesljivo obrneta na obrnete na L. Petrich - IV1-1874 UMI KUJ) UK AVK Popravimo ogrodja in fenderje na vašem avtomobilu • SUPERIOR BODY & PAINT CO. 6605 St. Clair Ave. EN 1-1633 FRANK CVELBAR, lastnik Sax Rohmer ! SKRIVNOST DR. FIT MANČUJA >oooo