Vpliv vaških  veljakov  v  Gajevcih ovira delo funkcionarjev  OF
Za dvig elektrifikacije in industria-liazcije naše države si dnevno pri-zadevajo organi Ijudske ablasti s pomočjo množičnih organizacij, da bi s podežclja vključili v proizvodnjo delovne   moči   iz   privatnega  sektor-
ja, kjer te delovne moči nimajo za-varovanega obstoja, polne zaposlitve in možnosti razvoja. V tem pri2a-devanju ni mogoče oditi neopazno mimo vaških sovražnikov socializ-ma, mimo njihovih poskusov za ohranitev gospodarskih položaj«v. Nobena alarmantna vest jim ni pre-ogabna, da se je ne bi poslužili, vtis strahopetnosti pred sovaačani ;ih ne moti, da ne bi poskušali zavleci v močvirje svojih sosedgg in sorcd-nikov fn se tako zavarovaTi prof odgovornostjo.
V vaseh, kjer je več vaških raož, ki so v stari Jugoslaviji predstav-Ijali gospodarske in politične vel;a-ke, je borba proti njLhovemu vplivu toliko očitnejša in njen učinek rsz-ločnejši. Vsakerau je jasno, da po-skušajo pri slednjem koraku naprej v socialistično gospodarstvo ustva-riti usmiljenja do samega sebe, la bi se s tem izognili ostrini revolu-cionarnega  razvoja.
Na področje KLO Gajevci sem bil po-slan kot aktivist za vkljueevarje delovne sile. Obrnil sem se na kra-jevni odbor OF v Gajevcih, sklical delovni sestanek in doseeel, da so se ga udeležili vsi člani odbora. Sle-deči dan bi se moral -vršiti množični sestanek OF. Funkcionarjem OF ni uspelo, da bi pripravili res množični sestanek članov, ki bi se moral \r-šiti pri posestniku Rižner Jožetu v Gajevcih. Kdor pozna Rižner Jožeta se ne more čuditi, zakaj sam ni pn-sostvoval sestanku in zak^ij je sel raje pomagat sosedu lusčit koruzo. Na sestanku bi zopet kaj slišal o nalogah Osvobodilne fronte za \z-vedbo petletke, a graditvi socializ^na na va.seh in o borbi proti izkoEišča-nju. Takih stvari on ne prenese. Najbolj bi mu ugajalo, če bi lahko komu opisoval svoje prizadevan.je za ahranitev privatnega sektorja gospodarstva, predvsem pa za ohra-nitev ugledne Rižnerjeve bogratre, sicer bi se res zgodilo v Gaievcih, da bi ga kdo sme! n^srovoriti: tovaiiš Rižtier, ko se je bil svoj čas dobro navadil na nazivanje: gospod Riž-ner.
Jasno je, da poedinoi Rižnerieve-ga kova ne bodo mogli vplivati na to, da se v Jugoslavi.ii ne bi izvedla petletka in da v Jugoslaviji privatai sektor ne bi odigral vloere. ki jo je dolžan odicrrati v socialistični drix-beni ureditvi.
Fnnkcionarji Osvobodilne fvcmUv Gajevcih bodo tnorali temeliiteje pri-jeti za delo in upoštevati, da priha-ja.io aktivisti njim v pomoč ne pa obratno in da se ne bodo mogli pri vsakem revolucionarnem ukrepu \z-govarjati na aktivista, temveč ediao na svojo zavest. pred katero si iro rajo priznati. da večkrat dovolijo sovražnikom soclalizma razkra.iati, kar množica poštenih ljudi dnevao nesebično ustvarja.
Gomjemu pojavu v Gajevcih se ne čudim, ker so nastopi vaških vel;a-kov povsod enaki in za katere ina ljudska oblast dovolj sredstev, la jim lahko odreja mesta, ki jim pri-padajo.                                     I.R.