Eazne stvari. Iz domačih krajev. Za volilno dobo. Na dan volitve volilnih mož naj gredo vsi naši somišljeniki na volišče. Posebno velja to za kmetsko skupino Maribor-Slovenji Gradec, kjer je na8 kandidat g. Robič, potem za peto skupino Maribor-Lipnica, kjer kandidiramo posestnika g. Mlakarja in pa za peto kurijo na Spodniem Štajarskem, kjer kandidira zopet g. J o s. Ž i č k a r. NaSi volilci ne smejo biti brezskrbni, kajti nasprotniki stojijo vsi in oprezno na krovu. Proti Mlakarju so postavili nemški bauernbindlerji kandidatom marenberSkega nadučitelja Brandeisa, ki je prišel od severa naše države si med nas kruha služit in ki torej naše kmetske, obrtniške ter delavske potrebe ravno toliko pozna, kakor letos rojeni otroci lanski sneg. Brandeis nima za naš okraj nobenih zaslug in sploh ne vemo o njem nobenih drugih lastnosti, nego da je strasten Nemec, čeprav je njegova mati pristna Čehinja. G. Fr. Mlakar je naš domačin, uzoren kmetovalec in z ljudskih shodov znan zagovornik kmetskih pravic. Volite torej za volilne može le take može, o katerih ste prepričani, da bodo volili g. Robiča, Mlakarja in Žičkarja. Kakor slišimo, še se po mnogih krajih, posebno okoli Maribora in začela nobena agitacija za naše kandidate. To je žalostno! Taka brezskrbnost je letos skrajno nevarna. — V mestni volilni skupini Celje-Brežice se Slovenci tiho, a vrlo pripravljajo volitve. Zmaga dr. D e č k o v a je vedno verietnejša. V mestni volilni skupini Maribor-Ptuj-Ormož pa opazujemo premalo gibanja! Nikjer agitacije, nikjer niti ožjih volilnih odborov! To se mora še predrugačiti. Udarec bi bil za nas, ako bi dr. P i p u š dobil sedaj v tej skupini manj glasov nego jih je dobil slovenski kandidat pri zadnji volitvi. Kmetje, obrtniki in delavci I Članek s tem napisom (glej prilogo!) smo dali tudi posebej natisniti. Somišljenike opozarjamo, da se dobiva odtis tega članka brezplačno v našem uredništvu. Naj se nam javi samo, koliko komadov se potrebuje in kam jih naj pošljemo. Volilno gibanje. Ko je že bil natisnjen drugi članek, smo dobili še poročilo iz gorniesavinjske doline, da so se volici iz občin Solčava-Luče na volilne shpdu dne 28. okt. soglasno izrekii za g. Žičkarja in g. Berksa. Natančneje poročilo prihodnjič. Žičkar in obrtniki ter delavci. V zadnjem državnem zboru je dokazal gospod Žičkar tudi s tem svoje umevanje obrtniških in delavskih teženj, da je glasoval za premembo obrtniskih postav, posebič še za spremembo §§ 59 in 60 o b r t n e g a r e d a, in pa da je pri debati o osemurnem delu delavcev pod zemljo glasoval za osemurno delo. Kozjanske zadeve. Kozjansko politično društvo se je izreklo za kandidaturo g. Josipa Žičkarja v peti kuriji. Zadnji teden pa so nekateri listi prinesli iz Kozjega od 11 posameznih oseb podpisano izjavo za Žičkarjevega protikandidata. Toda ta izjava nima posebnega pomena. Na njej sta podpisana tudi Zvonimir Dobraue in Milan Spitzer, ki sploh volilca nista, potem neki Eduard Boheim, čeprav je Eduard med volilci nepoznano ime, in nazadnje Cilenšek in Gorišek, oba pisarja dr. Pikla, ki je izjavo povzročil. — Naš dopisnik iz Kozjega nas opozarja, da ondotno bralno društvo že skoro pol leta nima predsednika. Društveniki, zahtevajte občni zbor in si izvolite delavnega krščanskega predsednika. Kat. polit. drnštvo v Konjicah je sklenilo razven v »volilnem gibanju« naštetih resolucij še tudite izjave: 1. Na shodu kat. pol. društva v Konjicah zbrani možje zahtevajo od svojih bodočih poslancev, da se z vso odločnostjo potegajo v državnem zboru za zboljšanje slabih kmečkih razmer. 2. Zahtevajo od vlade, da naredi mir med avstrijskimi narodi s tem, da izvede enakopravnost vseh narodnostij ter pozivljajo svoje bodoče poslance, da se z vso močjo uprejo nakani nemških strank, ki zahlevajo nemščino kot posredovalni jezik za našo državo. 3. Že več ko 30 let so hodili naši deželni poslanci nemško gospodo v Gradec nagovarjat, da naj bi nas prebivalce spodnjega Stajarja pripoznali za enakopravne prebivalce Štajarske dežele; dokazovali so jim pri vsaki priliki, da najboljše dohodke ima dežela iz spodnjega Štajarja; pritoževali so se pri vsaki priliki, kako da se Slovenci zanemarjajo pri oddajanji dež. služb, kako se jim obtežuje narodna izomika. Kaj so graSki gospodje na to odgovorili: Deželno gimnazijo na Ptuju so razglasili za vse čase za nemško gimnazijo; Slovencem Se meSčanske šole (v St. Juriju) niso hoteli dovoliti; deželni odbor žuga županstvom z občutljivimi kaznimi, ako mu na nemške dopise ne bodo pokorno odgovarjali. Pri vseh teh krivicah, ki se nam delijo iz Gradca se pač ni čuditi, da si želimo »Proč od Gradca«, ako nam osrednja vlada ne pripomore, da dobimo južno štajarski prebivalci svoj slovenski oddelek pri c. kr. namestništvu, pri deželnih uradih in napravah. 4. Naša c. kr. politična ekspozitura ni imela svojega napisa, dokler ga ni naš poslanec gosp. Jožef Žičkar v državnem zboru odločno tirjal. Dobili smo d^ojezični napis, kakoršen idini pristoja našemu okraju. Ravno tisti naš gosp. poslanec je pa tudi že več peticij vložil v starem državnem zboru, v katerih se je od raznih ministerstev tirjalo, skrbeti za to, da se napravijo temu podobni napisi na vseh tukajšnjih c. kr. uradih, t. j. pri c. kr. okrajnem sodišču (ki ima sicer slovenskonemški pečat, a ne take table), pri c. kr. davčnem uradu, ki še nima slovenskega pečata, pri c. kr. pošti in pri brzojavu, pri c. kr. premerilnem uradu. »Katoliško. polit. društvo« pozivlje navzoče gg. župane in občinske odbornike, da ne nehajo ponavljati prošenj za slovenske uradne pečate. Volitve volilnih mož za peto in četrto skupino v ptujskem okraju se začnejo dne 5. nov. Dne 5. nov. volita med 8. in 10. uro občini Karčevina in Slovenska ves, med 2. in 4. uro Stadtberg in Sv. Lovrenc na dr. polju; dne 6. nov. med 9. in 11. uro Podvinei, Kicar, Dolena in Št. Janž, med 2. in 4. uro Rogoznica, Pacinje, Sv. Bolfenk, Cirkovci; dne 7. nov. med 9. in 11. uro Sv. Marko, Zabovci, Črna gora, med 2. in 4. uro Stoinci, Bukovci in Majšberg; dne 8. nov. med 9. in ll. uro Borovci, Pervenci, Stoperce, med 2. in 4. uro Spuhlje, Brestje in Donatibreg; dne 9. nov. med 9. in 11. uro Polanci, Slom in Št. Rok, med 2. in 4. uro Hlaponjci in PolenSak, med 3. in 5. uro Rogatec; dne 10. nov. med 9. in 11. uro Juvanei, Dolič, Desnca in Čermožiče, med 3. in 5. uro Vurberg. Drugi kraji v ptujskem okraju volijo med 12. nov. in 1. dec. Prinesemo prihodnjič. Vse natančneje se razvidi iz občinskih razglasov. Pozor, volilci! Osebne vesti. Ravnatelj celjske gimnazije Peter Končnik je imenovan deželnim šolskim nadzornikom na Kranjskem, kjer bo pomagal deželnemu predsedniku baronu Heinu postavljati Nemce na noge. Kranjski liberalci se čudijo temu imenovanju, a v deželnem zboru se vežejo s Končnikovimi somišljeniki proti lastnim bratom. Preišnji kranjski šolski nadzornik naš rojak g. los. Šuman je umirovljen in dobil tem povodom naslov dvornega svetnika. Za evharistični shod se je oglasiti pri preč. gosp. kanoniku dr. J. Križaniču vsaj do 15. novembra. Smrtna kosa. V Celju je umrla gospa Ivana Tertnik rojena Škofic, soproga gospoda gimnazijskega profesorja dr. Ivana Tertnika, rojena Ljubljaqčanka, — V Ormožu }e umrl modroslovec g. Andr. Kranjc, rodom iz Št. Jurija ob Ščavnici. — V Braslovčah je umrla absolvirana učiteljska kandidatinja gdč. Emilija Jarc. Iz Rajhenburga. Dne 28. t. m. se je vršila v samostanu očetov trapistov izredna svečanost. Že soboto zvečer so se pripeljali naš mil. knez in škof, da podelijo nekaterim redovnikom višje rede. Na kolodvoru so pričakovali visokega dostojanstvenika gg. opat z nekaterimi redovniki, dekan Žičkar s kaplanom, domača duhovšina, župan z ognjegasci in obilna množica ljudstva. Ognjegasci so z bakljami in lampijoni čarobno razsvetili kolodvor in spremljali mil. kneza in škofa do samostanskega grada, ki je bil tudi na čast visokemu gostu razsvetljen in ves v zastavah. Drugi dan so mii knez in škof podelili raed sveto mašo duhovniški red o. Stanislavu Planinšeku in subdijakonat oo. Alojziju Neumannu in M. Berchansu. Po ordinaciji se je vrSila slovesna procesija redovnikov in došlih gostov h kapelici srca Jezusovega, katero so trapisti postavili sredi polja. Blagoslovili so jo mil knez in škof in po blagoslovljenju pred obilno množico vernega ljudstva v krasnem govoru poveličevali • presv. Srce Jezusovo. Po končanem govoru se je opravila v kapelici sv. maša. Slovesnosti so se udeležili mnogi odlični gosti, med drugimi g. glavar pl. Vistarini, častni kanonik Bosina, prijor kartuzijanov pleterskih, dekana Žičkar in Verk, urednik Pukl iz Dunaja, notar Hudovernik iz Kostanjevice, mnogo sosednih svetnih duhovnikov in menihov, načelnik žel. postaje in trški župan Kunej. V Celjn se bo igrala dne 1. novembra v Narodnem domu žaloigra »Mlinar in njenjegova hči.« Začetek ob 7. uri. nSlomšekova zaveza", društvo kršč. mislečih učiteljev in vzgojiteljev je dobila vladno odobrenje pravil. Pripravljalni odbor bo zajedno za prvo leto društveni odbor. Za družbo sv. Cirila in Metoda so darovali č. g. Kumar 5 K, neimenovan 1 K, 5. g. Rado Marzidovšek 10 K. Ziveli! Politični shodi se bodo vršili dne 4. nov. v Št. Jakobu v Slov. gor., kjer bo zajedno Slomšekova slavnost. Začetek ob 3. popoldne v Peklarjevi gostilni. — Dne 11. nov. bo politični shod v Kozjem. Imenovanja. Štaj. dež. finančno ravnateljstvo je imenovalo fin. konceptnega praktikanta dr. Karola pl. Devčiča fin. koncipistom ter oficijala Fr. Žoharja blagajničarjem. Iz šole. Izpraznjeni učiteljski mesti v Čadramu sta dobila g. Jos. Mithans, absolviran učiteljišdnik in gospica Ljudmila Božič iz Žič. Na njeno mesto pride gdč. Vinc. Blažič od slov. šole v Konjicah. Planinska vest s štajerskih planin. Dne 17. okt. je Savinjska podružnica slov. plan. društva otvorila pot skozi Turški žleb. Slavnostne otvoritve so se med drugimi udeležili tudi trije nemški profesorji: znani Frischauf iz Gradca, potem dr. Reinitzer, profesor na graški tehniki in profesor Sputh z berolinske arhitektne šole. Prof. Frischauf je v svojem iskrenem govoru jako simpatično govoril o Slovencih ter zaklical trikratni »Zivio« in »Hoch« v to, da bi v slovenskih planinah nehala vsa navskrižja. Na to je govoril tudi berolinski prolesor Sputh, istotako iskreno ter rekel med drugim, da je letos prvič potoval po slovenskih planinah, da pa je kakor v Triglavskem pogorju tako tudi v Savinjskih planinah bil povsod gostoljubno sprejet ter da se čuti v teh planinah prav tako, ali pa še bolj varnega, nego v tirolskih alpah. Obljubil je, da bo skušal na severnem Nemškem odpraviti vse omenjene predsodke ter zaklical »Hoch« slovenskemu planinskemu društvu. Ta dogodek priča, kako sodijo o Slovencih objektivni in pošteni Nemci. Sv. Križ pri I^jntomeru. Ker je priložnostno tukajšni g. župnik Josip Weixl podaril za nakup knjig revnim učencem 10 K, se mu šolsko voditeljstvo in krajni Solski svet tem potom za ta blagi dar v imenu šolske mladine zahvaljujeta. Šolska tombola bo v Ljutomeru na Martinovo, to je v nedeljo dne 11. nov. zvečer v Vaupotičevih gostilnih prostorih. Ker je čisti dobiček namenjen v nabavo potrebnih učnih pripomočkov za ubožne učence in učenke Franc Jožefove šole, vabi učiteljstvo vse blage šolske prijatelje in prijateljice k obilni udeležbi ter jih prosimo za primerne prispevke, oziroma dobitke. Drnžba sv. Mohorja je pričela z razpoSiljanjem letošnjih družbenih knjig. Lavantinska škofija pride letos zadnja na red, ker je lani prva bila. Letos bode romalo vsega skupaj 471.576 Mohorjevih knjig med ljudstvo. Za prihodnje leto pripravlja odbor daljSo povest »Za srečo!« dalje »Pamet in vera«, slovenskemu narodu v potrditev njegove vere, spisal I. M. Seigerschmied, >Zgodbe svetega pisma«, »Umni kletar«, »Slov. večernice«. Vseh dohodkov je družba sv. Mohorja imela letos 177.551 K 16 h, stroškov pa 177.540 K 40 h. Slovenci, tako, na delo, da se prihodnje leto Stevilo Mohorjevih članov zopet pomnožij V gornjeradgonski zastop so sprejeli namesto kmeta Kolarja, negovskega gospoda oskrbnika. Torej s kmeti ven, z gospodi noter! To je zastop za kmete! V Celje se preseli ljubljanski kamnosek gosp. Vinko Camernik. Slovenci v Pragi. Letos je na praskih visokih šolah vpisanih 33 slovenskih dijakov, med njimi 10 Štajarcev. Zdravnik dr. Leo Kreft ordinira vsako predpoludne v Radencih, popoldne v Gornji Radgoni. Prejšnii radenski zdravnik ie odšel. Pri Sv. Juriju ob Ščavnici se je 15. dne meseca oktobra poročil g. Alojzij Majcen, učitelj pri Sv. Andražu v Slov. goricah z gospodičino Frančiško Kupljen iz Žihlave. Pri Kapeli blizu Radenc širita lažnjivega kljukca iz Ptuja, »Štajerca«, krčmar Rud. Horvat in trgovec Hausman. 0 Hausmauu ne rečemo ničesar, o njem naše ljudstvo ve, da nikdar ni bil prijatelj slovenskega naroda, a o Rudolfu Horvatu se nam zdi to počenjanje čudno; kajti pripoveduje se nam, da je Horvat vedno jako naroden, kadar se pri njem priredi kaka narodna veselica ali pa se zateče k njemu kaka narodna družba. Kako sedaj ta sprememba? Ali je zašel pod upliv ondotnega nadučitelja Kvasa? — V Moti pa opravlja posel Horvatov ter misijonari za »Štajerca« Jakob Missia, posestnik parnega mlina in Bračkov pristaS. Lažnjivi kljukec iz Ptnja, gospod »Štajere«, mora imeti jako potrpežljive čitatelje, da jim sme tako debelo lagati. 0 slovenskem zaupnem shodu v Ptuju pravi, da je bilo tamkaj samo 6 kmetov. Ti lažnjivi kljukec ti! Samo iz gornjeradgonskega okraja jih je bilo 11, torej samo iz enega okraja približno toliko kakor si ti imel že odgovornih urednikov. Na uho pa ti lahko povemo, da je bilo kmetov iz vseh sosednih okrajev več nego imaš ti med kmetskim Ijudstvom plačujočih naročnikov. — Pa hinavec je tudi ptujski kljukec. Proti judom zabavlja, da se kar peni. V inseratih odzadej pa sprejema tudi naznanila od židov. Gospod Visenjak, so tudi židovi v vaši »kmetiški stranki?« Dobro bi bilo, da ne samo nam, ampak tudi Štajercu včasi »pred nosom okoli kramljate, ga pokukate in ga tudi okoli zasučete«. Dajte si naš nasvet »mnogokrat pred oči postavljati !« Dnhovniške vesti. Čast. gosp. Matevž Osenjak, kaplan v Sv. Juriju ob juž. železnici je stopil zaradi bolehnosti v začasni pokoj ter se preselil v Gradec. Društvene zadeve. Kmetijsko bralno društvo vjjStarem trgu pri Slovenjemgradcu priredi dne 4. novembra Slomšekovo slavnost. Vspored bo raznovrsten. Za slavnostnim govorom se bo popevalo, tamburalo pa tudi Mgrala dramatična igra: »Kje jemeja?« Začetek slavnosti je ob 3. uri popoldne v Petričevih prostorih v Starem trgu. K obilni udeležbi uljudno vabi druStveni odbor. Bralno društvo pri Sv. Benediktn v Slov. gor. priredi dne 25. novembra letni občni zbor ter jako zanimivo veselico, pri kateri se bo uprizoril izborni Lendovšekov igrokaz »Slomšekovo rojstvo«, ker je ravno namenjeno za ta večer. Igrala se bo tudi mična in ganljiva igra v petih dejanjih »Luržka pastarica«. To naznanimo že sedaj, da sosedna društva ne priredejo takrat kaj enakega. Priprave za veselico so že v polnem tiru. Odbor.