Izhaja vsako sredo
Cene: Letno din 32—, polletno din 16'—, četrtletno din 9"—, inozemstvo din 64 — Poštno-čekovni račun številka 10.603
LIST LJUDSTVU V POUK iN ZABAVO Z MESEČNO PRILOGO „KMEČKO DELO"
Uredništvo in upravništvo: Maribor, Koroška 5.
Telefon 21-IS
C«n« lassratom: Cdi stm
d ta 2000—, pol strani dta 1000—, četrt strani din 500 —, 'm strairi din 250—, «h« atrant din 125 — Mali oglasi vsaka beseda dih 1 —
Razmere ¥ državi se uslalofefo
V poročilu, ki ga je podal minister dr. Korošec v narodni skupščini na pepelnič-no sredo, je mogel ugotoviti, da so notranje razmere v državi v stalnem razvoju na boljše. Napetost, ki je vladala tedaj, ko je sedanja vlada prijela za krmilo države, je povsod popustila, tudi na Hrvaškem, kjer je ozračje mnogo bolj pomirljivo, kot je bilo pred tremi leti. Ce se tudi še dogajajo stvari, ki državni oblasti niso po godu, je bila državna oblast v vsakem primeru v premoči ter je obvarovala spoštovanje zakonskih predpisov in avtoriteto države. Postopanje vlade nasproti organizacijam hrvatskega ljudstva se vrši samo po odredbah zakona brez nervoze in nasilja. Naša želja je, da s svojim postopanjem in delom ustvarimo na Hrvaškem takšno ozračje, da bi vsak Hrvat, če le hoče, mogel biti konstrukti ven ter da bi sodeloval pri delu v korist ljudstva v naši državi. Naj bo vsak Hrvat prepričan, da je čisto navadna laž, da bi mi ne ljubili Hrvatov, da jih preganjamo ali tlačimo. Nasprotno, mi gojimo enako ljubezen do vsega našega naroda brez razlike, do Srbov, do Slovencev, kakoi tudi do Hrvatov. Naša politika to doka zuje in naše postopanje ni slabost, pač pr daljnosežni program, poln idealizma ir poguma. Res je, da se to ne da doseči v nekaj dneh ali mesecih, treba je mnogo potrpljenja, preden se prebrodijo vse težave.
Kar se tiče rovarjenja med izseljenci, je mogel minister dr. Korošec stvarno izja viti, da je upadlo. Med našimi izseljenci se pojavlja živo zanimanje za domovino in življenje v njej. Glede na očitek o razpustu nacionalnih društev je dr. Korošec ugotovil, da ni bilo nobeno društvo razpu-ščeno, ker je bilo nacionalno, marveč ker se je pregrešilo proti svojim pravilom in ker je njegovo delo bilo nevarno za javni red in mir. Glede na politična zborovanja se opozicija ne more pritoževati, ker stal no zboruje Mi se čutimo dovolj močne, da lahko pustimo svojim nasprotnikom popolno svobodo. Senatorske volitve so se vršile, v kolikor prihaja v poštev politična oblast, pošteno in strogo po zakonskih predpisih, kakor se bodo vršile tudi bodoče volitve v narodno skupščino.
Z ozirom na narodne manjšine je treba ugotoviti, da naša država v tem pogledu vestno izpolnjuje svoje mednarodnopravne obveznosti. Niti v verskih zadevah niti v jezikovnem vprašanju se ne delajo manjšinam nobene težave. Pred vsemi oblastmi so enakopravne. Nikdar pa ne bi mogli
Za skupen spomenik vojnim žrtvam
Zveza bojevnikov je priredila zadnjo nedeljo zelo dobro obiskane prireditve bojevnikov v Ljubljani, Mariboru in Celju s ciljem: Slovenci moramo postaviti v svetovni vojni padlim dostojen spomenik pri Materi božji na Brezjah! Predavanj v nabito polnih dvoranah na vseh treh prireditvah so se poleg drugih številnih poslušalcev udeležili župani treh naših mest,
zastopniki vojaštva in razne druge odlične osebnosti. Nedeljske prireditve so dokazale, da bo slovenski narod podprl stremljenje Zveze bojevnikov in bodo žrtve svetovne morije dobile tolikanj zaželeni skupni spomenik na kraju, ki je vsako leto pogostokrat obiskan od izobražencev, še bolj pa od preprostega vernega naroda ia vseh delov Slovenije.
Molranfe poselilo za francosko oborožitev
Francija bo izdala za povečanje oborožitve 20 milijard frankov. Za ogromne vojaške potrebe bo razpisano veliko notranje posojilo. Vlada bo osnovala povsem samostojno blagajno za državno obrambo. To se bo zgodilo radi tega, da se pokrijejo ogromni izdatki za oboroževanje ločeno od drugih državnih izdatkov. Predsednik vlade Chautemps je pozval skupščino in senat, da potrdita njegov poziv po potrebi izdatkov za povečanje franco-
ske oborožitve. Obe zbornici sta odgovorili na ta poziv s tem, da sta odobrili soglasno zakonski predlog o ustanovitvi avtonomne ali samostojne blagajne za narodno obrambo. Javnosti se čudno zdi, da je storila Chautempsova vlada korake, da zadosti potrebam državne obrambe, ko se vendar pripravlja za njenim hrbtom osnovanje vlade nacionalne unije in se razvijajo pogajanja v tej smeri zelo zadovoljivo.
Komunizem mori duhovnike
Dogaja se to ne samo v Rusiji in rdeči Španiji, kjer so komunisti na vladi, mar-/eč tudi tam, kjer nimajo vladne moči v svojih rokah. Tak primer se je zgodil zadnjega februarja zjutraj na Poljskem, n sicer v Lubonu, predmestju Poznanja. Ko je duhovnik Streich opravljal daritev sv. maše, je pristopil k oltarju neki komunist ter z revolverjem ustrelil duhovnika. Bežeč iz cerkve, je komunist ustrelil še cerkovnika in neko dete. Ko ga Je množica na to zgrabila in vprašala, zakaj je
to storil, je odgovoril: »Duhovnik je bil nasprotnik komunistov.« Ljudje so nm zaklicali, da mora vsak duhovnik biti načelen nasprotnik brezbožnega komunizma, ter so morilca hoteli linčati. Preiskava, ki jo je takoj izvršila policija, je dognala, da je bil umor tega duhovnika sklenjen na seji mestnega odbora komunistične organizacije, katera je morilca določila ter mu preskrbela orožje. Kakor spri-čuje ta primer, je umor navadno sredstvo komunistične akcije.
Zaiiiiii preostanki Leninove garde pred puškini
Pred najvišjim vojaškim sodiščem v Moskvi je pričela 2. februarja obravnava proti 21 vodilnim komunistom, od katerih so nekateri še zadnji živi preostanki Leninove garde. Znani zadnji Leninovi sodelavci, ki bodo na zahtevo Stalina obsojeni na smrt in ustreljeni, so: Buharin, dolgoletni predsednik Kominterne (komunistične internacionale), Rikov, ki je bil v začetku sovjetske države več let predsednik vlade, bivši šef tajne policije (Čeke) Jagoda, bivši poslanik v Berlinu Krestin-
ski ter ljudska komisarja Rakovski in Rosenholz. Med obtoženimi so štirje profesorji zdravilstva, ki so obdolženi, da so namenoma zastrupili odlične zastopnike sovjetskega režima. Vsi obtoženi so pa bili obdolženi, da so organizirali zaroto za uničenje sovjetske države ter za odcepitev njenih pokrajin. Obtožnica je beležila, da so obtoženi vohunili v korist tujih držav, bili pristaši Trockega in so nekateri že leta 1918 pripravljali nasilno odstranitev Lenina in Stalina.
dovoliti, da bi naši državljani ustanavljali politične organizacije, katerih cilji se ne bi skladali z našimi državnimi interesi in katerih delo bi utegnilo zbuditi sumnjo ali pomislek o njih državljanski zvestobi in vdanosti.
O komunistični propagandi je minister
dr. Korošec rekel, da ji oblasti posvečajo vso pozornost. Radi tega ne moremo dovoliti, da bi nam kdo očital diktaturo ali fašizem. Čim več je discipliniranosti in vdanosti državi, čim več smisla za zakonitost in pravico, tem več demokracije zasluži vsak narod.
SLOVENSKI GOSPODAR
Iz raznih držav
Težavni časi samostojne
A*sfriie
IrJežfive kanclerja
Avetvgski kar-ier dr. Schuschnigg se je hotel pc razgovoru s Hitlerjem v Ober-salzbergu pomniti s hitlerjanci in pripomoči Avstriji do prijateljski'^. odnosajev z Nemčijo. Pri vsej pripravljenosti za sporazum je avstrijski kancler za popolno kainoSt^inast Avstrije, v kateri odločuje domovinska fronta. «Nemčije se vrnivši voditelj narodnih socialistov, avstrijski pomiloščeni hitlerjanci in posebno pa goreči pristaši Hitlerja na Dunaju, v Linzu in predvsem pa na Štajerskem so hoteli s pomočjo največjih in burnih demonstracij po mestih prisiliti Schuschniggovo vlado k odstopu in bi naj prišla na njeno mesto hitlerjanska, ki bi izvedla spojitev Avstrije z Nemčijo.
Pri v našem listu že beleženih prevratnih poskusih, pri katerih je hotel sodelovati hitlerjanski avstrijski notranji minister Inquart, so naleteli hitlerjanci na naj-odločnejši odpor dr. K. Schuschnigga, ki je s pomočjo njemu zveste vojske in domovinske fronte zatrl nevarne nastope narodnih socialistov in je prepovedal notranjemu ministru sodelovanje pri demonstracijah.
Ker niso dosegli hitlerjanci zaželjenih aspehov z demonstracijami, so začeli organizirati po navodilih iz Berlina »nemške dneve«. Na teh prireditvah so hoteli pod geslom »za pomirjen je, svobodo in delo« nastopati proti dunajski vladi. Na nemških dnevih je hotel govoriti notranji minister Seiss-Inquart in drugi najbolj goreči narodni socialisti. Nemške dneve je kancler prepovedal in je z voditelji domovinske fronte odredil za nedeljo 6. marca po vsej Avstriji 3000 zborovanj, na katerih so nastopili govorniki z geslom: »Vsa Avstrija za Schuschnigga!« Za ta zborovanja domovinske fronte je bila avstrijska vojska pripravljena že 1. marca in odločena, da s silo zatre morebitna motenja od strani narodnih socialistov.
Značilno za najnovejše razmere v Avstriji je tudi to, da je vse avstrijsko delavstvo za kanclerjem, ker odklanja hitlerjanski režim v zavesti, da je za mir in gospodarski razvoj ne samo Avstrije, am--^ak vse srednje Evrope samostojna in ne-
'visna Avstrija neobhodno potrebna.
Spremembe v vodstvu vojske
S 1. marcem so bile izvedene velike spremembe v vodstvu avstrijske vojske. Upokojen je načelnik vrhovnega generalnega štaba maršal Janša, ki je ponemčen Slovenec. Razen njega je bilo upokojenih več visokih častnikov.
Hitlerjev pozdrav in križ
Avstrijski notranji minister Seiss-In-quart si je le izposloval dovoljenje, da je obiskal Gradec in se je mudil tamkaj dva dni sredi minulega tedna. Ob tej priliki je bilo sklenjeno, da je hitlerjancem dovoljeno v zasebnem občevanju pozdravljati s »Heil Hitler!« in istotako sme vsak kot ¿asebnik nositi kljukasti križ.
Širite „Slov. gospodarja"!
V NAŠI DRŽAVI
Naš predsednik vlade in zunanji minister dr. Stojadinovič bo zopet obiskal Bolgarijo. Dne 2. marca ponoči se je vrnil iz turške prestolice Ankare, kjer je zboroval stalni svet držav Balkanske zveze, v Beograd. Na povratni vožnji ga je spremljal ma bolgarskem ozemlju predsednik bolgarske vlade Kjuseivanov, s katerim sta imela več važnih razgovorov. Med postankom v Se?!« le spreifel dr. Stojadinovič bolgarske časnikarje, katCTim le napovedal, da bo zanesljivo obiskal dr. Kjuseivi-
nova, le dan obiska še ni določen. *
V DRUGIH DRŽAVAH
60 letnica svobodne Bolgarije. 3. marca je poteklo 60 let, odkar je bil podpisan med Bolgarijo in Turčijo šentštefanski mir, ki je podaril Bolgarom svobodo in samostojnost. Bolgarija je proslavila pomenljivo 60 letnico s službo božjo, ki se je darovala po vseh cerkvah države in katere so se udeležili ruski in bolgarski veterani iz osvobodilnih vojn.
Poglobitev in okrepitev prijateljstva med Grčijo in Turčijo. V turški prestolici v Ankari je bila zadnje dni dogovorjena dodatna pogodba, ki bo podpisana v Atenah aprila, in poglablja ter utrjuje ob-brambno in vojaško zvezo med Grčijo in Turčijo. Pogodba velja za deset let, če je nobena od pogodbenih strank ne odpove leto dni pred njenim potekom.
Nemški kancler bo obiskal Rim v začetku maja. Že sedaj je razglašena vest, da se pripelje nemški kancler Hitler v za-
Japonsko-hifaisha volna
Japonci obkolili kitajsko armado
Japoncem je uspela ob Rumeni reki ob-kolitev kitajske armade, ki šteje 250.000 mož. Do obkolitve je došlo v kolenu Rumene reke, kjer so prodrle japonske čete levo in desno kitajsko krilo s severa in so se pojavile Kitajcem za hrbtom. Kitajski oddelki na obeh krilih se umikajo v največjem neredu in imajo sedaj Japonci prosto pot v pokrajino Šansi.
Japonsko vrhovno vodstvo je razglasilo 1. marca, da bo prišlo do odločilne bitke za železniško progo Lunghaj, kjer je zbranih 20 kitajskih divizij, ki so imele nalog, da ustavijo za vsako ceno neugna-no prodiranje Japoncev.
»Jutro« se je razhudilo nad nami, ker smo stvarno osvetlili delo JNS ob vzniku in razvoju denarne krize v Sloveniji. Odgovornost JNS v tej stvari se ne da odpraviti s sveta z nobenim teatraličnim razburjenjem. Dejstvo je, da ni JNS ob vzniku krize ničesar storila, da bi se preprečil razmah krize z vsemi slabimi nasledki. In kako so JNSarji postopali, ko se je doznalo za način, kako misli vlada in banovina poživiti delovanje naših kmečkih posojilnic, ve »Jutro« prav dobro, o čemer pričajo njegovi številni članki, ki
četku maja v Rim in se bo mudil v Italiji teden dni. Hitler bo potoval tudi v Nea-pelj in Florenco. Italijanska vojska in fašistična milica bosta priredili njemu v čast več parad, kakor parado italijanskega vojnega brodovja v neapeljskem zalivu in parado nekaj divizij vojaštva v bližini Rima, dalje velike letalske vaje in manifestacijsko zborovanje fašističnih organizacij. Italijansko časopisje je razbob-nalo Hitlerjev obisk radi tega toliko naprej, ker hočejo Italijani vzbuditi v svetu vero V obči politični pomen tega poseta posebno radi >!ajnoveisih dogodkov v Avstriji, Angliji in na Francoskem.
Največji proračun, kar jih je imela kdaj Anglija. Novi angleški proračun bo presegel vse dosedanje. Proračun bo znašal eno milijardo funtov, kar znaša v našem denarju 240 milijard dinarjev. Največji izdatki so določeni za narodno obrambo. Krediti za vojsko, mornarico in letalstvo so znatno povečani, in sicer vojski za 100, mornarici za 120 in vojnemu letalstvu za 100 milijonov funtov. Gradbeni program vojne mornarice določa zgraditev 150 novih vojnih ladij, med njimi treh do pet ogromnih bojnih ladij, 17 križark, 40 ru-šilcev, 18 podmornic, pet matičnih ladij za letala ter večje število manjših enot.
Kaj se je zgodilo novega na Poljskem? Poljski zunanji minister Beck se je pripeljal dne 6. marca v Rim. Ob tej priliki je obiskal tudi vatikanskega državnega tajnika kardinala Pacellija. — V Varšavi je umrl bivši poljski ministrski predsednik in večkratni finančni minister Vladisla\ Grabski. Rajni je mladi Poljski uredil de-narstvo in ustanovil Narodno banko.
Japonci gospodarji pokrajine Šansi Japonci so zasedli v nekaj dneh po zgoraj omenjeni zmagi vso pokrajino Šansi in lahko vsak čas prekinejo zvezo Kitajske z Rusijo. Japonci nadaljujejo svoj pohod, ker hočejo zlomiti odpor osme kitajske armade, ki je bila prvotno komunistična, a se je pozneje pridružila Čankaj-šeku, je danes dobro založena z orožjem in strelivom ter se utrjuje ob obalah Rumene reke. Preko Rumene reke je na umiku pred zmagovitimi Japonci 20 kitajskih divizij. Japonci jim skušajo umik in prehod preprečiti z bombardiranjem iz zraka in z dalekostrelnimi topovi.
jih je v tem vprašanju objavilo. Kako pa so JNSarski poslanci govorili v Beogradu o ukrepih vlade in zlasti banovine, ki so spravili v naše kmečke posojilnice življenje in delovanje, ne more biti »Jutru« ne znano. Torej več stvarnosti in manj farizejskega ogorčenja, ki nikomur ne impo-nira, kdor pozna JNSarske metode.
»Domovina« ima privide o človeku bodočnosti, ki jih je sprožil pred njenim duhom neki angleški znanstvenik. V prividu se ji prikazuje človek bodočnosti, »ki da bo imel veliko glavo in bo slabo videl«.
Iz drugih taborov
Ako bi hoteli ta-le »Domovininc privid razčleniti, bi morali iesnici na ljubo reči, da človeštvu ne miglja iz bodočnosti čast in sreča, ker prevelika glava ni človeku v kras in slabe oči so nesreča. Ker pa se bodočnost razvija iz sedanjosti, bi bilo vsekakor potrebno, da stori človeštvo vse, kar mu je možno, da ohrani prave dimenzije v glavi in dobre oči. V to svrho bi morala »Domovina«, da ohrani svoje bralce pred nesrečo bodočega razvoja, jim priporočati, da zapustijo JNS, za katero se ona tako goreče zavzema. Kateri človek pravih dimenzij v glavi in dobrih oči še more danes biti pristaš JNS?
»Kmetski list« si utvarja, da bo zanj rešilna modrost starega Pavlihe. Ko mu je treba »Kmetijsko družbo«, ki so jo njegovi pristaši spravili v svoje roke, braniti pred napadi, ki se vedno bolj grma-dijo zoper njo, se zateka k besedičenju o ognju, ki je podtaknjen od zunaj. Ali kmetijski Pavliha ne ve, da mnogoteri ogenj v hiši nastane od znotraj po krivdi tistih, ki so v hiši? Spričo vedno bolj se mno-žečih zločinov v naši ožji domovini, zlasti med mladino, vzklika kmetijski Pavliha: »Kakšna le neki mora biti vzgoja, da dopušča rast takim strupenim klicam?« Liberalni kmetijski Pavliha bi moral priznati, da taka vzgoja ni v skladu s krščanstvom ter da takšne strupene klice rastejo na laži-svobodomiselni in napred-njaški njivi. Prav tega pa noče priznati, ker bi s tem sebe obsodil, zato pa pita svoje obžalovanja vredne bralce s praznimi puhlicami.
Ml si le ®S>!Owil
NflZHfllUflMO
da je že prejela ogromne množine pomladanskega in letnega blaga ter ga prodaja v povečanih prostorih največja domača trgovska hiša v Jugoslaviji — Stermecki — Celje štev. 22. Prodaja ga po tako nizkih conah, da se izplača vsakemu kupcu iz Slovenije priti v Celje; ako mu je to osebno nemogoče, naj piše po nov cenik in vzorce, kar bo le v njegovo korist.
403
fglHg
Veri sovražno čtivo prepovedano. Škoda, ki jo povzročajo nekrščanski dnevniki, tedniki in mesečniki, je ogromna in za vsakega človeka, zlasti za mladino nepopravljiva. Mlad človek, ki redno prebira slabe časnike in knjige, postane kmalu rekrut one velike armade, ki je proti krščanstvu sovražno razpoložena. Prav velika nevarnost preti v tem pogledu katoliški mladini v Nemčiji. Narodni socializem napada vedno češče in vedno strupenejše katolicizem in njegove vernike, predvsem duhovnike. Katoličani nimajo proti temu nobenega obrambnega sredstva, ker so vsi katoliški listi zatrti. Zato pa izdajajo geslo: »Ne čitajmo nekrščanskih časnikov in listov!« Ta opomin je naslovil na svoje škofljane miinchenski nadškof kardinal dr. Faulhaber v svojem postnem pastirskem listu, ki je bil prebran zadnjo pred-postno nedeljo s prižnic vseh katoliških cerkva. V tem listu poudarja g. kardinal med drugim to-le: »Sovražniki cerkve se trudijo, da bi katoliško vero z razširjanjem obrekovalnih in sramotilnih spisov porušili in čast duhovščine umazali. Ko so vsi dosedanji poskusi, omajati z nasiljem temelje krščanstva, propadli, se je sedaj začela borba z umazanim obrekovanjem duhovščine. Po predpisih konkorda-ta, ki ga je nemška vlada podpisala, ima duhovniška obleka pravico do istega spo-
štovanja kakor obleka nemške armade. Gorje narodu, ki ne spoštuje božje besede in dovoljuje sramotenje svoje duhovščine!« Kardinal prepoveduje vernikom čitanje vseh časnikov in listov, ki napadajo katoliško duhovščino, in tudi naročanje narodno-socialističnih spisov, ki prednja-čijo v umazani borbi zoper krščanstvo.
Katoliški učitelji. Starši, ki izročajo svoje otroke učiteljem v vzgojo, pričakujejo od njih, da jim bodo otroke vzgojili v smislu katoliške vere in nravnosti. Ker se to po nekaterih krajih ne dogaja, marveč se vrši vzgoja v nasprotni smeri, zato nezadovoljstvo staršev s šolo in vzgojitelji. Katoliški učitelji, ki svojo vero izpovedujejo ter po njej živijo, pa so zmeraj bili deležni spoštovanja veri vdanih staršev. Prav lep primer katoliškega učitelj-stva dajejo učitelji v Argentini (v Južni Ameriki). V tej državi je kardinal nadškof v Buenos-Airesu ustanovil katoliško profesorsko in učiteljsko zvezo. V njo je
zadnji čas vstopilo 40.000 učiteljev. To Je 80 odstotkov vseh učiteljev, ki delujejo na javnih šolah v Argentini. Kdaj bo Slovenija uresničila tak primer?,
Čehi zapuščajo brezkonfesionainost. Po
svetovni vojni se je na Češkem jako razmahnila agitacija za brezkonfesionainost, to je za izstop iz vsake pozitivne veroizpovedi Ta agitacija je končala s tem, da je število brezkonfesionalcev — ljudi brex javno priznane vere — naraslo na tisoče in stotisoče, zlasti med razumništvom in delavstvom. Ko so se Bogu, veri in cerkvi sovražne strasti polegle, so ljudje zopet začeli trezno presojati vprašanje religije ter začeli uvidevati pomen vere za po-edinca in ves narod. Vračali so se v religijo. Ta povratek še vedno traja. Največ koristi od njega ima katoliška cerkev, ki je prej imela največ škode od brez- in protiverske agitacije. V samem glavnem mestu Pragi se je v mesecu oktobru 1937 vrnilo v katoliško cerkev 223 ljudi, in sicer 106 iz vrst brezkonfesionalcev in 91 iz čehoslovaške narodne cerkve. Čehoslova-ški katolicizem napreduje v vsakem oziru.
Novice
Osebne vesti
Malonedeljski g. župnik Fr. Ostrž — 60 letnik. V sredo 9. marca dopolni 60. leto
življenja malonedeljski g. župnik Franc Ostrž. Jubilant je rojen leta 1878 v župniji Sv. Tomaž pri Ormožu. Gimnazijo in
boroslove ie študiral v Mariboru, kjer ji
bil leta 1903 posvečen. Leta 1904 je poeta! mestni kaplan v Ptuju. V sled boleh-nosti je moral leta 1905 na devetmesečni bolezenski dopust. Po ozdravljenju je prišel za kaplana v Št. Vid pri Grobelnem. Leta 1909 je postal provizor pri Sv. Martinu v Rožni dolini. Leta 1910 je bil prestavljen na Črno goro, odkoder je prišel leta 1911 za kaplana k Sv. Križu na Murskem polju, kjer je služboval 12 let. Pri Sv. Križu je postavil tudi Slomšekovo dvorano. Od Sv. Križa je bil leta 1923 prestavljen za kaplana v Turnišče. Po par-mesečnem službovanju v Turnišču je prišel 1. julija 1924 za provizorja k Mali Nedelji, kjer je 1. januarja 1925 postal župnik. Na vseh svojih službenih mestih je vneto in neumorno deloval, kakor deluje še danes v blagor svojih faranov. Z vso ljubeznijo in neumornim delom si je pridobil tudi srca vseh malonedeljskih faranov, katerim že 14 let župnikuje. Mnogo pa je storil tudi za naše prosvetne organizacije, ker je prestavil iz nemščine mnogo iger, ki so jih pogostoma igrali na naših odrih. O njegovih zaslugah in priljubljenosti pričajo številne diplome iz raznih krajev njegovega službovanja. K njegovi 60 letnici mu želi vsa župnija malonedelj-ska: da mu Previdnost božja nakloni še mnogo zdravih in krepkih let preživeti v sreči in zadovoljstvu!
Nesreče_
Žrtev neprevidnosti. Fr. Krajnc, 12 letni delavčev sin, se je zabaval v ljudski šoli v Rušah na ta način, da se je vozil po ograji ob stopnicah iz drugega nadstropja. Naenkrat je dečko omahnil, priletel z glavo na cementna tla in obležal nezavesten. V mariborski bolnišnici so ugotovili, da si je prebil lobanjo in ima hude notranje poškodbe.
Nesreča dveh vozačev. S Križan vrha sta se peljala v noči proti Mariboru na motornem kolesu mehanik Anton Kunstl s Polskave, ki je vodil kolo, in zadaj je sedel Viljem Berdan, ki je svetil z navadno električno žepno svetilko. Radi preslabe luči sta zavozila motociklista v neki voz, se prevrnila in dobila nevarne poškodbe.
Hlod zlomil delavcu nogo. Pri Sv. Dunu nad Solčavo je padel pri delu težak hlod na desno nogo gozdnemu delavcu Petru Tisovnik in mu jo je zlomil.
Star upokojenec smrtno ponesrečil. Tolar Matija je delal 41 let pri Kranjski industrijski družbi na Jesenicah. Pred nekaj meseci je stopil v pokoj ln se je preselil k svoji omoženi hčeri v Prnovše nad Radečami pri Zidanem mostu. Te dni se je vračal na večer iz Radeč proti domu po strmi poti pod starim gradom. Pod vrhom je zgubil 72 letni starček ravnovesje, padel v globino in so ga našli drugo jutro mrtvega.
Dva delavca poškodovana. Delavec Jenko iz Primskovega pri Kranju je izkopaval jarke za kanalizacijo Kranja. Iz zgornje plasti zemlje se je odtrgal težak kamen, ki mu je padel na glavo in ga je hudo poškodoval. — V istih jarkih se je Bgodila drugi dan še hujša nesreča. Jožef Zupan, 53 letni delavec iz Klanca in oče štirih nedoraslih otrok, je bil zaposlen z razstreljevanjem skal. Nabita mina je eksplodirala in je zadel naboj Zupana v pbraz. Pomilovanja vredni dolžinski oče
je dobil tako hude poškodbe na glavi, da je ogroženo njegovo življenje.
Smrtna nesreča pri podiranja drevja» V
Vrbičju pri Šenčurju na Gorenjskem je udarila podirajoča se bukev s tako silo 19 letnega posestniškega sina Franca Vir-šek, da je kmalu imrl radi notranjih poškodb.
Smrtnonevarna poškodba dijaka. V nedeljo predpoldne se je igrala skupina dijakov v Ljubljani v Ulici 29. oktobra 2 s tem da so se skrivali po hiši in letali gor in dol po stopnicah. 14 letni Jožef Peter-lin, sin trgovca iz Podboršta na Gorenjskem, je stekel pri igri v drugo nadstropje in je splezal na okno. Za njim je pritekel nenadoma tovariš, katerega se je Peter lin tako prestrašil, da je omahnil z okna in padel na dvorišče, kjer je obležal nezavesten s poškodovano hrbtenico in s pretresenimi možgani. V zelo resnem stanju so prepeljali mladega fanta v bolnišnico.
Z zdrobljeno nogo v bolnišnico. Cirila Petača, uslužbenca pri tvrdki »Slograd« na Jesenicah, je zagrabil stroj, ki prevaža vozičke in mu je zdrobil levo nogo. Hudo poškodovanega so prepeljali v ljubljansko bolnišnico.
Se nasadil na nož pri padcu. V Zgornjem Logu pri Litiji se je 27 letni Ludovik Pra-protnik, sin krčmarja z domačimi nekaj spri. V razburjenju je Ludovik pograbil kuhinjski nož in zbežal iz krčme v samomorilnem namenu. Drugi so stekli za njim, da mu odvzamejo nož in pri tem je prišlo do ruvanja. Ludovik je padel po nesreči ter se nasadil na nož, ki mu je nevarno ranil čreva. V obupnem stanju so ga prepeljali v ljubljansko bolnišnico.
Razne požarne nesreče. V Št. Janžu pri Vuzenici je uničil ogenj hišo posestniku Francu Žvikartu. Ogenj je nastal radi preveč zakurjene peči v sobi podnajemnika. Škoda znaša 20.000 din. — V Šmartnem na Pohorju je izbruhnil ogenj v gospodarskem poslopju posestnika Ivana Rebernik. Požar se je razmahnil tudi na hišo soseda Janeza Colenač in je uničil obe poslopji. Vzrok požarne nesreče, ki je povzročila 60.000 din škode, je maščevanje.
Velika železniška nesreča, o kateri se je moralo nekaj časa molčati. Šele zadnje dni so prodrle v javnost podrobnosti o strašni železniški nesreči, ki se je zgodila že 27. februarja pri Temešvaru v bližini romunsko-jugoslovanske meje. O nesreči je bilo prepovedano poprej pisati in je zvedel svet šele sedaj, da je vozil omenjenega dne ekspresni vlak z veliko brzino proti Temešvaru. Pri Vogtinu pri Temešvaru je zadel s polno hitrostjo v osebni vlak. Izpod ruševin vagonov so potegnili 65 mrtvih, 20 hudo ranjenih in precej lažje poškodovanih.
Velikanske povodnji so doživeli v minulem tednu v južni Kaliforniji v Sev. Ameriki, ki so povzročile škodo, katera se ne da niti preceniti. Strašna nesreča je zahtevala 150 mrtvih. V mestu Los An-geles je 10.000 ljudi brez strehe, v vsem poplavljenem ozemlju pa nad 20.000. V splošnem cenijo stvarno škodo na pet milijonov dolarjev. Pod vodo je bilo 5500 kvadratnih milj zemlje. Velikansko nesrečo so izrabljali zločinci za ropanja in radi tega je proglasila oblast obsedno stanje. Policija ima že sedaj povelje, da strelja neusmiljeno na vsakega, ki ga zaloti pri
vlamljanju m ropu. Večino kalifornijskih mest je odrezala povodenj od prometa in jih je bik) mogoče obiskati samo z letali. Filmske delavnice v Hollywoodu so radi opisane nesreče oškodovane za 40 milijonov dinarjev. Več nego 250 km na dolgo je uničilo vodovje vsa krasna mesta z vilami, vsa obmorska obrežna kopališča ter krasne nasade citron in oranž.
Bazne novice
Prazgodovinska najdba. Posestnik Pur-gaj v Završki vasi pri Dupleku pod Mariborom je iskal na svojem posestvu kamen. Pri kopanju je zadel na prazgodovinski grob, v katerem je našel dobro ohranjeno okostje z žaro. Iz lege okostnjaka je razvidno, da je bil rajni pokopan v čepečem položaju in da je redki grob iz novokame-ne dobe. Najditelj Purgaj je takoj uvidel, da gre za nekaj izrednega, je vse previdno odkopal in izročil prazgodovinsko najdbo mariborskemu muzeju.
Lovski plen, kakor ga ne pomnijo 40 let. Ivan Cankar, lovski čuvaj pri Ivanu Me-gušarju v lovišču na Vrhniki pri Ljubljani, je po zadnjem snegu nastavil past za kune. Past je hodil pregledovat. Mesto kune pa je ujel volkuljo, katero je imel skraja za podivjanega volčjaka. Ker je bila zver še živa v pasti, jo je ustrelil in je tehtala 35 kg. Na povratu od pasti proti domu je opazil raztrganega psa in srno. Živali sta bili tako razmesarjeni, kakor opravi ta posel volk in ne pes. In res se je Cankar kmalu prepričal, da je njegov lovski plen volkulja in mu pripada nagrada 500 din. Volka ne pomnijo v vrhniških gozdovih 40 let.
Znameniti italijanski pesnik umrl. V starosti 75 let je umrl v svoji vili ob Gard-skem jezeru znameniti italijanski pesnik in politik Gabriele d'Annunzio. Jugoslovani bomo pomnili rajnega, ker je po vojni leta 1919 zasegel Reko za Italijo in je bil pozneje imenovan za kneza Snežnika. Leta 1923 je bil povišan radi borb za domovino v titularnega generala zračnega bro-dovja. Po Marconijevi smrti je bil lani imenovan za predsednika italijanske akademije znanosti in umetnosti. Zadnja leta se je le redko oglasil v javnosti in je živel skoro povsem zase.
Podružnica ZAKŠ Maribor je svoje zborovanje radi tehničnih zaprek preložila na 3. april. Dne 20. marca pa ima redno sejo. V juniju priredi enodnevni izlet v Avstrijo.
Izseljenci v Franciji se naj v svojih verskih zadevah obračajo na slovenskega duhovnika g. Ivan Camplin, Pariš XI, Bd. Voltaire 57.
Obžalovanja vredni slučaji
Priznanje glede dvojnega umora v Bukovju. Zadnjič smo obširno poročali o dvojnem umoru v Bukovju pri Sv. Bolfen-ku nad Mariborom, kojega žrtvi sta postala Stane Dolničar in Milka Gorupova.
V preiskovalnem zaporu mariborskega okrožnega sodišča je Šajtegel priznal, da sta grozni dvojni umor izvršila Bevardi ter Šajtegel in je od slednjega obdolženi delavec Blaž Šega iz Radvanja nedolžen.
Poizvedovanja za tihotapcem saharina. Železniški uslužbenec Jožef Ajd je našel ob progi postaje Bistrica pri Mariboru večji zavoj, katerega je oddal v pisarno. Kmalu za tem se je pojavil na postaji moški, ki je previdno skušal zvedeti iz Ajda, če ni bil najden nekje ob tiru zavoj. Ajd
mu je povedal, da ',e najdeno v pisarni, kamor pa si neznanec ni upal, ampak je hitro zginil. Na postaji so zavoj odprli in so našli v njem precej saharina. Papirnati ovoj je bil ves črn od premoga, kar je dokaz, da je bilo prepovedano blago skrito na tenderju za lokomotivo in ga je dobavitelj vrgel z vlaka na dogovorjeno mesto, kamor pa je prišel naročnik nekoliko prepozno.
Vlom v tabemakelj. V noči je bilo vlomljeno v župno cerkev Sv. Miklavža pri Ormožu. Vlomilec se je lotil tabernaklja, iz katerega je ukradel krasno monštranco in ciborij, ki je bil nov za lansko birmo. Sv. hostije je hudoba raztresel po oltarju. Ciborij je lopov odložil na pokopališču, z monštranco pa je zginil neznano kam.
Izjalovljen vlom v prostore mestne blagajne. V Ljubljani je nekdo v noči poskusil vlomiti v prostore mestne blagajne, v kateri je bilo tri milijone dinarjev, ki so bili namenjeni mestnim nameščencem in delavstvu. Vlomilec je zaman poskušal vdreti v dobro zavarovane prostore. Napravil je le na vratih in na raznih okovih 600 din škode, a niti v prostor ni mogel, v katerem je blagajna.
Od vlomilcev oplenjena trgovina. V Št. Juriju pri Mirni peči na Dolenjskem je bilo v noči vlomljeno v trgovino Josipine Lenarčič. Vlomilci so odnesli raznega blaga za 25.000 din. Lastnica trgovine je bila zavarovana proti vlomu za 12.000 din.
Izpred sodišča _


%
Oglas je reg. pod S. Br. 181 od 1. III. 1937
bila zadnje dni v Mariboru obsojena na enoletni zapor.
Slovenska limllm
Da bi dobila vdovca za moža, je ukradla tri krave. Ana Fekonja iz Negove bi bila rada poročila vdovca Antona Frasa v Plitvičkem vrhu. 35 letna nevesta se je šla ponujat ženinu. Vzela je s seboj dva moška, ki sta zagotavljala Frasa, da je Ana premožna in poštena ženska. Nevesta je šla celo tako daleč, da je ukradla tri krave in jih je pripeljala ženinu kot doto. Za tatvino so pa orožniki pravočasno zvedeli, preprečili poroko in tatinska nevesta je
mammmmmam^^mmmmammm^mmmBt
Borovo gostuvanje. To je pustna proslava v tistih vaseh pri nas na Goričkem, kjer ni bilo nobenega zakonskega para v pustnem času. Letos je bila taka komedija v Bokrači. Zbralo se je seveda tudi letos veliko radovednežev, posebno mladine, celo iz drugih župnij. Pameten človek ne more odobravati vsega, kar se godi v gozdu, ko gredo po bor, in kax se godi doma. Res je sicer pri tem tudi veliko nedolžne zabave, pa je letos zopet en mlad mož gor plačal. Nogo si je v gozdu prelomil, da so morali poklicati zdravnika. Lansko leto pa je bilo tudi tako gostiivanje posredni vzrok, da se je en mož obesil. Pamet in previdnost!
Mačkovci. Tatove, ki so ukradli olje, so že dobili Bili so to cigani. Pa nočejo povedati, kam so spravili olje; pri njih ga namreč niso našli. Verjetno je, da so ga odnesli kaki drugi ciganski bandi.
S koli nad trgovca. Klepec Karel vodi podružnico manufakturne trgovine svojega očeta v Črensovcih. Prejšnjo nedeljo se je vračal okrog desetih iz Beltincev. Nič slutečega so napadli trije mladi fantje iz Beltincev. Zlomili so mu roko in zadali zelo nevarno rano na glavi. Kle-
pec se je sicer branil, pa brez orožja ni bil kos napadalcem. Zdravi se v bolnišnici v Soboti. Vzrok napada so baje dekleta. Mirnemu fanta v bolnišnici želimo čimprejšnjega okrevanja. Napadalci zaslužijo kljub mladoletnosti za tak razbojniški napad najstrožjo kazen.
Šoferski tečaj. Kakor doznavamo, organizira Touring-Club za kandidate iz Prekmurja in okraja Ljutomer-Gornja Radgona šoferski tečaj za začetnike kakor tudi za že izprašane šoferje. Za poslednje tečaj, v katerem se bo obravnavalo modernejše avtomobile, to je take na Die-selov pogon in generatorjeve pline. Ta prometna sredstva se danes pri nas vedno več uporabljajo, vendar nimamo v tem pogledu nobenih priročnih knjig na razpolago. Zato bi tak tečaj bU velike koristi tudi za nas. Tečaj za začetnike bi obsegal osnovne pojme avtomobilizma in šofiranja v zvezi s praktičnimi vajami. Tečaj bi se začel 1. aprila in bi trajal en mesec, nakar se bodo vršili izpiti. Ker bodo stroški tega tečaja precej nižji od tečajev v drugih krajih, smo prepričani, da se bodo vsi tisti, ki se za avtomobi-listiko zanimajo, te ugodnosti v polni meri po-služili. Kdor se za to zanima, naj to takoj sporoči bodisi ustmeno ali pismeno Zadrugi mlatil' ničarjev, Gorica, pošta Puconci.
„Slov. Gospodar" stane:
za vse leto 32 din, za pol leta 16 din, z» četrt leta 9 din.
Napoleon in tobak
Napoleon po vsej priliki ni bil posebno vnet kadilec, toda velika pipa iz morske pene, ki je bila v Londonu na javni dražbi in ki je bila baje njegova last, spominja na njegovo veliko zanimanje za trgovino s tobakom. Na nekem slavnostnem večeru so pritegnili njegovo pozornost čudoviti biseri, ki jih je nosila neka povabljena dama. Ni je poznal in je vprašal nekoga, kdo je in kakšen poklic ima njen mož, da ji je lahko daroval takšno dragocenost. Dejali so mu, da je mož tobačni tovarnar. Napoleon se je zanimal podrobneje za donosnost te industrije s tem uspehom, da je potem predelavo in prodajo tobaka proglasil za državni monopol.
Januš Goleč r
Ponare
^ ^ SL
9 1
Po pripovedovanju strica z Dravskega polja iz pretekle in sedanje dobe
Vindiša je zagrabila od vina podkurjena jeza. Prismolil je prvemu sosedu gorko zaušnico, udaril s pestjo po mizi in začel obmetavati sokvartavce z lopovi, gadinami ter goljufi, ki spadajo prav vsi na glogov kolač!
Pisač je naletel s hudim nastopom slabo pri bratih Hrvatih. Ni še zmetal iz sebe vseh psovk, že je imel vso pivsko sobo proti sebi. Vsi, kateri so bili z njim v isti pivnici, so culi, kako jim psuje dobre majke ter poštene otce kranjski pritepenec.
Kar trenutno se je zasukal celotni položaj tako, da je bil okradeni Vindiš kvartopirski slepar ter navaden tat, kateri spada pod seljaške batine ob pran-gerju na sejmišču.
Kakor hitro so sprevideli istiniti tatovi in goljufi, kateri so celo pili za Vindišev denar, da je ostala javnost na njihovi strani, je bil prokleti Kranjec koj pod mizo in udri po njem kod in s čim je kateri mogel!
Ubili bi bili šribarja v krčmi, da ni pribrzel radi izredne galame pandur. Komaj in komaj je iztrgal vso obunkano žrtev — Vindiša. Vsa soba je obsodila prebatinanega kot en mož, češ, da je zaslužil dejanski obračun, ker je gadji slepar ter žepni tat nekod iz Štajerja. Pandur ga naj odvede zvezanega na pranger na sejmišču. Narod ga raj kaznuje z batino, da bo pomnil vse življenje, kdaj je goljufal pri igri poštene Hrvate in jim kradel denar iz žepa.
Vsega pomilovanja vredni Vindiš ni prišel do besedice zagovora in že je imel na hrbtu zvezane roke. Stražnik ga je sunil v hrbet, ga zasukal proti vratom in ga obsodil na sramotni oder ali pranger, ki je bil tedaj še na vsakem hrvaškem sejmišču.
Za sramotni steber ali stop privezanega žeparja je sicer stražil stražar. Vsak sejmar, katerega je zaneslo mimo prangerja, je potegnil tata z bai:no, koderkoli ce mu je poljubilo. Udarci so deževali po žrtvi, dokler še ni onesvestila, ali pa so jo celo pobih na smrt in je bilo na ta način zadoščeno ljudski nejevolji v izvrševanju pravice.
Vindiš je dobro znal kot sosed bratske Hrvaške, kaj je pranger na zagorskem sejmišču. Že sama zavest, da bo čisto po nedolžnem počasi batinan na smrt, mu je pregnala slednjo trohico alkohola iz
Bssuuusornnin !Ht * n ni?! ii i! ■
E, e, e, zdaj vse v redu jc Je plačan »Gospodar«, slovenske hiše žar.
0,	o, o, da bilo bi tako, kak piše »Gospodar«, slovenske hiše čar.
1,	i, i, naj nič nas ne skrbi, saj »Slovenski gospodar«
je pravi oratar.
A, a, a, naj vsaki dobro zna, da »Slovenski gospodar« je JRZ vladar.
I Naš i rajni |
Prevalje. Dekana Mateja R i e p 1 a zadnja pot žalostno so peli preteklo soboto zvonovi Device Marije na Jezeru v Prevaljah, ko se je vil po župnijskem polju proti pokopališču dolg sprevod. Prevaljskega župnika in dekana Mežiške doline g. Mateja Riepla so spremljale na njegovi poslednji poti velike množice vseh onih, ki so ga spoštovali kot vzor-človeka, vzgojitelja, javnega delavca in prijatelja. Sprevod je vodil mariborski stolni dekan dr. Cukala ob asistenci 32 duhovnikov. V sprevodu smo opazili okrajnega glavarja Milača iz Dravograda, starešino okr. sodišča v Prevaljah dr. češareka, šefa postaje Kafova in številne pokojnikove prijatelje ter znance. Častno je bilo zastopstvo JRZ, hranilnice in posojilnice, Prosvetnega društva, Slovenske straže, občine, davkarije in še drugih kor-poracij ln ustanov. V farni cerkvi se je sprevod ustavil; na prižnico je stopil stolni dekan dr. Cukala ter v pretresljivih besedah vzel slovo od pokojnika, žalno sv. mašo je opravil g. kanonik iz Maribora. Sprevod se je nato razvil iz cerkve na pokopališče, kjer so ob odprtem grobu govorih: kanonik dr. Cukala, nadučitelj Lebič iz Prevalj, župan Kugovnik, Kordež v imenu hranilnice ln posojilnice ter msgr Poljanec kot zastopnik Prosvetne zveze iz Celovca. Cerkveni
pevski zbor je zapel v slovo žalostinko. Rajnemu g. dekanu naj sveti večna luč!
Legen pri Slovenjgradcu. Dne 24. februarja je po tritedenski bolezni preminul Franc P e č o -1 a r, p. d. Eorovnik v Legnu v najlepši dobi 44 let Pokojnik, ki je bil vzor moža, skrben družinski oče in zgleden gospodar ter kmetovalec, zapušča v globoki žalosti splošno znano vzorno mater Borovnikovo in mlado ženo s tremi otročiči. Vsa širna okolica sočustvuje s tako hudo prizadeto Borovnikovo družino, posebno še, ker je v teku štirih let izgubila že eno hčerko v najlepši dobi, leto za tem pa zopet spoštovanega Borovnikovega očeta, dolgoletnega župana Franceta Pečoler, katerega so isti dan odnesli pogrebci z umrlo vnukinjo. — Pogreb se je vršil 26. februarja ob številni udeležbi sorodnikov in sosedov, vodil ga je starotrški g. župnik Štefan Horvat. Ker je bil pokojnik član občinskega odbora, so se pogreba udeležili tudi številni občinski odborniki z županom Hriberni-kom, ki se je od pokojnika pred hišo žalosti poslovil z izbranimi besedami. Ob grobu mu je govoril v slovo g. župnik Horvat, kot vnetemu delavcu na kmetijsko-gospodarskem polju pa se je od njega poslovil v imenu kmetijskega odbora pameški župan Ivan Vrhnjak, pevski zbor pa mu je zapel turobno »Vigred se povrne«. Naj blagemu pokojniku sveti večna luč, hudo prizadeti Borovnikovi hiši pa naše sožalje!
Šmartno pri Slovenjgradcu. Globočnik Jakob, star 62 let, se je v noči vračal iz Brd proti domu. Ni bil v nobeni gostilni, pač pa je že dolgo bolehal na naduhi, tako da je moral med hojo večkrat sesti in počivati. Tako je tudi usodno noč v bližini svojega c'oma počival, ker ga je dušilo, da ni mogel naprej. Pri tem pa ga je zadela kap in je umrl. Tam ga je prva našla Marija Rebernik, ki je šla k jutranji sv. maši v Šmartno. Samo to je resnica. Globočnik Jakob torej ni zmrznil, ampak je umrl zadet od kapi.
Sv. Barbara v Slov. goricah. V Zg. Koreni je zatisnil svoje trudne oči bivši kmet in občinski odbornik Lešnik Andrej st. Rajni je bil doma od Sv. Petra pri Mariboru. Naj počiva v miru — žalujoičm naše sožalje!
Sv. Martin pri Vurbergu. V Zg. Dupleku je umrla pridna žena in mat: ter posestnica M i -
h e 1 i č. V njeno hišo zahajajo samo katoliški listi že nad 40 let. Otroke je vzgojila lepo. Bog daj vrli materi vc?n" r^ir. rodbini Miheličevi po naše sožalje!
Sv. Benedikt v Slov. goricah. Pokopali smo kmeta Janeza Vrbnjak iz Trotkove, ki je v mariborski bolnišnici umrl na posledicah strela v trebuh. V torek 15. februarja so Vrbnjakovi delali olje v Lorbekovem mlinu v Zg. Porčiču pri Sv. Trojici. Tja je prišel tudi 17 letni Mari ■ jan Božič od Sv. Treh Kraljev, potegnil iz žepa pištolo in ustrelil Vrbnjaka v trebuh, da se je takoj zgrudil. Časopisi so poročali, da se je igračkal s pištolo, kmalu pa se je izvedelo, da se je maščeval, ker je bil jezen na Vrbnjaka. Prej enkrat so luščili koščice pri Vrbnjakovih. Ko so že bili gotovi, je hotelo v hišo nekaj nepovabljenih fantov, ker so se zunaj spoprijeli. Med njimi je bil tudi Marijan, ki je bil tisto noč nekoliko tepen. Zato je jezo kuhal na Vrbnjaka, ker ga ni pustil v hišo. V soboto pred pogrebom mu je znani berač rekel: »Fant, zakaj si to storil?« Marijan pa mu je odgovoril: »Ali hočeš, da še tebe?« Ko mu je isto vprašanje stavil trgovec Zorko, mu je Marijan odvrnil: »Kar je iskal, to je našel!« Zato se je ljudstva polastilo velikansko razburjenje. Pogreba se je udeležilo nad 500 ljudi iz sočutja nad nedolžno žrtvijo. Vsi so obsojali slabo vzgojenega fanta in njegovo ničvredno tovariši jo. G. dekan je poudarjal v slovesu, kako je bil rajni dober sin staršem, kako je do 37. leta pomagal svojemu očetu; ni ga uničila svetovna vojna, ne italijansko ujetništvo, pač pa sedaj nesrečni strel, ko je bil šele komaj poldrugo leto oženjen. G. župan Fekonja pa je slavil rajnega kot delavnega člana občinske uprave, ki pač nikomur ni nič žalega storil, saj so ga vsi poznali kot miroljubnega človeka in dobrega soseda. Tega pogreba ne bomo pozabili. Nesrečni dogodek pa je glasen opomin vsem staršem, naj bolje pazijo na svoje sinove, naj jim naklonijo dobro vzgojo in jih varujejo pred slabo tovarišijo.
Sv. Lenart pri Veliki Nedelji. Dne 24. februarja je po kratki bolezni umrl 76 letni Franc Lah, bivši stavbenik, trgovec in posestnik v Podgorcih. Rajni je bil dober stavbenik. Pod njegovim vodstvom so se vršila popravila cerkve-
vsm
glave in ostalih udov. Verjel je, da bo sigurno po njem, če ga ne otme iz objema seljaškega srda kak izreden slučaj.
Pandur je tiral zvezanega tata proč od gostilne proti sejmišču. Za njima so tiščali resnični kvarto-pirski goljufi in uzmoviči, kateri so vpili mesto policaja, da ženejo na ljudski sud kranjskega topovskega tatu!
Hrvat je koj pripravljen, da koga batina, četudi se mu niti ne sanja, zakaj bi naj bil ta ali oni zaslužil udarce. Osobito hrvaškim sejmskim kumekom, od katerih ima vsak svojo torbo preko rame in gor-jačo v roki, je najljubša zabava pretepavanje sejm-skih žeparjev, katere je privezal pandur za sramotni kol ali steber. Hrvaški sejmski radovednež je popolnoma pod vplivom splošnosti. Kar stori prvi, učini za njim drugi in tako gre naprej, dokler se ne raz-ljuti besneče iz dostikrat neznanega vzroka vse sejmišče. Ako bi vprašali po umirjenju Hrvata, zakaj je udrihal po privezanem neznancu, bi nam odgovoril ravnodušno, da radi tega, ker so storili isto tudi drugi.
Ko je tiral stražar smrtnobledega Vindiša na kraj izvršitve kazni, so že stisnili sejmarji z levico torbe pod pazduho, prijeli močneje z desnico za gor-
jače in migali radostno z mustačami v nestrpnem pričakovanju, kateri bo tako srečen, da bo smel ohladiti prvi s palico preko hrbta javnemu kaznovanju predanega kranjskega lopova.
K sreči je opazil sprevod proti prangerju Pod-platnik, ki je bil že vajen enakih prizorov. Prestrašil se je do šklebeta z zobmi v bridki domnevi: Pri pi-jančku Vindišu so izsledili potvorjeni denar, izdana je vsa družba, fuč so mastni zaslužki in danes ali jutri bodo vsi pod ključem.
Preizkušenega švercarja se navadno ne loti takoj obup. Taka je bila tudi s Podplatnikom. Kakor hitro je posnel iz ust razjarjenega Vindiševega spremstva, da gre za tatvino, mu je bilo koj jasno: čakovski mestni stepuhi so si izbrali nedolžnega človeka, da bi prikrili z vzbujanjem ljudske nejevolje svoje lastne tatinske grehe.
Komaj je bil pritrjen pisač k sramotnemu stebru, že je švigal pretkani Podplatnik krog bližnjih ne-strpnežev, stisnil vsakemu par svetlih kronic v roko in se drl iz polnega grla:
»Pandur naj priveže sem le one dolgopete klateže, ti so lopovi in uzmoviči!«
(Dalje sledi)
če krava zagrabi za orožje
Nenavadna nesreča se je zgodila v vasi Smil-ten pri Rigi. V neko kmečko hišo je prišel na obisk lovec, ki je potem odšel s kmetovimi otroci na pašo, kjer se je z njimi igral. Puško je pri tem položil v travo. Ena izmed krav se je približala puški, jo ovohala in zagrabila z gobcem. Prihitela je 16 letna kmetova hčerka, da bi živali iztrgala puško. Krava je zbežala, dekle za njo. Žival je puško še vedno držala v gobcu. Nenadno je žival puško spustila na tla. Puška se je sprožila in naboj je zadel dekle v glavo. S hudimi poškodbami so jo prepeljali v bolnišnico, kjer je kmalu nato rani podlegla.
nega stolpa ter zidanje nadarbinskih gospodarskih poslopij. Postavil je tudi več enonadstrop-nih stavb. Rad je hodil k maši ter spovedi, zato mu je Bog dal to milost, da je še 12 ur pred 6mrtjo prejel sv. zakramente za umirajoče. Pogreb, katerega je vodil ob asistenci zlatomašnika g. J. Kranjca domači g. župnik, se je vršil ob številnem spremstvu ljudstva v nedeljo po ve-čemicah. Na domu mu je spregovoril slovo Jakob Korpar, ob grobu pa domači g. župnik. Pevci so mu zapeli dve žalostinki Rajnemu sveti večna luč — žalujočim naše sožalje!
Sv. Andraž v Halozah. V nedeljo 6. marca smo položili k venčemu počitku blagega moža Franca Medved, kmeta iz Male Varnice. Zapletena notranja bolezen ga je držala skoraj leto dni priklenjenega na bolniško postel. Vdano je trpel z močno vero v ljubega Boga, za katerega je živel in delal. Ista močna vera bo tolažila in kre-piia potrto ženo in devet mladoletnih otrok, katerim je pokojni zapustil veliko bogastvo: lepo versko vzgojo in zgled značaj nega krščanskega moža in očeta. Bog mu bo poplačal, vas, ki žalujete, pa potolažil!
Sv. Barbara v Halojah. Na prvi petek smo v zelo dolgem mrtvaškem sprevodu spremljali od hiše žalosti Marijo Bratušek iz Paradiža pod vodstvom domačih gg. duhovnikom, ker g. župnik in dekan Franc Bratušek kot sorodnik ni mogel priti Pevci so pri hiši in na pokopališču zapeli v slovo. Domači g. župnik pa je žalujočim in rajnki v slovo govoril pomenljive besede. Takih pogrebnih sprevodov je malo, kakor je bil ta, kar je dokaz, da narod še vedno spoštuje ugledne hiše in rodovine, ki so z duhovniki v sorodu. Rajnica je bila dobra in poštena krščanska mati in žena, vdova, dobra soseda ter usmilejnega srca do siromakov. Rodbini naše sožalje, dobri mamici pa večni mir in pokoj!
Šmartno pri Velenju. Smrt letos pri nas silno
pobira in nič ne izbira. Trinajstim je že zapel mrliški zvon, medtem ko je lani vse leto bilo vseh mrličev 17. Samo v šaleku Jih je umrlo že osem. Oni teden smo pokopali vzornega Ple-skovega očeta iz Oirkovc, ki bi bil maja obhajal zlato poroko, še prej pa vzorno mater mariborskega bogoslovca, Cretnik, ki je umrla kmalu za vzornim fantom Ivanom š p i t a 1, bratom velenjskega podžupana. Vsem naj da Bog večni mir — žalujočim pa naše sožalje!
Sv. Jurij ob Taboru. Prejšnje leto je smrt pokosila v prvih dveh mesecih šest odraslih ljudi, letos se je zadovoljila s štirimi Izbrala si je dve mladi človeški bitji in dve stari. 17 letno članico Marijine družbe, D r o b e ž Marijo iz Pon-dorja, je pokosila neusmiljena morilka jetika. Na isti bolezni je umrla 21 letna bolničarjeva soproga Herta Srabotnik-Ebner iz Tabora. Nepričakovano je tudi za vedno zatisnola oči posestnica in mlinarica, vdova N a t e k Ivana iz Pondorja. Tudi ugledna Križnik-Letejeva družina iz šmiklavža je izgubila svojega hišnega gospodarja, 78 letnega Tomaža Križnik. — Naj počivajo v božjem miru!
Pilštanj. Umrl je Anton Z a k o š e k , kmet na Penkovem selu. Bil je najboljši gospodar. Pred 34 leti je prišel k nam. Bil je zgled skrbnega očeta. Pred 20 leti mu je umrla žena. Zapustila mu je pet malih otrok. Ponujale so se mu lepe prilike za drugo ženitev. Vendar je vse odklonil iz ljubezni do otrok, da bi ne dobili mačehe. Bil je prelep zgled značajnega, globokovernega moža. Bil je cerkveni ključar, več let v občinskem odboru, odbornik pri posojilnici, načelnik kmetijske podružnice. Povsod mož na svojem mestu; njegovo besedo so morali vsi upoštevati. Posebno ga je moral spoštovati prijatelj in nasprotnik zavoljo njegovega globokega verskega prepričanja. Tako trdnih mož je malo — zato nam jih daj Bog več. — Naj počiva v miru,
Hoče. Fantovski odsek pripravlja z vso marljivostjo mladinsko telovadno akademijo za Jože-fovo, na kateri bodo naši fantje in tudi dekleta dekliškega krožka pokazali uspeh svojega dela in truda v zimskem času.
Slovenska Bistrica. Prosvetno društvo uprizori v nedeljo 13. marca ob 15.30 igro »Izgubljena ovca« v dvorani Slomšekovega farnega doma. Vsi vljudno vabljeni!
Gornja Radgona. Kaj je duhovnik katoliškemu ljudstvu, najbolj spoznamo iz njegovih neštetih žrtev. Ena najtežjih žrtev je žrtev spovedne molčečnosti To bomo spoznali iz pretresljive igre »žrtev spovedne molčečnosti«, ki Jo bodo v nedeljo 13. marca ob 15 predstavljali v naši dvorani benediški igralci
Celje. Letos ob 50 letnici smrti velikega vzgojitelja in apostola mladine bo v Celju posvečena kapela njemu v čast v novem mladinskem domu, ki so ga lani pred zimo dogradili salezijan-ci Kot priprava na ta dogodek se vrši v lepi savinjski prestollci Don Boskova proslava v nedeljo 13. marca. Zbor salezijanskih gojencev iz Ljubljane bo ob 10.30 pel pri slovesni sv. maši v župni cerkvi sv. Daniela. Ob 14.30 bo v kapucinski cerkvi govor, pete litanije in blagoslov. Ob 16 pa bo slavnostna prireditev v mestnem gledališču: »Z Don Boskom- soncu nasproti« — lepa trodejanska igra s petjem iz salezijanskih misijonov na Kitajskem. Igra nazorno pokaže moč Don Boekovega duha in njegove ljubezni,
zlasti do mladine. Predprodaja vstopnic v Slom-šekovi knjigarni (poleg Marijine cerkve).
Vojnik pri Celju. Za Jožefovo, praznik dela, pripravljajo naši kmečki fantje in dekleta pravo presenečenje. Mladina Kmečke zveze bo izvedla veliko proslavo, na kateri bo nastopilo okrog 70 ljudi. 12 deklet v narodnih nošah bo izvajalo telovadno vajo »Slovenke rajajo« po znani pesmi »Slovenka sem«. Fantovski odsek bo dal silno Župančičevo »Dumo«. Pel bo moški pevski zbor. Igralski odsek bo pokazal dve sliki iz »Hlapca Jerneja« z govorskim zborom, še prav posebno bo pa presenetila »Vojniška ohcet«, ki jo bodo igrali domačini od Sv. Tomaža tako, kakor se v prav kmečkih hišah gostija še sedaj obhaja v naši fard. Na to proslavo, ki ji bo dal še poseben poudarek govornik iz Ljubljane, opozarjamo člane Kmečke zveze kakor tudi kmečke organizacije iz sosednjih far.
Šmartno pri Velenju. Ponavljati smo morali igro »Dva para se ženita«, tako je ugajala vsem. — Marijina družba se pripravlja na svojo desetletnico. Proslavila jo bo z duhovnimi vajami in z akademijo 25. marca, kjer se bo igrala igra »Dve materi«. — Vse fante in dekleta naše in sosednih župnij opozarjamo na predavanje zdravnika dr. Breclja, ki bo v nedeljo 13. marca ob 14 govoril o »spolni pripravi za življenje«. Otrokom do 15 let vstop ni dovoljen, drugi pa na vsak način pridite vsi Mogoče si boš z njim rešil svojo mladost.
Dopisi
Maribor. Služkinje nimajo doma, ne družine. I Ločene od svojih dragih si služijo kruh. Zato |
je Poselska zveza v Mariboru sklenila, da osnuje Poselskl dom, ki naj bi mladim in starim
3oj, tcoko neprijeten duh ima to perilo! V njem je še vonj po siabsrn milu. Imejte vendar usmiljenje s svojim dragocenim perilom in perefo ga z vedno jednako dobrim terpen-finovim milom Zlatorog, ki odpravi s svojo belo gosto peno vs&ko umazanijo. Z njim oprano perilo je belo kot sneg, mehko-voljno in prijetno duhteče.
TERPENTINOVO MILO
služkinjam bil res dom in zavetje. Prosimo, da podpirate to nabiralno akcijo, če mogoče, se služkinje priporočajo za mesečno, četudi ne visoko podporo. Za vsak dar vam bodo srca vseh, ki bodo imeli od nameravanega Poselskega doma koristi, odkritosrčno hvaležna.
Maribor. Poročila sta se v nedeljo 27. februarja g. Ivan Ribič, trgovec v Mariboru, in gdčna Ivanka Kolar, hčerka posestnika iz Slatine-Ra-denci Poroka je bila ob 16.30 v frančiškanski cerkvi ki je bila svečanostno razsvetljena. — Novoporočencema želimo na njunem skupnem življenjskem potu obilno božjega blagoslova!
Slovenjgradec. Kandidatna lista JRZ za občinske volitve v novi združeni občini, ki bodo v nedeljo 27. marca, je že potrjena od sodišča. KandidaU na tej listi so samo ugledni in zna-čajni možje, ki jamčijo za res dobro, plodonos-no in nesebično delo v procvit in napredek naša obširne občine. Nosilec liste je sedanji mestni župan g. dr. Picej Jože, kateri je v teku poldru-goletnega županovanja pokazal vso spretnost, dobro voljo in sposobnosti res pravega ljudskega župana. KajU v tej kratki dobi svoejga županovanja je pokazal več vidnih uspehov kakor prej celo vrsto let več različnih županov. Ostali kandidati so tudi sami resni ljudje, ki bodo stvar vzeli za resno in bodo vsi delali nesebično za napredek naše celotne občine mesta in okolice.
Muta. Zanimivosti, ki jih morda drugod ni naj jih berejo širom zemlje vsi, ki ne poznajo »suhe« Mute. Ob vznožju sončnega brda v naselju G. Gortina čepi domačna hišica. Le-sem je prišel prerok oznanjat nov nauk. Mešanica zmot iz judovstva, ki pričakuje svojega zveličarja, in lutrovstva, ki ima v sv. pismu, izmaličenem in okrnjenem, vir vsega znanja o pravi veri. Veliko si prizadevajo trije domačini, da bi posejali kot novi »apostoli« seme zmot med nevedne, zato sprejemljive za krive nazore bogopozablje-nih ljudi. Svinja jim je višek modrosti Sveta stvar: nekaka boginja. Greh je: jesti svinjsko meso. od krvi. Sobota jim je: počitek in pobož-
G. I. Ravter je 30 let župnik na Pilštajnu.
no shajanje ter prepevanje novih, pesmi. Tudi spoved pozna škof iz Dravograda. Dobiva denar in ga razsipa za pristaše. Mož in žena baje celo spovedujeta. Nenadoma pa jih preseneti oko postave. Ta dan so nameravali celo 13 letnega sma proglasiti za nosilca razodetih skrivnosti. Severni sij da je napoved bližnjega sodnega dne. Opomin novim vernikom, da bodo od angela zaznamovani v rešitev; vsi drugi bodo v novi svetovni vojni poginili... Spogledali so se. Vsi zapisani in predloženi oblasti; naj prepreči nered in zmote širiti zabrani. Krivce pa pouči, sicer obstoja nevarnost, da bo zavrela kri. Hujskarji dražijo sicer mirne, a zavedne katoličane ob meji treh župnij. Kličemo oblast, naj nastopi z vso odločnostjo in strogostjo zakona!
Muta. Redko se bere od Mute. Muta se je zganila. Z več strani je začela delati. Najprej graditi most, ki naj zopet poveže prekinjene stike s prometom. Iz dneva v dan delo dobro napreduje, kmalu bomo zopet hodili in vozili pridelke na kolodvor in dobivali potrebščine za polje in dom. Zvonik bo tudi zrasel do 1. junija ter kazal smer k Bogu. A tudi od znotraj delamo na obnovi duhovnega življenja. Pridno se pripravljamo, da bomo sprejeli g g. misijonarje — priljubljene oo. frančiškane iz Maribora. Dne 13. marca bodo z Bogom začeli orati naš mrzli svet, da posejejo božje seme v naša srca. Radi bi tudi mi imeli bolj zgibano versko življenje. Vsak dan po trikrat, ob 7, 14 in ob 18, nas bodo vpeljevali v skrivnosti lepega življenja, da se otajamo in se oklenemo božjega Srca in nebeške Matere. Na Jožefovo so pa povebljeni vsi moški k skupni slovesnosti, da telesno in duhovno lep-Se in srečneje zažive v veri do Cerkve in ljubezni do naroda. V nedeljo 20. marca bo pa ob 16.30 slovesna posvetitev božjemu Odrešeniku, rimska procesija po trgu in »Te Deum« — zahvala za obilne milosti sv. misijona.
Tako agitirajo hltlerjanci v Avstriji.
Čehoslovaški ministrski predsednik dr. Hodža je te dni dal Hitlerju dober odgovor na njegov kan-clerski govor pred 14 dnevi.
Avstrijski notranji minister Seiss-Inquart.
deti, da je sanatorij tudi velikega gospodarskega pomena za vso okolico. Na proslavo 15 letnice je prišlo več odličnih gospodov iz Beograda, Zagreba in dravske banovine. Vsi so proslavljali vodjo sanatorija g. dr. Bol. Okolokulak za velike zasluge, katere si je pridobil v boju zoper jetiko. V imenu vurberških prebivalcev mu je častital domači g. župnik. 2elimo, da bi uspevala velika ustanova naših ruskih bratov in da bi prinašala korist tudi našemu narodu!
Sv. Barbara pri Mariboru. Vsled prekomasa-cije občin bomo imeli v nedeljo 27. marca občinske volitve. Dosedaj je na vidiku samo lista JRZ, ki je tudi sedaj gospodarila v naši občini z velikim uspehom za javni blagor, kar lahko povsod vidimo. Naše geslo je, da gremo vsi na volišče brez vsakega prepira ali spora, ker v slogi je moč! — Ta predpust je bilo oklicanih samo pet parov. Dvoršak Tomaž si je pripeljal za gospodinjo Kokolovo Fefiko. Njima in vsem novo-poročencem obilo božjega blagoslova!
Sv. Martin pri Vurbergu. Rekord je doživela naša župnija letos, ko je bilo oklicanih kar 12 parov. Iz Spodnjega Dupleka sta se poročila Tepeh Martin z Jakopec Marijo, v Zg. Dupleku pa Vilčnik Marija k Sv. Marjeti ob Pesnici, Te-plakova Slavica pa v sosednji Vurberg k Zele-niku, kjer so imeli tri gostije v hiši. Vsem no-voporočencem želimo vse najboljše!
Sv. Rupert v Slov. goricah. Pred petimi leti so JNSarji v svoje strankarske namene izvršili združitev občine. Ob tej priliki je tudi naša župnija izgubila svojo občinsko samostojnost. Ko je JNSarjem odklenkalo ter so prišli na vlado naši resnični vodilni možje, ki imajo več razumevanja za nas in naše težnje, se je tedaj nam storjena krivica popravila. S tem so pa sedaj združene tudi nove občinske volitve. Z njimi stopa pred nas dolžnost, da izvolimo za upravo občine ljudi, ki so sposobni in pošteni ter bodo pod zastavo JRZ delovali za blagor ljudstva. Katera lista bo naša, bomo sporočili prihodnjič.
Gornja Radgona. Pred nekaj časa so se pričela na tukajšnji železniški postaji v Gornji Radgoni prva dela gradnje postaje s postajnim poslopjem in skladiščem. Dnevno se zaporedoma zasipa deset vagonov gramoznega materijala za zasipavanje nasipa za novi tir. Delavska sekcija zaposluje stalno nove delavce. Gornja Radgona bo vendar končno po dolgoletni borbi dobila novo železniško postajo, ki jo že dvajset let težko pogreša. — Metiljavost pri živini se je pojavila v zadnjem času tudi v gornjeradgonskem okra-
Četa avstrijske domovinske fronte, v katero silijo hitlerjanci.
Vurberg. Dne 1. marca smo obhajali 15 letnico sanatorija ruskega Rdečega križa. Po katoliški in pravoslavni službi božji je bilo slavnostno zborovanje, na katerem je najprej poročal g. vodja sanatorija dr. B. Okolokulak. V 15 letih se je zdravilo v sanatoriju 2618 bolnikov, med temi je bilo ruskih beguncev 1817, Jugoslovanov 780 in 21 drugih narodnosti. Popolnoma zdravih je šlo iz sanatorija 984 ljudi, izboljšanih in sposobnih za delo pod nadzorstvom zdravnika 1200. Dohodki sanatorija so znašali v teku 15 let 15,857.645 din. Večina tega denarja je ostala v bližnji okolici in v Ptuju za nakup raznih potrebščin sanatorija. Iz tega more vsak razvi-
V.
Miklas, predsednik od hitlerjancev v zadnjem času ogrožene samostojne Avstrije.
ju. To nevarno bolezen so močno občutili posestniki pri živini t Apački kotlini, ščavniškl dolini ln v zgornjem delu Murskega polja. Občina Gornja Radgona je šla prizadetim na roko s tem, da jdm je preskrbela brezplačna zdravila. — S februarjem se je zaključil trimesečni gospodinjski tečaj, ki ga je organizirala tukajšnja občina s precejšnjimi žrtvami s pomočjo banovine. Tega gospodinjskega tečaja se je udeležilo 18 deklet, ki so z uspehom dovršile ta tečaj, ki jim bo za bodočnost v veliko korist. — Dne 26. februarja ee je v Policah pripetila nesreča pri igranju otrok z orožjem. Viničar Fridau Alojz je z ženo odšel na delo, dočim sta pustila doma otroke. Pri igranju je devetletni Alojz segel na tram po lovsko puško, ki pa je bila na nesrečo nabita s smodnikom. Fantek je nameril puško na svojo Štiriletno sestrico in jo ustrelil v obraz. S strelom ji je zadejal veliko rano, pri čemer je deklica zgubila vid na levem očesu. Deklico so prepeljali v bolnišnico.
Svetinje. Vse kaže, da nekaterih ljudi v naši občini ni mogoče spametovati. Za bližnje volitve nasprotniki Koroščeve stranke že agitirajo. Pa kako! Če bi bilo se to res, s čimer se širo-koustijo, bi v svetir.jski občini minulo leto moralo priti do sodnega dne. Poglejmo si pobliže samo eno teh laži! Pravijo, da je Pučko na račun davkoplačevalcev zvišal doklade na 130%. Resnica je pa ta, da so znašale doklade takrat, ko je vodil v Bogšovi koži svetinjsko občino g. Petovar, 95% ln da jih je mladi Pučko »zvišal« na celih 80%! Pa še več takih rožic sadijo ivanj-kovski naprednjakoviči, da bi volilce zbegali. N. pr.: Vlada je padla, Korošcu je odklenkalo, Pučko mora iti v volitve, ker je poneverjal in slabo gospodaril. Penijo se lahko s takimi lažmi kakor se hočejo; mi vemo, da je vlada granitno-trdna, da more dr. Korošca spraviti z njegovega položaja samo smrt, da je Pučko izvrstno gospodaril v občini. O kakih poneverbah pa naj gospodje le previdno molčijo, ker se ljudstvo še dobro spominja delitve koruze... Kaj, če bi pošteni Pučko začel enkrat trgati krinke! Le agitirajte in lažite! Mi vemo, da bo uspeh ivanj-kovskih laži kljub strastni agitaciji — strahotni poraz, ker bomo mi vsi do zadnjega volili — Miloša Pučka!
Sv. Jurij ob ščavnici. Prostovoljna gasilska četa Dragotinci priredi za 35 letnico obstoja na blnkoštno nedeljo veliko tombolo, čisti dobiček tombole se bo uporabil za nakup nove motorne brizgalke.
Ljutomer. Pretekli teden, 5. marca, je obhajal v krogu svoje družine 70 letnico rojstva priljubljeni in daleč naokrog znani bivši učitelj ln šolski uprvitelj g. Franc Zacherl. Vsa njegova dela, ki jih je storil v dobrobit mladine že kot učitelj, so neprecenljiva. Dolgih 30 let je bil or-ganist v tukajšnji cerkvi, in obenem tudi pevo-vodja. Dvajset let je bil občinski odbornik. Kot kulturni delavec je in še vedno sodeluje vneto in požrtvovalno pri raznih dobrodelnih ustanovah. Obenem je tudi upravnik glasbene šole ter ka-pelnik mestne godbe. Koliko je še skritih del in irtev, katere je storil naš slavljenec, v blagor trpečim, o katerih ve le on in Bog! čil in zdrav je obhajal naš jubilant svoj 70. rojstni dan, četudi mu življenje nI prizanašalo s težkimi udarci. Saj mu je predlanskim nemila usoda iztrgala Bina-edinca, g. majorja Frančeka. Bridek je bil ta udarec za njegovo blago očetovsko srce, ali z božjo pomočjo je prenesel vse. Ob ljubeči strani svoje zveste družice gospe Marije in dveh uglednih hčera mu potekajo leta v ljubezni, zadovoljstvu in tihi sreči! G. jubilantu vsi prijatelji in znanci iskreno častitamo k njegovi 70 letnici ter mu iz vsega srca želimo, da bi tako zdrav in zadovoljen obhajal še tudi svojo 80 letnico! Bog ga naj ohrani še dolgo med nami!
Ptuj. Kakor smo že poročali, sta se poročila Marija Vilčnik in Matej Zupančič. Na poroki se je nabralo 170 din za novo bogoslovje v Mariboru. Hvala darovalcem!
Veržej. Duhovne vaje za fante se letos začnejo v sredo 16. marca in zaključijo na fantovski praznik sv. Jožefa, ko bo ob 7.30 zanje zaključna služba božja s skupnim velikonočnim sv. obhajilom. Vsak dan bo v farni cerkvi ob 6 sv. maša z govorom, ob 18 govor z blagoslovom. Fantje, pridite! — TI tudi!
Sv. Lenart pri Veliki Nedelji. Predpustni čas je za nami in z njim tudi ženitovanjska sezona. Pri nas smo imeli letos oklicanih devet parov. Brumen Apolonija iz Cvetkovec se je poročila s Stepišnik Francem iz Gorišnice; Volmuth Alojz s Kukovec Rozino Iz Podgorec; Munda Albina iz Cvetkovec s Krabonja Francem iz Sodinec; Horvat Ivanka iz Cvetkovec s Skofičem na For-minu; Petek Blaž z Bukovec Cecilijo; Roškar Pepca je bila že enkrat poročena, ker pa ji je mož umrl, se je sedaj poročila z Nemec Tomažem. V Braclavce k čušovim pa je odšla Mur-šič Jožica iz Bresnice. Ker smo mi lansko jesen dobili eno nevesto od tam, smo jo sedaj vrnili, da je ne bodo preveč pogrešali. Podplatnik Neža iz Osluševec se je preselila k Vesenjakovim v Za-mušane, Veselič Anika, tudi iz Osluševec, se je poročila z Matjašičem iz Zagojičov. Ne vemo, kako to, da so štirje ženini od Sv. Marjete prišli k nam po neveste, saj imajo še v domači fari preveč kandidatinj za sveti zakon. Kakor slišimo govoriti, so naša dekleta bolj gibčna... — Vsem novoporočenim želimo obilo sreče ter blagoslova, samo na to jih opozarjamo, da ne bodo hodili domov po sir.
Sv. Barbara v Halozah. Tukajšnja sadjarska podružnica je v minulem letu nabavljala svojim članom cepljeno trsje orehove sadike, sadna drevesca, tifusne bacile za uničenje poljskih miši ter knjige o škropljenju sadnega drevja. Poleg tega je priredila dvoje predavanj ter se udeleževala po svojih članih kmetijskih tečajev in sadne razstave. Za letošnje leto ima v programu zgraditev sadne sušilnice ter je za svoje člane naročila 586 sadnih drevesc lz Kupšičeve drevesnice na Ptujski gori. Za podporo pri izgraditvi sušilnice se podružnica obrača do vseh ma-terijelno dobro stoječih rojakov, posebno pa do okrajnega kmetijskega odbora v Ptuju.
Sv. Barbara v Halozah. Sadjarska podružnica Ima 13. marca po rani sv. maši v šoli gospodarsko predavanje.
Ruski rdeči car Stalin v spremstvu najzvestejših.
PRI KAŠLJU
okusno sredstvo proti kašlju. — Dobiva se v vseh lekarnah. — Velika steklenica 40 din — mala steklenica 25 din.
Odobr. Min. soc" pol. i nar. zdr. S.Br. 2685331. X. 1937-
Laporje. Lani septembra smo dosegli tako dolgo zaželjeno lastno občino, za kar se imamo zahvaliti notranejmu ministru g. dr. Korošcu. V novi občini Laporje je sedaj združena vsa župnija, del župnije črešnjevec, kraj Drumlažno-Jelšovec, ki so itak všolani v Laporje in tudi v cerkev imajo lepšo in bližjo pot. Sedaj se bližajo občinske volitve. Volilci, združite se, ne dajte se zapeljevati od takšnih, ki vam obetajo, česar vam dati ne bodo mogli! Oddajte svoje glasove za listo JRZ!
Sv. Venčesl. Letošnji predpust je napravil precejšnjo vrzel v našem mladinskem taboru. Poročile so se nam kar štiri ugledne članice Prosvetnega društva in dekliškega krožka. Vsem se tovariši in tovarišice iskreno zahvaljujemo za trud in delo v društvu in jim želimo veliko sreče in božjega blagoslova v zakonskem stanu!
Galicija pri Celju. Veselo je zaigrala godba, zagrmeli so topiči, ko sta obhajala zlato poroko Blaž in Helena Vipave iz Hramš. Bil je lep dan. Pred cerkvijo se je zbrala taka množica ljudi, da jih še ob priliki zadnje sv. birme ni bilo toliko. Zlatoporočne obrede je izvršil domači g. župnik Miloš čarf. Ženin še krepko nosi svojih 78 let, žena pa 71. Po reku: »Moli in delaj!« sta si uravnala zakonsko življenje tako, da vživata po vsej župniji sloves kot dobra krščanska zakonca. Bog ju ohrani do skrajnih mej človeškega življenja!
Galicija. Naš okraj je popolnoma odrezan od prometa. Imamo slabe ceste, obljubljena ozkotirna železnica Galicija—Celje še ni dograjena in sedaj nas je še zadela zadnja in največja nesreča, da smo zgubili našega priljubljenega pi-smonošo Joža Uranjeka, ki nam je vsak teden sproti nosil novice iz vseh krajev v naš kraj. Vsi smo ga radi imeli, predvsem pa vsake prve dn? v mesecu, ko nam je prinesel dinarčke. Pričakujemo pa, da se bo kaj kmalu povrnil v naž preljubi kraj zopet služit v korist našim občanom, kateri ga tako željno pričakujemo. Brez prave selske dostave smo že od 19. januarja ter imamo velike težave s to pošto, ker moramo vsak posamezno iti vpraševat na občino, kamor jo občinski služitelj nosi trikrat na teden iz Žalca. Poštno- ravnateljstvo nam na naše zahteve pošilja le svoja zagotovila, da dobimo svojega pismonošo v najkrajšem času in da bo poklican kmalu na svoje prejšnje mesto. Pa kakor vidimo, d& tudi poštno ravnateljstvo nima dobre poštne zveze, da ga še sedaj ni poslalo k nam.
Pemovo, V nedeljo 13. marca ob 15 se bo
vršil v gostilni Kokolj Martina, župana naše občine, občni zbor JRZ za okraj Galicijo. Na občnem zboru bo imel politično in gospodarsko predavanje hmeljski nadzornik g. inž. Dolinar iz Celja. — Opaža se tudi pri nas, da so se udomačile razvade društva jeruzalemskega osla. — V predpustu smo imeli samo par porok.
škale pri Velenju. Na pustno nedeljo je vpri-zoril Pomladek Rdečega križa v PleSivcu veseloigro »Dve nevesti« z velikim moralnim in gmot» nim uspehom v veliko veselje mnogoštevilnim gostem, ki so prišli od blizu in daleč, in v podporo ubogim šolarjem, ki bodo dobili tako potrebno obleko in obutev. Zahvalimo šolsko vodstvo in mnogoštevilno občinstvo, ki tako razumeva potrebe časa, igralkam in igralcem pa za veliki trud in žrtve, ki so jih imeli z uprizoritvijo. še prav posebej pa za pobudo škalčanom, da haj pisko nergačev in nezadovoljnežev, ki jih nikjer ne manjka, pozidajo mladini dom, ki naj bo vse katoliške prosvete ognjišče. S podvojeno silo na delo, krščanska mladina, da dosežeš čimprej cilj svojih dolgoletnih gorkih želja!
šošlanj. Novica, da dobimo dispanzer za pobijanje jetike v našem mestu, je te dni prišla na dan, kar smo vzeli vsi z največjim veseljem na znanje. Te ustanove smo bili res potrebni, kar nam dokazuje dejstvo, da je k ustanovi pristopilo tovarniško delavstvo korporativno, kakor tudi mnogo ljudi iz vseh vrst poklicov. Zelo smo hvaležni šefu tovarne g. H. Woschnaggu za podarjeni rentgen-aparat in vsem krajevnim či-niteljcm, ki so na kakršenkoli način vložili k stvari svoj trud in da so pokazali razumevanje. Dispanzer je namenjen vsej šaleški dolini, delu Savinjske in delu Gornjesavinjske doline, torej za ozemlje, ki bo obsegalo 11 občin. Da bo ustanova dosegla svoj namen, je preskrbljeno s tem, da jo bodo vodili strokovnjaki, namreč gospodje zdravniki iz Topolšice.
Sv. Jurij ob Taboru. Letošnji predpust js bil na porokah tako bogat, kakor še menda nikdar, saj se je poročilo v naši župniji osem mladih parov. Ti presrečni so sledeči: Hribernik Jože, strojni ključavničar iz Lok, je vzel za svojo ženo Kin Marijo. V daljni Knin v primorski banovini je odpeljal Lesjak Ivan, pristav okrajnega glavarstva, svojo nevesto Opat Katico. Kovač Anton, šolski upravitelj iz Lok, je prisegel zakonsko zvestobo Habjan Angeli. Ugledni posestnik iz Motnika, Križnik Jože, si je poiskal nevesto v Grabner Mariji, članici tukajšnje Marijine družbe. Pridni posestnik iz Marija Reke, Lobnikar Anton, je odvedel na svoj dom zgledno Rožančevo Lojzko, članico tukajšnje Marijine družbe. Istotako je storil poljedelec Med-vešek Anton iz Šmiklavža z Dolar Julijano. Jer-nejčdč Franc, tesar v Lokah, si je tudi tam poiskal svojo zakonsko tovarišico v Šinkovec Mariji. Poročne slovesnosti je pa zaključil ugledni posestnik in član naših društev, Leskovšek Ivan iz Ojstriške vasi, ki je pred poročni oltar pripeljal šiviljo Podbregar Kuniko, ki je bila članica tukajšnje Marijine družbe, odbornica Prosvetnega društva in dolgoletna zvesta cerkvena ¡pevka. — Vsem tem novoporočencem želimo božjega blagoslova!
Sv. Vid pri Grobelnem. Tudi pri nas se je izvršilo predpustom precej porok ter so svojci na štirih gostijah darovali za tukajšnjo gasilsko četo 399 din. Na gostiji Kolar-Javornik pa še za de kliški krožek 85 din. Vsem iskrena hvala! — Ta teden se vrši sv. misijon. Postavljen je tudi spo minski evharistični križ.
Pilštanj. 28. februarja je bil ob 18 sklep če Sčenja Najsvetejšega. Po cerkveni pobožnosti so naznanili streli na starem gradu 30 letnico žup nlkovanja našega priljubljenega g. župnika. Vsi
ljudje, kolikor jih je bilo v cerkvi, so se zbrali pred zakristijskimi vrati, kjer smo pričakovali jubilanta. Ko se je prikazal med vrati, je stopil predenj g. kaplan, ga pozdravil in razložil, zakaj smo se zbrali, namreč iz ljubezni do svojega dušnega pastirja. Pevci, ki so se prav pridno učili, so zapeli pesem v pozdrav. Potem so se vrstili pozdravi: V imenu otrok je pozdravila z dekla-macijo Kolarjeva Voja in podala šopek belih na-gelnov; v imenu občine je pozdrava g. župan Matija Ta'ar, v imenu dekliškega krožka in gospodinjskega tečaja, ki se vrši pri nas, je pozdravila Čepinova Fanika, v imenu Marijine družbe prednica Marija Zagrajškova, v imenu Prosvetnega društva predsednik Bosio Hugo, v imenu gasilske čete Maček Anton, v imenu dekanijske duhovščine zagorski g. župnik Pribo-žič Jurij. Ob koncu so zapeli zopet pevci in slovesnost so povzdignili zopet streli in slovesno zvonenje. Lepo smo se spomnili g. župnika, mu izrazili svoje zahvale in svoje častitke. Naj bi ga Večni še dolgo ohranil med nami:
Šmarje pri Jelšah. »Slov. gospodar« je pač le res naš dober prijatelj. Tudi v zadnji številki se je tako skazal, ko nam želi srečno pomlad srca in gospodarstva, mogočno luč zopet potepuhe in se silno lepo spominja naših ljubili rajnih. Napisal nam je pa tudi take zanimivosti iz preteklih časov, da jih bomo še dolgo premišljevali in se vredno pripravljali posebno na 200 letnico čudo vite slikarije naše romarske cerkve sv. Roka i— izvršene leta 1738 in prenovljene pred 50 leti. Kaj mučno nam je bilo leta 1929, ko smo šele na Šmarječko nedeljo v cerkvi zvedeli, da l-avno ta dan obhajamo 200 letnico slovesnega posve-čenja te cerkve; takrat brez vse priprave, tokrat pa smo vsaj pravočasno opozorjeni. — Okli-
cev smo imeli 18, porok pa 11. Med temi nahajamo tudi mladega, krepkega Pepeja Strašeka, kateri je od svojih staršev Jože-Helene prevzel »vlado« na velikem Ponkovškem posestvu v Ga<-ju. Za življenjsko tovarišico si je izbral pridno kmečko hčerko Kunej Jožefo od Sv. Petra pod Sv. gorami in je sklenil z njo zvezo sv. zakona v nedeljo 27. februarja. Bog jima daj ljubezen in zastopnost njunih staršev, pa tudi obilni blagoslov. — Na pustno nedeljo so nas naši »mladi< razveselili z igro »Namišljen bolnik«, ki ga j« prišlo gledat in tolažit veliko prijateljev. — Krstov smo imeli dozdaj 14, pokopali pa smo jih že 11.
Slovenci v Zagrebu. Letošnja lepa pustna nedelja je bila za zagrebške Slovence lepa tudi t društvenem življenju. Ta dan nas je namreč obiskal naš stari prijatelj in znanec g. svetnik Janez Kalan iz Ljubljane in je imel lep nagovor pri dopoldanski in popoldanski službi božji pri sv. Roku. Povedal je, da je prišel v Zagreb, da pridobi Hrvate, da bi skupaj s Slovenci izdajali verski list »Kraljestvo Kristusovo«. Obenem s« je tudi poslovil od nas, ker v kratkem odpotuje na Dunaj, kjer bo izdajal enak list v francoskem in nemškem jeziku, ki je dozdaj izhajal v Ljubljani. G. Kalan se je udeležil tudi prosvetnega večera v Slomšekovem prosvetnem društvu, kjer je govoril g. sodnik A. Rant o lepotah slovenske zemlje in o ljubezni do nje. Lep uspeh j« imela tudi Marijina družba s svojim koncertom, ki je bil zelo dobro obiskan. — Pri sv. Roku sta se poročila Mihael Geršak in Pepca Kovač» iz Polja ob Sotli. Castitamo!
Kupujte pri naših inserentili!

»čudežna« O-JNS. Iz slovenjgraškega okraja mi poročajo, naj vržem na rešeto beležko o »čudežni« JNS. Stara JNS je zavrgla vero s čudeži vred. Kar so poteptali JNS starini, tega so se oklenili njihovi omladinoi. Po poročilih v celjski »Novi dobi« predsedujejo na O-JNS zborovanjih JRZ najzvestejši pristaši, ki so pa istočasno kakor na O-JNS prireditvi tudi še čisto kje drugje. Živimo v dobi čudežnih preobratov, ki so mogoči edinole pri lahkoverni JNS.
Mačkov šiml in nehvaležnost Mačkovega poslanca. Pri podrobni razpravi o državnem proračunu v Beogradu je nanesel govor na dr. Markovega šimla ali belca. V zagrebških »Koprivah« naslikana resnica je, da je jezdil Maček na svoj rojstni dan slovesno v beli halji konja belca. Meni, Petru Rešetarju, je vseeno: ali jaše vodja Hrvatov šimla ali fuksa. Veliko bolj nego Mačkova ježa sili v ospredje črna nehvaležnost njegovega poslanca. Isti dan, ko je bil na vrsti v skupščini Mačkov konj, se je oglasil k besedi dr. Rudi Dobovišelc. Znano je, kako je bilo dr. Dobovišeku dovolj brezplačne službe pri Mačku. Preselil se je od svojega vodje v Beograd, kjer so mu izplačali za brezplačno štriglanje Mačkovega šimla poslanske dnevnice za nazaj in za bodoče. Dr. Dobovišek se pa pri omenku Mačkovega belca vladi ni zahvalil za izplačilo težkih tisočakov, ampak jo je celo napadal in je v tem dokazal vse obsodbe vredno nehvaležnost!
čuden sporazum. V Avstriji je sklenil novi notranji minister med pristaši domovinske fronte in hitlerjanci za rešetarske pojme čuden ter nerazumljiv sporazum. Na ulicah in v javnih prostorih bo veljal pozdrav: »Heil Schuschnigg!« Na uho si bodo pa smeli šepetati: »Heil Hitler!« Vidno v gumbnici na suknji bo lahko vsak nosil znak domovinske fronte, pod sukno pa bo strašil Hitlerjev kljukasM križ!

Fotografija hitlerjanskega krsta. V moje rešeto spada vsekakor tudi krst, kakršnega so uvedli v Nemčiji najgorečnejši hitlerjanoi. Na-rodnosocialistični krst se imenuj« »posvetit«* imena otroka«. V Gustrovu na Nemškem M spremenili tamošnjo cerkev v »dvorano prade-dov«. V tej dvorani se je zbralo zadnjo nedelja deset parov staršev k izpovedi, da hočejo voditi svoje otroke k požrtvovalnemu življenju v ve«4 v Boga in v večnost nemške krvi v občestva Nemcev. Slovesnost je pričela s slavnostno pesmijo, nakar je višji župan, strankarski tovaril Lemm, sprejel v imenu stranke od staršev njihovo izpoved. Po županovem govoru so si podali navzoči roke in strankarski tovariš je govoril zaobljubo v imenu vseh naprej. Slovesnost j« izzvenela v pesem »Sveta domovina«. Staršem M izročili listino, da so izvršili novi krst ali posvetitev imena.
Izjava glavnega boljševika o Stalinovem početju. čital sem te dni o obravnavi, katero j« naperil Stalin proti 21 vodilnim komunistom in med temi proti nekaterim še živim Leninovim gardistom. Koj po objavi vesti o najnovejšem procesu v Moskvi je obelodanil svoje mnenje a Stalinovem več nego krvniškem početju glavni boljševik jud Leo Trocki-Bronstein, ki živi ▼ pregnanstvu v Mehiki. Trocki pravi, da je to, kar se dogaja v Moskvi, največji zločin in največja zabloda na svetu. Moskovska obravnava je delo čisto pobesnelega človeka, ki kaže vsa znake, da je ob pamet Od sovjetskega državnega pravdnika Višinskega sestavljena obtožnica je izraz popolne brezglavosti in dokaz za to, da se hoče obdati Stalin le od mrtvih, ki na morejo več govoriti Res je, kar pravi Trocki, a kljub temu je še ostal Stalin bog slovenska komunistov!
Kmečka trgovina
Zgled Bolgarije
nam daje zadnje čase lep zgled umnega pospeševan ja^in ^reognove £metijstva, da se doseže čim boljša invečja predaja kmetijskih pridelkov na inozemskih tržiščih. Bolgari so it dolgo poznani kot eden najbolj pridnih in kmetijsko najbolj naprednih narodov, pa tudi njihove vlade so vedno znale najti za pridelke države najboljši trg. Do zadnjih let je Bolgarija — kakor naša država in večina drugih držav — predvsem pospeševala gojitev pšenice in koruze, tobaka in vinske trte. Ker pa je prodaja pšenice in koruze v inozemstvo preveč odvisna od slučajne letine, so začeli Bolgari svojo kmetijsko proizvodnjo preusmerjati v pravcu gojitve takih pridelkov, ki imajo v inozemstvu stalne odjemalce in stalne cene. Zadnja leta pospešuje Bolgarija predvsem gojitev oljnatih rastlin, zlasti sončnic, soje, repice, lanu. Povpraševanje po oljnatih rastlinah namreč vedno bolj raste, ker je poraba rastlinskih olj v svetovni industriji vedno večja. Na veliko je začela Bolgarija pospeševati gojitev zdravilnih rastlin. Vinograde so precepili s takimi trtami, ki dajejo imenitno namizno grozdje. Lansko jesen s izvozili že nekaj tisoč vagonov takega grozdja v inozemstvo, še mnogo podobnih primerov iz kmetijske proizvodnje so Bolgari uvedli in vse se je izborno obneslo v veliko korist bolgarskega kmeta in države. Ali ne bi kazalo tudi pri nas v Sloveniji začeti s poskusi za proizvodnjo industrijskih rastlin? Morda bi se dali doseči lepi uspehi?
Vino in žganje
Dočim je bila pri nas zadnja vinska letina prav slaba, kar močno vpliva na cene, imajo na Madžarskem še ogromne zaloge vina, ki jih cenijo na 750 tisoč hektolitrov. Ker pa imajo Madžari še veliko starega vina neprodanega, cenijo vse vinske zaloge na pet milijonov hektolitrov. Tudi v Romuniji so velike zaloge neprodanega vina ter je cena zelo nizka. Zanimivo je, da bo Nemčija uvozila iz Romunije 2000 vagonov vina. Prav tako je letos v Italiji zelo veliko vina ter išče Italija pridno inozemske trge, na katere bi spravila presežek svojega pridelka.
Pri nas je glede cen vedno boljše, čim manjše postajajo zaloge. Povprečna cena za navadna namizna vina je v Slovenskih goricah in Halozah 5—6 din za liter, za boljša 7 din, za sortirana najboljša 8 din. Tudi v bizeljskem vinskem okolišu niso cene dosti nižje. V krajih, kjer rastejo nekvalitetna vina, se dobi liter po 4 din.
Letos ima tudi žganje prav visoko ceno. Dobre nove slivovke se skoraj ne dobi, ker so slive zelo slabo obrodile. Slivovka se prodaja po 18 do 20 din liter, tropinovka pa je cenejša ter se dobi za 16 din liter.
Nazadovanje izvoza
Začetek letošnjega leta za kmečko trgovino ni baš ugoden. V januarju kot februarju beležimo zmanjšanje izvoza v primeri z istima mesecema leta 1937. Nazadoval je izvoz lesa, živine, jajc in perutnine, prav tako tudi pšenice, dvignil pa se je izvoz koruze. Izvoz lesa je predvsem padel v Nemčijo in Anglijo, dočim se je nekoliko dvignil v Italijo, na Madžarsko in Nizozemsko. Prav tako je padel izvoz živine v Nemčijo, nekoliko tudi v Italijo. Nazadovanje izvoza jajc in perutnine je sezonskega značaja. Izvoz v Nemčijo je padel predvsem zaradi umetnega zaviranja. V Nemčijo smo že mnogo več blaga izvozili kakor iz Nemčije uvozili, pa naši izvozniki zaradi plačevanja potom kliringa ne pridejo do denarja. Dokler se obe plačilni bilanci ne izravnata, bo izvoz v Nemčijo sploh otežkočen. Za živino smo dobili novega interesenta, in sicer Egipt, kjer dosega naša živina zelo dobre cene. Lanskega januarja smo izvozili vsega skupaj 8698 glav živine, od česar je šlo največ v Nemčijo in precej tudi v Španijo, letos januarja pa samo 2403 glave.
Živina
Cena živine je začela nekoliko padati. Vzrok Je pač nazadovanje izvoza, ki je v primeri z tonskim letom precejšnje. Kaže pa, da se bo izvoz kmalu zopet živahneje odprl, ker se pojavljajo novi interesenti za našo živino, tako na primer Egipt Precejšnje pa je zanimanje za teleta, katerim je cena zelo čvrsta. Cene konj so pa, še vedno zelo čvrste ter je povpraševanje živahno. Na sejmih je bila kupčija bolj srednja.
Planina pri Sevnici. Planinski sejmi slove zaradi svoje lepe živine ter so eni najboljših na Spodnjem štajerskem. Na zadnjem sejmu so se prodajali voli po 6, 5 in 4 din, telice 5.50, 4.75 in 4 din, krave 4.50, 4 in 3 din za 1 kg žive teže.
Na sejmu 22, februarja so bile cene sledeče: voli 5.30, 5 in dir^ telice 5. 4-50 in 4 din, krave 4.25, 3.50 in 2.75 dih, teiefi 6 in 5.50 din. — Na sejmu 1. marca pa so bili voli 4.25—5 din, krave 2.50—4 din, biki 3.50—4 din, junci 3.80—4 din, telice 4—4.75 din, konji 540 do 6500 din, žrebeta 1000 do 2000 din komad.
Sobota. Biki 5—5.50, 4—5, 3—4 din, telice 5, 4—4.50 in 3—4 din, krave 3—3.50, 3 in 2 din, teleta 4.50—5 in 3.50—4 din.
Rajhenburg. Vole so prodajali od 5 do 5.25 din, drugo živino pa le na čez. Krave od 1500 do 2000 din, junce 2500—3000 din, junice 1500 do 2000 din za komad.
Kranj. Voli 6, 5.50 in 5 din, telice 5.50, 4.75 in 4.25 din, krave 5.50, 4 in 3 din, teleta 7—8 in 6 din.
Velike Lašče. Voli 4.75—5.50 din, krave 3—4 din, junci in telice 4.50—5 din, teleta 6—6.50 din.
Svinje
Svinje so obdržale že nekaj tednov stalno ceno. Kupčija je živahna, pa bo postala še bolj, ko bo mraz ponehal, le za debele svinje bo ponehalo povpraševanje.
Na mariborskem svinjskem sejmu so se prodajali prasci, 5—6 tednov stari, po 85—105 din, 7—9 tednov 110—120 din, 3—4 mesece li5 do 190 din, 5—7 mesecev 240—380 din, 8—10 mesecev 410—480 din, eno leto 710—810 din, 1 kg žive teže 5.50—7.75 din, 1 kg mrtve teže 8.50 do 11.25 din. — Na svinjskem sejmu v Ptuju: prasci 6—12 dni 90—160 din po komadu, pršu-tarji 1 kg 6.75—7 din, debeli 7.25—8 din. — V Soboti: prašiči fipeharji 9 din, pršutarji 8—8.50 din. — V Kranju špeharji po 10.50 din, pršutarjf po 8 din 1 kg žive teže, pujski 7—8 tednov star! po l?0* 115 din za, komad.
Mariborski trg
Na mariborski trg 5. marca so pripeljali 72 komadov zaklanih svinj. Svinjsko meso je bilo po 12—13 din, slanina 13—14 din. Kmetje so pripeljali 11 voz sena 40—45, tri otave 43—46, dva slame 30—55, 18 krompirja 0.75—1.50 in 37 vreč čebule 3—4 din. česen 5—8, zelje 1—4, kislo 5, kisla repa 2, karfijola 1 kg 8—10, hren 7—8 din, regrat 1 din 1 kg 10—12 din. Jabolka 3—7, hruške 5, suhe slive 10—14, celi orehi 6, luščeni 20. Na trgu je bilo sedem vreč pšenice 1.75—2 din, osem rži 1.75—2, devet ječmena 1.50—1.75, 12 koruze 1.25—1.50, osem ovsa 1—1.25, devet prosa 1.50—1.75, sedem ajde 1—1.25, šest prosene-ga pšena 3—4, sedem ajdovega pšena 4—5, 15 fižola 1.50—2.50. Mleko 1.50—2, smetana 10, sirovo maslo 24, čajno 28—32, jajca 0.50—0.75. Prinesli so 330 kokoši 28—35, 614 piščancev 25 do 65, štiri gosi 40—45, 12 puranov 40—65, 16 rac 18—25, 26 domačih zajcev 10—25 din.
Razgovori z našimi naročniki
Vprašanja in odgovori
Kdo plača stroške vknjižbe in zbrisa. K. Puk-šič v B. Bili ste toženi radi 500 din, pravdo ste izgubili ter so Vas obsodili na plačilo 500 din odvetniku. Prosili ste ga, naj počaka in naj se ne vknjiži na Vaše posestvo ter obljubili plačilo v dveh mesecih. Vi ste v dveh mesecih svoj dolg plačali ,odvetnik se je pa vzlic »pobotanju« pred tem že vknjižil ter zahteva od Vas plačilo stroškov vknjižbe. Vprašate, ali ste dolžni plačati stroške vknjižbe in kdo ima trpeti stroške zbrisa. — Važno je, kaj je odvetnik izjavil, ko ste ga prosili, naj počaka na plačilo dva meseca. Ako Vam je takrat dovolil odlog plačila, a si pri tem pridržal pravico se »zavarovati«, to je predlagati knjižbo zastavne pravice za svojo terjatev na Vašem posestvu, potem ste dolžni Vi plačati stroške vknjižbe. Odvetnik se je itak gotovo vknjižil izvršilnim potom in je v dovolilnem sklepu sodišče moralo Vam naložiti plačilo stroškov vknjižbe. Ako ste plačali celo terjatev s stroški vred in bo odvetnik predlagal izbris zastavne pravice, boste tudi zadevne stroške morali plačati Vi, ako niste pri plačilu dolga odvetnika opozorili, da boste zbris sami predlagali. Po zakonu Vam mora upnik (odvetnik), ako mu plačate vso terjatev, izstaviti na lastne stroške pobotnico v obliki, sposobni za dosego zbrisa zastavne pravice za to terjatev. S to pobotnico povsem lahko sami predlagate ustno na zapisnik pri sodišču, naj se zastavna pravica zbriše. Plačati treba le kolek za predlog, in sicer pri vrednosti pravice do 1000 din le 5 din, pri vrednosti pravice do 5000 din le 8 din. — Ako pa Vam je odvetnik dovolil odlog plačila, ne da bi bil kaj omenil o vknjižbi zastavne pravice in preden jo je predlagal, tedaj ni bil upravičen predlagati vknjižbe dotlej, dokler ni brezuspešno potekel dovoljeni rok. Ako ste Vi res plačali vso terjatev z even-tuelnimi stroški točno v dovoljenem roku, niste dolžni plačati ne stroškov vknjižbe zastavne pravice, ne stroškov zbrisa. Ako je odvetnik vzlic obrazloženemu neopravičeno dosegel prisilno vknjižbo zastavne pravice in bo zahteval plačilo zadevnih stroškov in stroškov zbrisa od Vas, lahko tožite odvetnika s tako zvano impugnacijsko tožbo po § 35 novega izvršilnega postopka. Ako bo sodišče ugotovilo, ^a Vam je bil res dovoljen odlog, bo moral odvetnik sam trpeti vse navedene stroške.
Vstop v podčastniško šolo in dosega sedlarskega mojstrstva, J. Lenarčič v Zasadih. Radi bi vstopili v podčastniško šolo in po njeni do-vršitvi bili sedlarski mojster pri vojakih. Na posamezna vprašanja Vam odgovarjamo: V vojaških sedlarskih delavnicah se v zadnjem času zaposlujejo le absolventi vojnoobrtnih šol voja-ško-tehničnega zavoda. Nahajajo se take šole v Kragujevcu, Obiličevu in Kruševcu. Sprejem se
vrši po predhodnem razpisu, ki se objavlja običajno avgusta. Po zadnjem so sprejemali le 12 do največ 15 let stare mladeniče pod pogoji in z dokumenti, o katerih smo že večkrat pisali ▼ zvezi s sprejemom v podčastniške šole. V vajeniškem oddelku morajo prebiti štiri leta, v mojstrskem pa dve leti. Služiti morajo po končani šoli dvojno število let, prebitih v šoli. Opozarjamo Vas, da si obrta ne morete zbirati, marveč določi poveljstvo šole, katerega se imate izučiti*
Stalna oprostitev vojaške službe. Atrofija mi-&ic. N. Koban v R. Vaš 21 let stari sin je bil po dvomesečnem službovanju odpuščen iz vojaške službe kot začasno nesposoben. Na Vaše vprašanje, ali bo pri letošnjem ponovnem pregledu že spoznan za stalno nesposobnega brez nadaljnih pregledov in nadkomisij, Vam odgovarjamo, da tega ne moremo predvidevati, da pa to ni verjetno. Zgodi se le v primerih kake velike, očite hibe. — Atrofija mišic je kronična bolezen mišičevja, čije bistvo je v tem, da postajajo mišice vedno bolj tanke in slabotnejše, dokler končno niso več v stanu opravljati njim dodeljenega dela.
Obisk sorodnikov v Avstriji. J. Živic v K. Radi bi obiskali sorodnike v Avstriji in ostali tam dva do tri mesece; vprašate, katere listine potrebujete in kam se morate obrniti. — Pri pristojni občini napravite prošnjo na okrajno glavarstvo za potni list. Predložiti morate domovinski list in potrdilo davčne uprave, da ne dolgujete nika-kih davščin. Potni list Vas bo stal 95 din. Ako boste ostali v Avstriji nad dva meseca, boste morali plačati 100 din več. Avstrijske oblasti zahtevajo v splošnem vizum od avstrijskega konzulata v Ljubljani, v nujnih primerih ga daj« tudi zastopstvo na mariborskem kolodvoru. Botf priporočljivo je, da zaenkrat zahtevate le turistični vizum, ki je mnogo cenejši in ga dobite tudi pri »Putniku«, odnosno njegovih poslovalnicah ter velja za mesec dni. Ako boste dalj časa v Avstriji, Vam bodo tam oskrbeli potrebno do polnitev.
Pravdni stroški presegajo znižano terjatev« Isti. Predlagajte pri sodišču, naj se ugotovi, da se nahaja dolžnik v boljšem gmotnem položaju nego prvotni upnik (Vaš pokojni oče); v tem primeru dolžniku zaščita ne bo priznana. Ako pa mu bo, tedaj boste morali sami trpeti pravdne in izvršilne stroške, nastale po 20. aprilu 1932, razen onih sodnih stroškov, ki so nastali v pravdah o obstoju, višini ali prirodi kmetske-ga dolga in pa taks za vpis hipoteke. Le slednje naštete sodne stroške in takse Vam je dolžan dolžnik povrniti (seve v obrokih), prvih pa ne, čeprav presegajo znižano glavnico. Ako zahteva odvetnik, katerega Je najel Vaš oče, plačilo vseh stroškov od Vas, jih boste morali plačati takoj, čeprav jih boste od dolžnika mogli izterjati morda le del ali nič, odnosno v 12 letnih obrokih.
Koliko živine, pohištva, pritiklin (vozov) se sme kmetu zarubitt. F. R. S. Ako Vam je kmetijstvo glavni vir za vzdrževanje samega sebe in rodbine, se Vam ne sme zarubiti: en plug, ena brana, en voz, ena motika, ena sekira, ena rov-nica, ena kosa; dva vola ali bivola ali dva vprežna konja ali dva osla; ena krava ali bl-voloča s teletom ali bivolčetom do enega leta; deset ovac a 1 i pet svinj a 1 i pet koz — ln toliko živeža ali krme in stelje, kolikor je tega treba za Vas, za Vašo rodbino in za živali, izvzete od izvršbe, do novega pridelka ali krme. To velja tudi za one kmete, ki nimajo lastne zemlje za pbdelovanje, ampak Obdelujejo tujo zeffEjb. — Doslej ES,veaenih predmetov se sploh ne sme zarubiti. Poleg tega pa obstoja še določba, da se na pritiklino zemljišč ne sme posegati z izvršbo, ločeno od glavne stvari. Pritiklina je vse, kar se stavlja s stvarjo v trajno zvezo. Semkaj spadajo ne le prirast stvari, dokler se ne odloči od nje, marveč tudi postranske stvari, brez katerih glavne stvari ni moči rabiti, ali ki jih je zakon ali lastnik določil za trajno rabo glavne stvari. Za pritikline posestva se smatrajo: žito, les, krma in vsi drugi, čeprav že spravljeni pridelki, kakor tudi vsa živina in vse orodje in priprave, ld spadajo k posestvu, kolikor so potrebne za nadaljevanje rednega gospodarstva. Ako vam izvršilni organ zarubi v premičninski izvršbi kako stvar, ki jo smatrate za pritiklino, predlagajte pri sodišču, da to stvar izloči iz izvršbe; v primeru spora bodo odločili izvedenci, ali je stvar res pritiklina ali ne. — Pohištvo je nerubljivo le, v kolikor ni neizogibno potrebno zavezancu, članom njegove rodbine ln služabnl-štvu, živečim z njim v skupnem hišnem gospodarstvu. Določbe v pravilniku, kako je ceniti vrednost zemljišč in ostale imovine dolžnikov kmetov, da se pohištvo ne ceni, žal ne igra vloge v izvršilnem postopku in se ne morete na njo sklicevati v tej smeri, da se Vam pohištva ne eme zarubiti.
Rubež posameznih strojnih delov pri kmečki žagi Isti. Financar Vam hoče zarubiti strojne dele pri Vaši mali kmečki žagi venecijanki, s katero obratujete sam s sinom v svrho dosege postranskega zaslužka, ki Vam je potreben za vzdrževanje desetih otrok. Vprašate, ali je financar ali sodišče opravičeno Vam zarubiti strojne dele, brez katerih bi morali obrat ustaviti. — Navedenih strojnih delov samih Vam ne bi smel zarubiti niti sodni niti davčni eksekutor. Izjema velja le pri izterjavanju prve anuitete po uredbi o likvidaciji kmetskih dolgov; v teh primerih imajo davčni eksekutorji pravico zarubiti vse, karkoli najdejo pri zavezancu, in ni noben predmet izvzet.
Matjažek
•Junaškega Slovenca povest v slikah
Tedaj se je privalila po dolini vojska, ki bo jo zbrali sosednji grofje in jo plačali z zlatniki. To so bili najemniki, ki so za denar prelivali kri za kogarkoli. Oblečeni so bili v pisane jopiče, na ramah so nosili muškete, novodobno orožje, pred katerim
Odgovornost prevzemnika kake imovine za dolgove odsvojitelja. F. Sušnik iz Sp. V. Vaš oče se je zdravniku zavezal plačati stroške zdravljenja nekega fanta, katerega je poškodoval Vaš brat Po prevzemu te obveze, o kateri ni Vam ničesar omenil, je oče svoje posestvo prodal Vam in ostal le prevžitkar. Sedaj je zdravnik tožil na plačilo gornjih stroškov očeta in Vas. Vprašate, aH ste res tudi Vi dolžni plačati ta očetov dolg, čeprav niste o njem ob nakupu posestva ničesar vedeli. — Vsak prevzemnik fcats iiTrCViSe ali podjetja je že po zakonu (torej brez posebnega dogovora) za dolgove, ki spadajo k imovini ali podjetju in za katere je pri prevzemu vedel ali moral vedeti, odgovoren neposredno upnikom, neglede na to, da traja naprej tudi dotedanja odgovornost odsvojitelja. Ako je odsvojitelj odsvojil vso svojo imovino ali ako razen odsvojenega podjetja nima posebne imovine, tedaj jamči prevzemnik za vse dolgove odsvojitelja, neglede na to, ali spadajo k podjetju ali ne, seve, ako je za nje vedel, ali moral vedeti. Nepoznanje dolgov pa ne opravičuje, ako je to neznanje posledica opustitve potrebne skrbnosti. Ako je prevzemnik bližnji svojec dolžnika (odsvojitelja), tedaj mora sam dokazati, da za kak dolg ni vedel niti ni moral vedeti; drugim prevzemnikom pa mora upnik dokazati, da so za določeni dolg vedeli, odnosno morali vedeti. Navedene odgovornosti je prevzemnik šele tedaj, odnosno v toliko prost, kadar, odnosno v kolikor je poravnal že toliko dolgov, kolikor znaša vrednost prevzete imovine. Nič mu ne pomaga, ako je kupnino izročil prodajalcu, ki se je zavezal dolgove sam plačati, ako potem slednji tega ni storil. V navedenem obsegu jamči prevzemnik z vsem svojim premoženjem. Ako pa je prevzemnik bližnji svojec odsvojitelja, tedaj jamči z vsem svojim premoženjem za vse dolgove odsvojitelja, neglede na vrednost prevzete imovine. Za bližnje svojce je smatrati zakonskega druga in osebe, ki so z od-svojiteljem ali z njegovim zakonskim drugom v sorodstvu ali svaštvu v premi vrsti ali pa do četrtega kolena v stranski vrsti, potem posinov-ljenca ali pohčerjenko, posinovitelja ali pohčeri-teljico, rednika ali rejenca ali onega, ki živi z odsvojiteliem v nezakonski skupnosti. Nezakonsko sorodstvo se izenačuje z zakonskim. — Gornje določbe ne veljajo, ako kdo prevzame kako imovino v konkurznem ali izvršilnem postopanju. V takih primerih se v zadevnem sklepu določi, katere dolgove se mora prevzeti. — Po našem mnenju se Vam ne bi smelo očitati opustitve potrebne skrbnosti, ako niste vedeli ka predmetno obvezo očeta, zlasti, ko se je oče najbrž niti sam ni dobro zavedal, ako je res zdravniku obljubil plačilo le »po možnosti«.
je trepetalo vse. Nič nisi opravil z lokom in sulico v boju z mušketirji. Svinčenka je predrla celo oklep, pa bi kmečke srajce ne!
Kmetje so zavpili, da je odmevalo do nebes in se zaprašili v boj. Zavihteli so kose in cepce in udarili. Toda bil je zelo neenak boj. Najemniki so pridno merili in streljali. Kmečke vrste so se naglo redčile. Zaman je bil ves pogum, zaman iskre-
na želja — poisliati si pravico. Hrabro so udarjali, borili so se kot levi, vendar so podlegli.
Ranjenci so se zvijali v prahu in ječali. Orožje je žvenketalo, muškete so pokale... Kmečka vojska je bila na umiku. Le tu in tam se je kdo ustavil in se z golim kolom postavil v bran do zob oboroženemu kirasirju.
(Dalje prihodnjič)
Tat (ob eni ponoči): »Gospod, koliko je ura?« Gospod (mirno): »Tu imate uro, pa poglejte
sami!«
*
V otroškem zavodu
Predstojnik: »Otroci, kdor bo pojedel največ krompirja, bo dobil največji kos mesa.« Otroci se kot volkovi vržejo na krompir. Nato vpraša predstojnik: »No, kdo se je najedel krompirja do sitega?« »Jaaaz!« se vsi oglasijo.
»No, potem bomo pa meso spravili za jutri!« pravi predstojnik.
Skrivalnica
Bogve, kje je moj m"ž? AU se je skril?
Našim malčkom

KAKO GNOJIMO ČEBULI?
Oabola Je celo važna poljščina našega kmeta, ponenno v okolišu Ptuja, Ljutomera to Maribora.
V	zadnjih letih ao oe kmetovalci pritoževali, da pridelek čebule vsako leto peSa to da Je kakovost alaba. Iz tega razloga ao ae ▼ teta 1836 to 1837 tacvedh gnojilni poskusi, da ae ugotovi, kaj Je temu vzrok. Taki poskusi ao ae Izvedli v okolici Ptuja to Ljubljane.
Najprvo ae Je tam, kjer ao bili izvedeni poskusi, zemlja preiskala in ae je potem na podlagi rezultata artaliy^ gnojilo.
Večina takih analiz zemlje je pokazala, da ■karaj povsod primanjkuje apna to pa temeljnih redilnih snovi, to Je kalija in fosforne kisline.
V	sled pomanjkanja apna so zemlje večinoma tudi kisle.
Srednjedobri pridelek čebule od 300 kvintalov po enem hektarju odvzame zemlji sledečo rastlinsko hrano: 72 kg dušika odgovarja 450 kg •pnenega dušika, 35 kg fosforne kisline odgovarja 225 kg superfosfata, 80 kg kalija odgovarja 200 kg 40% kalijeve soli, 60 kg apna. — Iz tega •ledi, da je največja potreba na kaliju in dušiku.
Pri nas se je pa v zadnjih letih mnogo manje pridelalo in kakor so gnojilni poskusi pokazali, je bil temu slabemu pridelku edini vzrok pomanjkanje redilndh snovi v zemlji Posebno kalija, dušika in pa tudi fosforne kisline primanjkuje največ našim zemljam.
Poskusi so se izvedli pri posestniku Vesenja ku Francu v Moškanjcih, pri posestniku Harvat Josipu v Muretincih in Babnik Martinu v To-mačevem pri Ljubljani
Poskusno polje se je poprej jeseni enakomerno gnojilo s hlevskim gnojem in se je s tem dalo zemlji približno polovico gori navedene rastlin' ske hrane. Nekaj več ko polovico potrebne hrane se je pa dalo zgodaj spomladi v obliki umetnih gnojil. Dalo se je iz tega razloga nekaj več v obliki umetnih gnojil, ker se hlevski gnoj v prvem letu gnojenja še ne razkroji popolnoma in radi tega vsa rastlinska hrana iz hlevskega gnoja prvo leto še ne pride celotno na razpolago rastlinam.
Gnojilo se je po enem hektarju preračunano sledeče: 150 kg 40% kalijeve soli se je zmešalo z 200 kg apnenega dušika in se je to enakomerno posulo po enem hektarju, potem se je še potrosilo 150 kg superfosfata. En del njive ni dobil umetnih gnojil, temveč samo ko vsa njiva gori navedeno količino od 160 kvintalov hlevskega gnoja po enem hektarju.
že med vegetacijo se je zamoglo vidno opazovati veliko razliko med parcelo, gnojeno s hlevskim gnojem in umetnimi gnojili, in med parcelo, ki je bila gnojena samo s hlevskim gnojem. Ko se je pa čebula izruvala in zvagala, so bili pridelki presenetljivi. G. Franc Vesenjak v Mo škanjcih je pridelal vzeto po enem hektarju na polnognojeni parceli z umetnim gnojilom 20.700 kilogramov čebule in na parceli, gnojeni samo s hlevskim gnojem, 13.860 kg čebule. S pomočjo umetnih gnojil je pridelal 6840 kg čebule več.
če vzamemo ceno za čebulo 0.75 din za 1 kg, je bila vrednost večjega pridelka 5130 din. Od tega moramo odšteti stroške za gnojila in trošenje circa 830 din, in s pomočjo umetnih gnojil emo imeli čisti dobiček, preračunano po enem hektarju, 4300 din.
Posestnik Babnik Martin v Tomačevem pri Ljubljani je Imel še mnogo večji uspeh, to pa radi tega, ker je količino 40% kalijeve soli podvojil ln dal namesto 150 kg 300 kg 40% kalijeve soli. Pridelal je na polnognojeni parceli 9000 kg čebule več ko na oni, kjer ni gnojil z umetnimi gnojili, na enem hektarju.
TI poskusi naj bodo našim kmetovalcem v pouk in naj se sedaj spomladi po tem ravnajo. Vsled lepega večjega zaslužka bo prav gotovo Imel vsak veliko veselje.
Namesto 40% kalijeve soli se pa priporoča žvepienokisli kalij, ker ta vsebuje 48—52% čiste rastlinske hrane kalija in je za gnojenje zele-njadi izvanredne koristi, ker je čebula trda, zdrava,, ne gnije in kljubuje vsem boleznim. Ze-lenjad, gnojena z žveplenokislim kalijem, poprej dozori in se vsled tega na trgu bolje proda.
mi 1 OZNANILA
tMenca s najmanj dvema razredoma meščan-ake AoJe, močne po-atave Bče Fran jo Pavko, trgovec z mešanim blagom v Kozjem. Natančnejši podatki tudi pri trgovcu Antonu Macun v Mariboru, Gosposka ulica 10. 439
SLUŽBE:
Vzamem gostilno na račun v prometnem kraju. Jožefa Hren, Selnica ob Dravi;	415
Sole prostega fanta sprejme Knuplež, Vodole, Sv. Peter pri Mariboru.	400
Sprejmem pridnega hlapca za vsa poljska dela. Preložnik, Podova, Rače.	437
EEUSAJT CAJ
DELUJE dobro pri obolenju želod-" ca, jeter ta ledvic. POMAGA pri arteriosklerozi ln hemoroidih.
OLAJŠAVA muke ln bolečine pri revma-tizmu ta boleznih v kosteh. UBLAžtJJE bolečine pri mesečnem pe- L rilu ta menjavi let. ODSTRANJUJE debelost in pospešnje Titkost Dobi ae v vseh lekarnah! Reg. S. St. 19.830/930.
HERSAN
Sprejmem 13—14 letnega tanta ali deklico. Roman Gajzer, Dragučova, Sv. Marjeta ob Pesnici.	408
Razpis službe organista in cerkovnika. Pogoji: prosvetno delo v društvu ta pismene ponudbe. Nastop L maja. Župni urad Sv. Barbara v Halozah.	407
Deklo, zdravo, močno, za pomivanje in vrt, sprejme Kavarna v Dobrni pri Celju. 405
Sprejme se pošten, zdrav, mlad mlinar. Hetzl, Košaki, Pesnica.	394
Služkinja se išče. Rojko, gostilna, Sv. Trojica v Slovenskih goricah.	411
Vajenca za soboslikarstvo ta pleskarstvo sprejmem s 1. aprilom. Jagodič Alojz, Rogaška Slatina.	410
Služkinja, samostojna ln vešča gospodinjskega dela, vajena molže in drugega, in viničar s 4—5 delovnimi močmi, se sprejmeta: Maribor, Košaki 39.	416
Dekla, pridna, poštena, se sprejme na srednje posestvo pri Sv. Juriju ob ščavnici Ponudbe pod »Zanesljiva 418« na upravo, kjer se zve tudi naslov.
Viničar in ofer se takoj sprejmeta. Lorber Jakob, trgovina, Košaki.	435
Poštenega kravarja, dve osebi brez otrok, sprejme Gnus, Glavni trg 15.	433
Ofer, tri delovne moči brez malih otrok, se sprejme pri graščini Slivnica pri Maribora. Dobri kosci	430
Kompanjona-financijera za osnovanje drevesnice in točenja vina na malo in veliko. Majceno-vič Joža, Mihovljan 50, čakovec.	413
Družina z 2—3 močmi se sprejme. Vprašati pri oskrbništvu dr. Komavlija, Limbuš 50. 427
Hlapca dobrih spričeval, srednjih let, ledičnega, poštenega, pridnega, treznega, za krave in vsako kmečko delo sprejme Plohi, Ptuj, Mur-šičeva 4.	420
POSESTVA:
Oddam v najem tri orale zemlje ob Oplotniški cesti pri Slovenskih Konjicah. Gosnik Ana, Maribor, Mlinska 31.	417
Lepo posestvo se da v najem proti polovici pridelkov. Naslov v upravi.	395
Krasna vila v Slov. Bistrici z velikim vrtom, električno lučjo, parketirana, za 120.000 din naprodaj. Martin Vidmajer, Slovenska Bistrica 143.	399
Posestvo v bližini Maribora, 1% oralov, in sicer 1% orala vinograda prima lega, 1% orala travnika, sadovnjak cca 250 dreves, njiva, hiša, hlev, stiskalnica (preša), vse zidano, z opeko krito, posoda, se takoj poceni proda. Pojasnila Iz prijaznosti v trgovini Baumgartner, Sv. Marjeta ob Pesnici.	409
Kmečki mlin dam v najem alt načun proti kavciji. Naslov v upravi.	431
V bližini Maribora na prodaj štirje orali izvrstnega posestva, tudi več, ako kupec želi. Prodajajo se tudi stavbene parcele tik glavne ceste. Pojasnila daje Crnčič, pri cerkvi Sp. Kun gota pri Mariboru.	436
Prodam ali dam v najem osem Johov s poslopjem. Naslov v upravi.	412
Kupim trgovsko hišo. 40.000 din plačam takoj. Ivan škofič, trgovec, Slovenjavas, Ptuj. 421
RAZNO:
Devet mesecev starega otroka dam v oskrbo. Plačam 150 din na mesec. Fani Lešnik, Maribor, Koroška cesta 43.	434
žrebca, močnega, šestletnega, proda ali zamenja za brejo kobilo Alojz Senekovič, Lokavec, p. Marija Snežna.	428
Sadno drevje in vinsko trsje od najboljših sort sadnega in trsnega Izbora nudi: Sadjarstvo bratov Dohnšek, nasadi: Selnica ob Dravi. Zahtevajte ponudbe!	159
Jelenova sadna drevesca so vzgojena v mrzlem podnebju. Naročite cenik! A. Jelen, št. Hj pri Velenju.	116
Cepljene trte na običajnih podlagah iz vrst trsnega izbora nudi I. Trsničarska zadruga v Sloveniji, p. Juršinci pri Ptuju. Pišite po cenik!
179
Dražbeni oklic. Dne 16. marca 1938 ob 9. uri dopoldne bo pri okrajnem sodišču v Celju v sobi št. 10 dražba nepremičnin vi. št. 20 k. o. Grobelno. Cenilna vrednost din 111.110.20 po odbitku vrednosti prevžitnih pravic, ki jih je prevzeti brez zaračuna na največji ponudek po din 12.500, torej din 98.610.20. Najmanjši ponudek din 65.740.12. Vadij znaša din 9.861.—. Natančnejše informacije se dobe pri g. dr. Alojziju Voršič, odvetniku v Celju.	422
Spomlad! Leto! — Ostanki iz mariborskih tekstilnih tovarn, pristnobarvni, brez napak, noben kos izpod 2 m, in sicer: Paket »Serija H« z vsebino 16—21 m prima oxfordov, cefirjev, touringov in frenžef za posebno močne moške srajce v najlepših vzorcih, in trije žepni robci. Paket »Serija M« z vsebino 16—21 m pralnega blaga za ženske obleke in dečle, kretona in druka za predpasnike, delena, krepa in pol-svila za bluze in obleke v izbrani lepi sestavi. Paket serija H in M pošiljam tudi mešano, torej vsakega pol s tremi žepnimi robci. Vsak paket poštnine prosto samo 136 din. Paket »Serija Z« z vsebino 3—3.20 m dobrega sukna za moško obleko, damski kostum, oziroma plašč, in sicer: Z/l—130.—, Z/2—160.— in Z/3—250.— din zadnji dober kamgarn, isti v modri in črni barvi 275.— din. Cela podloga za moško obleko po kakovosti din 80.—, 100.— in 120.—. Neprimerno vzamem nazaj in zamenjam. Trgovcem popust! Nešteto priznanj odjemalcem na razpolago, zato pišite še danes na razpošiljalnico »Kosnaos«, Maribor, Kralja Petra trg.	432
Trgovci iz okolico Maribora pozor! Naznanjam vam, da angleške Dunlop pnevmatike za kolesa, motorje in avto ter originalna Styria kolesa od Puch, Austro-Daymler, Steyer-werke zastopa samo moja tvrdka. Iščem zastopnike za Styria Diirkopp Viktoria ter za razne druge znamke koles. Justin Gustinčič, Maribor, nasproti Narodnega doma.	352
i! BrezplaCen pouk -v igranfu II
Klavirske harmonike od din 480 -
Zahtevajte brezplačen katalog!
MEINER & HEROLD, Maribor št.lOO

Habakuk	9
Rebnmichlova povest podomačena — Z dovoljenjem založbe
Gospodična mu je še rajši verjela, ker je večkrat poslal kako trgovsko brzojavko na Dunaj — bržkone si je naslove kar izmislil.
Nekega jutra je prišel goljuf ves zbegan na pošto in je povedal, da je izgubil listnico ali pa mu jo je kdo ukradel; imel da je osemnajst sto kron v njej. Sicer je zadevo javil orožnikom, ali ti se nič kaj posebno ne sučejo, da bi mu jo našli. Zanj ta izguba ni da bi rekel Bog ve kaj, v zadrego ga je pa le spravila. Nima ne prebite pare, dokler ne dobi od doma denarja, razen tega sta si še z nekim lesnim trgovcem v besedi, ki ga danes v Tržiču pričakuje; temu je sedem sto kron obljubil za aro. Ko bi mu gospodična mogla osem sto kron posoditi, bi ji bil prav hvaležen. S tem denarjem bi mogel opraviti v Tržiču ono kupčijo in za pot do Gradca bi bilo; tam ima prijatelje, ki mu dajo, kolikor si želi.
Gospodični so prišle solze, ko mu je morala po resnici priznati, da v tem hipu nima več kakor pet kron. Lump pa se ni dal odgnati. Predrzno je menil, da bi poštarica denar lahko iz poštne blagajne vzela. Saj on bo do večera že v Gradcu in še nocoj ji pošlje denar nazaj; jutri ali najkasneje pojutrišnjem bo gospodična denar že spet imela. Ko se v osmih dneh spet vrne, naj se pripravi na zaroko; lep prstan z dragim kamnom in zlato verižico ji je namenil za dar.
Gospodična je nekaj časa oklevala, ali zavrniti ga — tega si ni upala; saj je bil tako imeniten, da ni mogla dvomiti o njegovem poštenju, in bala se je, da bi ga za zmeraj užalila, če bi mu želje ne izpolnila.
V poštni blagajni pa je bilo le šest sto kron. Lump se je vdal in je dejal, da bo pač z onim trgovcem v Tržiču nekako uredil, da bo z manjšim zneskom zadovoljen. Potem se je prisrčno poslovil.
Ko je minil en dan pa drugi pa tretji in denarja od nikoder ni bilo in tudi o »ženinu« ni bilo ne duha ne sluha, tedaj je poštarica začela misliti in vsak dan jo je bilo bolj groza in strah. Danes zjutraj pa je brala v časniku, da so v Celovcu prijeli znanega goljufa, ki se je predstavljal z raznimi imeni in tudi z imenom Herman. Pečal se je z »nevestami«, ki so nasedle njegovim gosposkim maniram, in je že dober tucat deklet spravil ob denar. Ko so goljufa prijeli, so našli pri njem le še nekaj kron.
To je bila za poštarico strašna novica. Ni si več vedela pomagati in se je odločila za smrt. Bila je kakor ob pamet, da ni mogla več misliti in se v svoji obupni omočenosti ni več zavedela, kak greh vali na svojo dušo, ko si hoče sama življenje vzeti.
»Grozno, kaki lumpi so vse na svetu!« je vzkliknil Habakuk. »Prej bi mi bila že morala kaj ziniti.«
»Moj Bog, saj sem bila slepa in nisem vedela, kaj počnem,« je tožilo dekle.
Pri prvih hišah je Habakuk zapustil dekle in je odhitel na svoje stanovanje. Kmalu se je vrnil in prinesel gospodični svojo hranilno knjižico. Ta je stopila po ključe in krenila proti pošti ter jo odprla. Na srečo so bila okna obrnjena proti gozdu; zaradi tega ni mogel kdo videti, da je na pošti sredi noči luč. Prepisala je šest sto kron in skrbno uredila vse račune. Nato je Habakuku prinesla knjižico nazaj in je vsa solzna zašepetala:
»Habakuk, ti si najboljši človek na svetu ... Kar si ti zame storil, tega ti svoj živ dan ne pozabim ... Bog ti povrni! Tisočkrat zahvaljen!«
»Ni kaj,« se je fant zahihljal, »pa lahko noč! In lepo se naspi zdaj!«
Pičlo uro pozneje je Habakuk že meril cesto po ?asi gor in dol in brundal predse pesem nočnih čuvajev:
»... pogasite ogenj, upihnite luč, zdaj Bog vam daj svojo pomoč!«
VI.
»Dobro jutro, gospodična!« je pozdravil Habakuk, ko je drugo jutro prišel na pošto. »Ali ste že pri delu? Ali ste se dobro naspali?«
»Imenitno sem spala. Vse mi je odleglo, ko si vzel to strašno breme z mene,« mu je v zadregi odgovorila gospodična.
»Kaj sem vam vzel? Jaz ne vem, da bi vam bil kaj napravil.«
»Še nihče mi ni take dobrote storil kakor ti.«
»Hahaha, zaradi tistih deset jajc in one betvice masla vam ni treba take uganjati.«
»Habakuk — saj veš — saj veš, kaj mislim — kaj je sinoči bilo.«
»Sinoči? — Do polnoči sem spal in se mi je nekaj hudega sanjalo. Ali na sanje ne dam nič. — Potlej sem šel v službo in sem zdaj prav bister in zdrav.«
»Lepo te prosim, Habakuk, pusti norce in daj, da se po pameti pomeniva!«
»Po pameti zmerom rad. Toda vi govorite danes vse narobe.«
»Habakuk, plačala ti bom obresti in vsak mesec ti bom vrnila trideset kron, če ti ni premalo.«
»Zakaj neki?«
»Vendar za onih šest sto kron, ki si mi jih sinoči posodil.«
»Jaz da sem vam sinoči kaj posodil?! Sinoči sem vendar spal ko polh. Vi pa, gospodična, pri belem dnevu dremljete in govorite kakor v spanju.«
»Prav lepo te prosim, Habakuk, nehaj z norci.
—	Dolžna sem ti šest sto kron in ti jih bom na obroke vračala.«
»Cisto nič mi niste dolžni, še krajcarja ne.«
Gospodični je vzelo besedo. Zastrmela je vanj in nekaj časa tako zijala; potem je treščilo iz nje:
»Ali misliš, da sem tak ogromen znesek sprejela kar tako kakor kak dar za boglonaj?!«
»Jaz nisem nikomur nič dal in tudi od nikogar nočem ničesar v dar,« se je fant zasmejal.
»Ali ti si mi dal denar, mnogo denarja!«
»Še počenega groša vam nisem dal. — Gospodična, v vaši glavi je danes malo narobe. Odkod neki imate te muhe?«
Nekaj časa sta oba molčala.
»Habakuk, daj no, da se po pameti pomeniva!
—	Zakaj me danes spet vikaš? Sinoči si me tikal.«
»Kaaaj? Jaz da sem vas tikal? Tega bi si nikdar
in nikoli ne upal. Vi ste vendar gospodična, olikana, šolana, mestna — jaz pa, kaj sem jaz? Habakuk Nišer.«
»Ti — ti — ti si desetkrat bolj pameten in bolj dober kakor jaz. Ali zaničuješ me, to zdaj vidim.«
»Zdaj pa se mi res zdi, da se vam blede, gospodična. Zakaj naj bi vas zaničeval, ha?«
»Nikoli mi ne boš mogel pozabiti, da sem bila tako grda. Moj Bog, bila sem vsa slepa in brez pameti.« ,
»O tem ne vem ničesar. — Sirota ste, ki jo je življenje vrglo v svet, da se mora sama boriti. Pa se dobro držite. Zaradi tega vas spoštujem.«
»Torej mi ne zameriš?«
»Gotovo ne. Saj ne vem, kaj bi vam mogel zameriti ... Toda dajte mi zdaj torbo, da grem s pošto okoli! To pa si zapomnite: O takihle namišljenih rečeh, ki se vam danes blede jo, se ne bova več menila — ne besede več! — Zbogom!«
Vzel je torbo s pismi in je šel, grede pa si je žvižgal poredno pesem.
Dekletu so omahnile roke v krilo; gledala je za njim kakor brez pameti in ni vedela, kodi ga je. Kaj neki namerava Habakuk? Da je čudak, to je že spoznala. Ali kako se danes vede, tega ne razume. Ali ima norce? Ali pa jo skuša, če mu bo denar res vrnila? Ali pa je kaj drugega v njem, kar ga sili, da je dober z njo? Ljubezen? Morda le zaradi tega, ker je pobožen in veren in se drži krščanske zapovedi, ki veleva ljubezen do bližnjega? Bog si ga vej, ona ne ve, kaj naj si misli!
Draga skrivnost V noči na 6. januar 1919 je osem ameriških častnikov pripravljalo ▼ nekem gradu v Holaa-diji zaroto proti nemškemu cesarju Viljemu. Sklenili so propadlega cesarja ujeti in ga kot osebni vojni plen podariti predsedniku Wilso-nu. Toda holandska policija jih je zasačila in jim zmešala štrene. Bila pa je vendarle toliko dobra, da je na prigovarjanje grofa Bentincka obljubila o vsej stvari molčati. Spremili so jih lepo do belgijske meje, kjer so se tudi častniki zavezali, da o svoji dogodivščini ne bodo črh-■nili besedice vsaj 15 let. Minulo je 18 let. Eden onih zarotnikov je zašel v veliko bedo; njegova dva otroka sta bolna. Kako priti do denarja? Sel je v uredništvo velikega časopisa in tam so mu plačali za njegovo skrivnost 1500 dolarjev. — Tako je cesar Viljem vendar le še proti svoji volji priprav51 veselje vsaj eni družini.
MALA OZNANILA
SLUŽBE
Sprejmem majerja. Ja-
renina št 39. 44«
Organist-cerkovnik, tudi krojač, želi premenltl službo. Nastop takoj. Naslov v upravi »Slov. gospodarja«. 441
Iščem deklo za vožnjo mleka, žnidarič, Dra-gučova, Sv. Marjeta ob Pesnici.	442
Iščem majerja z večletno prakso pri hmelju. Nastop 15. marca. Koželj Franc, Ljubečna št. 63, p. Celje. 301
POSESTVA
Posestva - kmetije vseh veS kosti; gostilne ln hiše prodaja Posredovalnica v Mariboru, Aleksandrova c. 33.
440
RAZNO:
Prvovrstno trsje sort:
laški rizling, beli bur-gundec, silvanec, fran-kinja. Cepljeno na Riparia Portalis ln Gothe 9. Korenjake Riparija Portalis in Gothe 9 nudi trsnica in drevesnica Vinko Hrostnik, St Ilj pri Velenju. Za rastne sadike se garantira stoodstotno kakor tu® za pristnost sorte in podloge.	448
Veliko zdravega sadja
bodete imeli po cenenem is uspešnem Škropljenju i pomočjo
SHELL DIUODRANA ZIMSKEGA
Ilustrirana Bavodila:
JUGOSLAVENSKO SHELL D. O.
414	ZAGREB, Gajeva 5	LJUBLJANA, Miklošičeva 2

Prodam ali zamenjam
f>0 rln O A! »»AtTAnrtn	-
in A 15
»r,
iri ia ke o-o-
»J.
44
o-ta ci. 47
licu j-
li-26
o-
:e. 29
n:
ni
ne ir-23
re-ij-sr-28
loose,
»ri 54
joto-
foJ
K>-
nč le-nl-im
ro-
oji
fO-
in le-ir-
ir. 38
za v ne ln
iT-
ia' na sti ira
ČLOVEŠKO
TELO
IN NJEGOVO POMLADANSKO ZDRAVLJENJE
Spomlad prihaja! Kakor narava, je tudi naše telo oslabelo in se težko obrani bolezni. Zato mu moramo pomagati ter ga napraviti odpornega in zdravega. OCistiti ga moramo v telesu nabranih škodljivih tvarin in mu dovajati nove oživljajoče sokove. V to svrho se priporoča za naravno zdravljenje
nrnrrCT
ki je pripravljen večinoma iz najboljših planinskih zdravilnih rastlin, katerih koristno delovanje je priznano v znanstveni medicini.
Dolgoletna izkušnja nam potrjuje, da je »Planinka« zdravilni čaj zelo dobro ljudsko zdravilo, ker so njegove sestavine vzete iz znanstvene, deloma tudi iz ljudske medicine.
Planinka zdravilni čaj je dober regulator za čiščenje in obnovo. Zaradi tega je zdravljenje od 6 do 12 tednov s »Planinka« čajem Bahovec izredno dobro:
:dravilni
pri slabi prebavi ln zaprtju,
pri nerednem delovanju čreves,
pri napetosti telesa, pri^miotici^
glavobolu, nespanju in zgagi,
pri obolenju sečne kislini in hemoroidih, pri obolenju jeter, pri nervozi ln živčnih boleznih.
mm
»Planinka« zdravilni čaj pospešuje apetit Zahtevajte v lekarnah izrecno »Planinka« čaj Bahovec, ki je samo tedaj pravi, če je zaprt ln plombiran ter nosi Ime:
Apoteka Mr. BAHOVEC, Ljubljana
Rtg. Sp. br. 14.212 od 10. VII. 1934,
■■■■■■HHH
CENIK IN VZORCI ZAITGNJ
RAZNO:
Licitacija na Glavnem trgu ob 9. uri: perilo,
odeje, obleke, posoda, stoli, miza, ogledalo. 443
Moštna esenca, izvrsfci izdelek, Z» izdelovanje Jako dobre in zdrave domače pijače & izvrstnim okusom. Cena steklenici 20 din. Dnevna razpošiljatev. Ivan Pečar, trg. kemikalije etc., Maribor, Gosposka 11.	368
Vinsko trsje, korenjake, sadno drevje, sadne divjake, amerikanske ključe in trsne cepiče vam nudimo v rodovitnih sortah in dobri kakovosti. Damo tudi na obroke, pri večjih naročilih popust, zato naročite le pri zanesljivi in priznani trsnici in drevesnici Čeh, Sv. Bol-fank v Slovenskih goricah.	379
Kolesa (bicikle) svetovne znamke Diirkopp, Viktorija, Wanderer, Opel in druga cenejša kolesa v veliki izbiri že od 500 din naprej. Zahtevajte cenik! A. Cvetko, Polskava-Pra-gersko.__383
Cepljen trs najboljše vrste prodaja Fuks Franc, trsničar, Janežovski vrh 6, Sv. Urban pri Ptuju._391
Sadna drevesa, pritlična, srednja in visokodebel-na. Cepljeno vinsko trsje, korenjake, nizke vrtnice in ribis dobavlja v prvovrstni kakovosti, po nizki ceni Drevesnica I. Gradišnik, šmarje-ta, pošta Celje._1716
Celoletni vremenski koledar za 3 din naročite v Cirilovi v Mariboru in Ptuju. Preprodajalci popust!_
Zelo lepo sadno drevje z garancijo pri Sadjarstvu Dolinšek, Kamnica, pošta Maribor. Zahtevajte prospekt!	25
Kupim 3000 komadov hmelovk in tudi manjšo množino. Naslov: Franc Koželj, Ljubečna 63, pošta Celje._401
Bahini za eno leto kratkoročno posojilo 12.000 dinarjev na vknjižbo ali poroke. Obresti 12%. Naslov v upravi.__398
Proda se 30 hI sladkega jabolčnika lz mušančk.
Dajčman, Vukovje 51, Sv. Marjeta ob Pesnici.
396
Prodam sedem polovnjakov dobre pijače, liter po 1.75 din, mušancker 2 din. Meljski hrib 52, Sv. Peter pri Mariboru. General Lešič._397
VSAKOVRSTNO ŽELEZNINO, vodne žage, vodovodne cevi vseh vrst, hidravlične ovne za napeljavo vodovodov na hribe, mreže za ograje, stavbeno okovje, vodne sesalke ali pumpe, škarje za trsje in vse drugo poljedelsko orodje dobite po najnižji ceni v staroznani trgovini z teleznino ALF. MEUZ, prej Kiihar, Maribor, nasproti frančiškanske cerkve._194
•tev. 275. Razpis. Občina Sromlje, okraj breži-8kl, razpisuje pogodbeno mesto občinskega tajnika. Šolska Izobrazba: najmanj štirje razredi srednje ali njej enake strokovne šole. Mesečna plača 500 din. Varščina 5000 din. Svojeročno pisane ln pravilno kolkovane prošnje, opremljene z listinami po čl. 7. in 8. uredbe o občinskih uslužbencih, je vložiti v roku 30 dni po objavi tega razpisa pri podpisani občini. — Uprava občine v Sromljah, dne 28. februarja 1938.	406
UGODEN NAKUP POMLADANSKEGA BLAGA ¡volneno blago že po 18 din 1 meter, kakor tudi Ivaakovrstno platno, Stofe, hlačevino, «vilene ■oboe dobite najceneje ▼ trgovini Mira Penič, Maribor, Vetrinjska ulica 9.
m enaki oves. Mt Friderik, Bezena Ruše._
Ako pridete v Maril ne pozabite kupiti »Starinarju«, Koro c. 6, Zidanšek, OSta. vseh vrst blaga lz varn, ter postelje, grezljiv šivalni st omara._
Kupim prešo. Purgaj
že, posestnik, Marjeta ob Pesi
Stanovanje za delo dam družini, obrt ali železničarju s i no službo. Pilz, P< ca.
Prodam črno brejo bilo. Bohova 21, E
Cepljene trte prodajan
velki rizling, rumei veltlinec, prva vrst komad i din. Frai Raušl, Kukava, Ju Sine i, Ptuj._41
Vsakovrstno zlato in «r
bro kupujem po na višji ceni. K. Acke mann, Ptuj.	3:
Cepljeno trsje in vk reninjene divjake pr
daja Turin, Modraž pošta Studenice p Poljčanah.	31
Pojasnilo I Na vsak dnevna vprašanja p Jasnim sledeče: M poprejšnji urarski p močnik Maks Vrui ni moj sin, ampak n čak ter tudi ni r i kakršni zvezi z moji urarskim obratom. Mojo urarsko obrt v dim vedno sam v sv< lastni hiši (poleg g stilne Gajšek) imiam za pomoč e daj izvrstnega ura skega pomočnika. Henrik Vrunč, uri Slovenj Gradec. 4
Kreppapir en gros :
trgovce najugodneje prodajalnah Tiskari sv. Cirila Maribor Ptuj. _
SEMENA
štajerska detelja, lu na, pesa, travna m niča in vrtna sen neprekosljive kakoi dobite poceni pri: 1 Penič, Maribor.
Prodam težko konjsko opremo kompl. za 2 g. konj, elegantno konjsko opremo, malo rabljeno, za 1 g. konj, dalje vozove in sanke. Vpraša se pri K. Sima, Pekel-Poljčane.	366
Kolje za sadno drevje in vinograd prodaja Gnll-
žek, Maribor, Razlagova 25._372
Prodam cepljene trte. Plohi Alojz, Kicar 57,-Ptuj.	355
Klobuke
najnovejše fasone, moške a din 42'-, 45'-i.t.d. otroške od din 24'- naprej.
Obleke
moške in otroške, perilo, kravate, nogavice i.t.d. kupite najugod-419 neje pri
JAKOB LAH
Maribor, Glavni trg 2
Skoraj zastonj
dobite močne ženske hlače iz maco ter drugi ostanki v oddelku za ostanke veletrgovine
Anton Macun, Maribor, Gosposka 8—10.
Ugoden nakup za birmance.	425
Redni občni zbor
KREKOVE POSOJILNICE,
r. z. z n. z. v Mariboru, bo 25. marca 1938 ob 16. ari v zadružnih prostorih Meljska cesta št. 10 v Mariboru.
Dnevni red:
1.	Citanje zapisnika zadnjega občnega zbora.
2.	Poročalo načelstva in nadzorstva.
3.	Odobritev računskega zaključka za L 1937.
4.	Volitev načelstva in nadzorstva.
5.	Slučajnosti.
Ako bi občni zbor ne bil ob 16. uri sklepčen, se otvori pol ure pozneje drugi občni zbor, kateri bo sklepčen glasom pravil brez ozira na število navzočih članov. 424	Odbor.
Kdor oglašuje — napreduje!
OKRAS ZA RAKVE
tapete, zglavnike, prte itd. nudi zelo ugodno galanterijska trgovina
BBAGO ROSINA
M A R I R O R
Vetrinjska nliea š t 26
Hranilne knjižice vseh denarnih zavodov, 3% obveznice, bone, delnice itd.
Valute (tuji denar) vseh držav — kupimo takoj in plačamo najbolje 56
Bančno Kom. zavod Maribor, Aleksandrova cesta 40
Prodaja srečk drž. razredne loterije

nnnnnnnnuuuLiun
Hranilnica Dravske banovine Flarihor
Centrala: Maribor
Podružnica: Celic
v lasmi novi palači na ogla	nasproti pošte, prej JužnoSta
Gosposhe-Slovenshe ulice.	27	jersha hranilnica.
Sprejema vloge na knjižice in tekoči račun proti najugodnejšemu obrestovanju. Najbolj varna naložba denarja, ker jamči za vloge pri tej hranilnici Dravska banovina s celim svojim premoženjem in z vso svojo davčno močjo. Hranilnica izvršuje vse v denarno stroko spadajoče posle točno in kulantno.
iB
V S A K PREVDAREN SLOVENSKI GOSPODAR
ZAVARUJE
SEBE, SVOJCE IN SVOJE IMETJE li E PRI
VZAJEMNI ZAVAROVALNICI V LJUBLJANI
PODRUŽNICA: CELJE palača Ljudske posojilnice. 61. ZASTOPSTVO: MARIBOR Loška ulica 10
KRAJEVNI ZASTOPNIKI V VSAKI FARI! -g^fc
najbolje ira najvarneje prt
Spodn|e$ta|erski Itndskl posojilnici
Gosposka ulica 23
Mariboru
Ulica 10. oktobra
regislrovana zadruga z neomejeno zavezo.
Hranilne vloge se obrestujejo po najugodnejši obrestni meri. Stanje hranilnih vlog Din 53,000.000 —.

Tiskar: Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, predstavnik Albin Hrovatin v Mariboru — Urednik JanuS Goleč, novinar v Mariboru — Izdajatelj:
Tiskarna sv. Cirila, predstavnik: Franc Hrastelj v Mariboru